CELJSKI TEDNIK Celje, 1. septembra 19G1 leto XI. štev. 33 CENA IZVODU ao DIN GLASILO SOCIALJSTICNE ZTEZS DJELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE L16T IZDAJA IN TIBKA CASOPI&NO PODjErrjE >Cia>JSKI TISK« ODGOVORNI UR£Z>mK TONE MASLO Parlament miru človeštva Človeštvo začenja pozabljati kakšen je pravi mir. Po šestnaj- stih letili, odkar se je »uradno« končala druga svetovna morija, še ni bilo dneva »čistega miru«, takega miru, ko bi se človeštvo oddahnilo ob rešenih svetovnih problemih, ko bi bila perspektiva jasna in brez grozečih oblakov, brez žerjavice lokalnih spopadov, ki vzplamtijo izpod pepela zdaj v tem, zdaj v onem delu sveta. Berlin, Vietnam, Koreja, Suez, Alžir, Kongo, Laos, Kuba, Angola, Bizerta, Berlin itd., itd____ Nasproti si stojita dva do zob borožena kolosa, na stičnih toč- kah nerešenih svetovnih proble- mov, v zakrnjenih ležiščih kolo- nializma, imperializma take in drugačne vrste pa tli nevarnost splošnega vojnega spopada, ki bi ne bil več vojna, temveč pravi grozovit konec človeštva, njegove civilizacije, če že ne dosledni ko- nec njegovega biološkega obstoja. Blokovska politika sile je pri- peljala svet v ropotarnico zmede, skrajne napetosti, pripeljala ga je T kalne vode, v kateri ribarijo mračne sile na robu svojega zgo- dovinsko pogojenega konca. Kako mračen bi bil ta naš svet, kako mrazeče oster bi bil čas hladne vojne, če bi v mrak gro- ženj nezaupanja in sile ne sve- tila ideja miroljubne koeksisten- ce, če bi mrazece oRolje ne ogre- vala toplina humanizma, nesebič- nega sodelovanja in prijateljstva. (Je velike, blokovsko obreme- njene svetovne sile ne najdejo iz- hoda, če ne znajo več razvozljati klopčiča, ki so ga zamotale, po- tem je sveta dolžnost miroljubne- ga dela sveta, da to pot poišče. In kdo je zato bolj poklican kot rav- no neblokovske države, ki so v desetletju trdih preiskušenj, ven- dar z velikim optimizmom in pol- no mero humanizma zgradile ak- tivno, miroljubno koeksistenco. Ideja tvornega sodelovanja in svetovnega miru je bila zasejana v plodna tla, je bila trdoživo se- me, ki je prestala vse nesreče in se širila in utrjevala do zgodovin- skega trenutka, ki ga doživljamo s sestankom šefov izvenblokov- skih držav v Beogradu. Beograjski sestanek na vrhu je parlament miru vsega človeštva. To ni zgolj državniški posvet iz- venblokovskih držav, ki predstav- ljajo dobro tretjino vsega člove- štva in četrtino članic združenih narodov. Beograjska konferenca je v očeh vsega miroljubnega člo- veštva resnični svetilnik miru v teh razburkanih časih. Blokovske sile ne morejo zastreti oči svojim ljudskim množicam, da bi jih ne uprle v Beograd v globokem upa- nju, da se bo tu rodila čvrsta opo- ra njihovi najgloblji in najvaž- nejši želji — želji po miru, sreč- nejši prihodnjostL Nepopisen je ponos nas Jugo- slovanov ob tem veličastnem do- godku. Napori našega vodstva, posebno predsednika Tita, ki je vsa leta po vojni posvetil graditvi trdnjave miru in sodelovanja, na- pori vseh naših delovnih ljudi, ki so s svojo marljivostjo in zavestjo bili čvrsta opora našemu vodstvu, vsi ti napori so rodili sad, ki je bil vreden vsakršnih žrtev. J. Krašovec UPI ČLOVEŠTVA so UPRTI v BEOGRAD (od NASEGA posebnega poročevalca) BEOGRAD JE DOCAKAL SVOJ NAJSVECANEJSI TRENUTEK. — GLAVNO MESTO FLRJ LEPO IN