J. KOVAČIČ: Učiteljska internacionaia V 7. štev. ,,U. T." čitamo o Učiteljski internacionali, ki se je baje ustanovila leta 1906. Brezdvomno imajo vsi učitelji sveta precej skupnih interesov, kakor boj za gmotno in socialno ugodnejše stanje, za prava, večnoveljavna vzgodna načela in za zboljšanje učne metode. To so tako nadvse vzvišene naloge, da morajo stopiti drugi oziri kakor: iskanje najboljše strategične meje, vojne konvencije in državno politične zveze, daleC v ozadje. Vsak načrt pa, ki se hoče izvesti.se mora prej idejno pripravljati, graditi se mora siguren temelj. In ravno tega je manjkalo omenjeni Učit. internacionaii, da se ni mogla vzdržati, in da fa.ctično sploh ni obstojala, ampak obsto.al je le neki internacionalni paralelizem na rac.onalni podlagi s skupnim Glavnim Bhoom kot skupnim poštnim ekspedientom. Stirje kongresi, ki so se baje vršili od leta 1906 do leta 1912, ne izpremene ničesar ria bistvu take internacionale. Kogar vestli, naj poseča take kongrese, da bo jčntil njih dolgočasnost in brezdušnost. Tam deluje istočasno toliko nacionalnih odsekov kolikor je udružcnih narodov, pcsimezni sklepi se prevedejo na toliko ir. toliko jezikov ter se zopet znova v odsekin debatirajo. Koliko časa in papirja se na ta način potrati, si moremo misliti, skupno, enodušno razpravljanje je pač spričo mnogojezičnosti nemogoče, če tudi bi se določili le trije kongresni jeziki. Kongresniki pač bridko pogrešajo tiste nepcnredne duševne vezi, ki jo čutimo na skupŠčinah enako- in sorodnojezičnih udeltžnikov. Dalje manjka članom take mternacionale vsak direkten stik potom skupnega glasila, ki ga nobena po uspehih stremeča organizacija ne sme pogrešati. Na čisto drugačnem temelju pa ;.e bila osnovana leta 1911 neka druga učiteljska internacionala, takozvana I".ternaciona Pedagogial Uniono! Brez h-ii_a so se v njej udružili enakomisleči uči.ciji in profesorji na podlagi nevtralnega mednarodnega jezika Ido. Kot skupno glasilo jim je služil mesečnik ,,Idealisto". Uduženje ni bilo omejeno na posebne dežeie, ampak se je raztegalo na celo Evropo in tudi preko njenih mej. Razpravljalo se je zaenkrat le pismeno potom člankov v omenjenem listu. Volil se je tudi odbor le pismeno potom listkov, naslovljenih na uredništvo. Kot predsednik je bil n. pr. izvoljen profesor Lusana v Bielli (Italija). Septembra leta 1914. bi se moral vršiti v Luksemburgu prvi kongres udruženih učiteljev. Zakaj da do tega ni prišlo, je znano. Na tem kongresu, ki bi bil obiskan od udeležnikov iz zapadne in srednje Evrope, iz Kavkaza in Finlandskega. bi pač vladal drugi duh kakor na shodih sličnega značaja! Predavalo in debatiralo bi se le v enem jeziku, govoriti v kakem nacionalnem, bi se smatralo po pravici za žalitev, za netaktnost; udeležniki bi se vidno naslajali ob slovniški enostavnosti ter logični preciznosti enotnega kongresnega jezika, neposredno bi čutili srčno toploto in iskrenost govornikov, kar bi brezdvomno povzdignilo medsebojno zaupanje! In kjer je zaupanje, je tudi prijat.ljstvo, je tudi ljubezen. In ravno teh činiteljev manjka na svetu, ker se ljudje ne poznajo, se ne morejo spoznati vsled jezikovnih raznolikosti, spričo permanentnega Babilona. Vsaka internacionala brez enotnega Jezika je le skladanje opeke brez spajajočega morta, je brezuspešen eksperiment, kakršnih je bilo že mnogo. Gotovo se more kot skupen enoten jezik določiti kak nacionalen. Jaz sem zadnji, ki bi temu nasprotoval. Toda kateremu je dati tako odlrko? Pred sto leti bi veljal §e edino francoski, pred petdesettmi leti poleg n_ega že tudi angleški, pozneje še nemški, in danes bi se pač hudo zamerili ,,zmagovitemu" Italjanu, ko bi ne uvrstili tudi laščine v svetovne jezike. Na ta način pač vsled lftibosumnosti in častihlepnosti narodov ne pridemo do enotnega jezika, ampak Babilon bo čimdalje bolj zmešan! Uvesti latinščino kot posredovalni jezik, pa priporoča le kak eksaltirani Latinec. Niti učenjaki s klasično naobrazbo se je ne poslužnjejo, ker pred^obro poznajo njeno ,,klasično" nepravilnost ter njeno ,,klasično" nerabljivost za moderno življenje. Ostane torej le kak moderen nevtralen jezik na izbiro. Dejanski se rabijo daiidanes trije taki jeziki: Idiom neutral, Esperanto in Ido. Podobni so si kakor bratje, med katerimi je Ido najmlajši, najspretnejši m najpodjetnejši. Pripominjam, da moderna linguistika ne razpredeluje jezikov v žive, mrtve in umetne, ampak v govorjene in negovorjene jezike. Govoriti o naravnih in umetnih jezikih <je šolska učenost, kajti vsak jezik se je nekoč v daljni preteklosti izumil onomatopoetičnim in apriornim potom, česar se pa, kar je umevno, noben narod ne zaveda več. Za slovniški razyoj so pa rabili jeziki stotisočletja, in to se zove naravno nastalo. Kako so se jeziki razvijali, vidimo v malem primeru pri °trokih, ki često sami izumljajo nove besede za osebe, živali in druge stvari. Oni se tudi ne zmenijo za slovniška pravila, ampak posnemajo govorico, kakršno slucajno slišijo od svojcev. Ko bi bil jezik tako naraven kakor meso in kri, potem mjadini ne bi bilo treba privajati se nravilni govorici, ker bi ta prišla sama od ^be. Tudi ni bogve kako protinaravno, raznarodovati otroke oziroma ljudstva,ampak je to bolj ali manj protikulturenčin, ker raznarodovanje potrati mnogo energije in prav često vzbuja v otroku grdo sovraštvo do tistega naroda. ki mu ]e dal življenje. Ko bi ne bi!o tega sovraštva. ne bi bilo toliko vpitja o narodnih krivicah. Sicer se pa dela ie preveč humbuga v narodnostnih in jezikovnih vprašanjih, ker so ljudje ctroci, poiitiki pa so često največji otroci, četudi akademično naobraženi! Zato Nemec z vso pravico pravi: »Doktorhut schiitzt vor Torheit nicht." Oddaljil sem se nekoliko od svojega predmeta, Učiteljske internacionale. Mi mondoiinguisti se bomo ob prvi priliki zopet zbrali okoli skupnega organa, razpravljali in utemeljevali svoje ideje, podajali predloge in delali načrte. Tu in tam si otvorimo tudi kako direktno dopisovalno zvezo. Tak osebni stik poveča duševni horizont. ublaži narodni šovinizem, omogoči šele objektivno soditi druge ter povzdigne človeka v etičnem oziru. Vse te dobrine so pač vredne, da človek žrtvuje nekoliko časa učenju tega sila lahkega mednarodnega občila. Za primer lahke priučljivosti navajam dejstvo, da so preprosti delavci že po mesec dni usposobljeni, nekoliko dopisovati v rečenem je ziku. Na ta način bodo brez hrupa in komaj  opr.ženo rasli mednarodni stiki na nev- tralni podlagi. Vsak, bodi li malega ali  velikega naroda sin, mora doprinesti  enako žrtev. Krasna ideja, ki se hoče in  se tudi bode pre* ali slej uresničila. Vpra-  šanje je le, li hočejo evropski narodi iti  še enkrat skozi duševno noč blaznega  medsebojnega klanja? Ne zabimo, da je  dokazala zadnja svetovna vojna bankerot  evropske inteligence, posebno tiste, ki se  tako rada pobaha z humanistično akade-  raično naobrazbo. Gimnazija je baje go- jišče humanizma, v resnici pa je ravno narobe. Že v I. in II. razredu prevajajo učenci večinoma stavke iz vojne litera- ture, pozneje pa čitajo avtorje, ki jih z mirno vestjo postavimo v vrsto modernih vojnih hujskačev. Saj je Latincu največja politična modrost: Si vis pacem, para bellum! Da so tudi druge šole mnogo zakrivile, je res, toda omeniti je, da gre večina učenikov in profesorjev skozi — gimnazijo. Zato so tudi od te strani upravičene zahteve po temcljiti refonni i,rcdi_jega šolstva. Dokler se ne omeji ali pa popolnoma ne odpravi vojni duh goječe literature, bodi li ,,klasične" ali moderne, ni pričakovati ozdravljenja človeške družbe. Kd«or se iz vojne ničesar ni učil, naj hodi stara izhojena pota, mi idealisti, pristaši mednarodnega jezika, pa bomo nadaljevali svoje delo za boljše odnošaje in srečnejšo bodočnost posamnih narodov. Zavest, da so filozofi, filologi in linguisti, ki so preštudirali dvajset in več jezikov, na naši strani kot zagovorniki in propagatorji nevtralnega jezika, nam daje pogum in zadoščenje, da lahko mirnim srcem poslušamo negativne in 'odklonilne sodbe tri- in štirijezičnih filologov, ki operirajo le s subjektivnimi ranenji. Tudi bi bilo nespametno, pričakovati iniciative glede temeljite reforme človeške družbe od ljudi, ki jim ravno sedanji red nudi prav udobno pozicijo. Se li ne bi smejali proletarcem, ako bi ti-le pričakovali udejstvovanja socializma cd kapitalistov? Gotovo, zato se tudi mi, sa« smo vendar zreli misliti z lastno glavo, otresimo duševnega varuštva! Kdor zadržuje evolucijo, doživi — revolucijo. Tak je potek zgodovine!