SVEČA- NO KOT SE NIKOLL — V BEOGRADU JE ZBRAN VES SVET. — VELIKO ZANIMANJE TLTDI OD TAM, OD KO- DER GA NI BILO PRICAKOVATL — Beograd, ki je te dni v središču zanimanja vsega sveta, je preko- sil vsa pričakovanja še tako raz- gibane predstave. Za doumetje in občutje vzdušja, ki ga mesto- gostitelj dan pred zgodovinsko konferenco nudi, je treba t)iti tu, videti, slišati, se predati živemu utripu njegovih okrašenih, svetlih ulic, biti med ljudmi, prežetimi od ponosa, med ljudmi, ki so vzra- doščeni in vendar resni. To je za- držanost tiste vrste, ko se veli- častje še nedoživetega dogodka z magično močjo zrcali v duševno- sti vsakega posameznika. Beograd se je v nekaj dneh po- mladil, spremenil se je, postal svetlejši, mogočnejši in radostnej- ši. Srečal sem beograjskega Celja- na, ki me je rešil zadrege ob pre- več očitnem izražanju začudenja, rekoč: — Nam se je to dogajalo zadnje tedne vsak dan. Vsako jutro nas je mesto presenetilo z nečim no- vim, lepšim. — In prav je tako. Mesto, v ka- terem bodo kovani temelji po- globljenejših prizadevanj za še širše in učinkovitejše tvorno so- delovanje, v katerem se rojeva upov polna politika miru za vse človeštvo, tako mesto zasluži, da je zasijalo v novi luči. Kajti od plodnosti in uspeha beograjske konference zavisi, če bodo mesta po vsem širnem svetu cvetela, če se bodo razvij>la v domovanje srečnih ljudi, ali pa se bodo spre- menila v ruševine, pogorišča in množične grobove. Kot vidite Beograd izžareva op- timizem v času, ko svet ovijajo oblaki negotovosti in groženj. Od tu pričakuje človeštvo olajševal- nih novic. Trg Marxa in Engelsa je zgodo- vinski kraj. Tu pred poslopjem Ljudske skupščine, ki čaka, da bo jutrišnji dan sprejela za okroglo mizo državnike izvenblokovskih držav, se zlivajo množice mimo svojevrstne razstave. V parku na- sproti skupščini stojijo panoji, na njih poglavitni podatki o državah, ki sodelujejo na konferenci izven- blokovskih držav. Mnogi prepisu- jejo podatke, komentirajo. Jutri pa bodo viharno pozdravljali šefe držav ob prihodu v skupščino, vzklikali bodo preiskušenim bor- cem za mir in aktivno sodelova- nje, zaželeli bodo srečo in uspeh velikim možem, ki so prišli čvrsto odločeni rešiti svet pred katastro- fo. In v središču te razstave se blešči velik globus, simbol našega planeta, ki se vrti v tako težkem in usodnem političnem ozračju. Beograd, glavno mesto prvobor- ke med državami borkami za mir nudi gostoljubje uglednim pred- stavnikom iz več kakor tridesetih držav. Doslej se v svetu še nikoli in nikjer ni zbralo k eni mizi to- liko voditeljev držav iz vseh de- lov sveta. V palači sindikatov je nepopi- sen vrvež. Armada vojščakov »sedme sile« že nekaj dni bom- baiidira svet z vtisi, predpostav- kami, prognozami, pogovori o »iz- venblokovskem vrhu«. Tu so čas- nikarji tudi iz tistih dežel, ki so beograjski konferenci napovedo- vale neuspeh. Celo najštevilnejši so. Namesto pogrebnega sprevoda doživljajo radostno rojstvo parla- menta miru, rojstvo svetlejših iz- gledov za prihodiijost delovnega človeštva. Beograd doživlja najsvečanejši trenutek. Ce bo svetu ohranjen mir, bodo nekoč naši zanamci pi- sali: ... in v teh najtežjih trenutkih človeške zgodovine je zmagal ra- zum, zmagal je humanizem. Rodil se je trajen mir — v Beogradu 1961... J. Krašovec Beograjska konferenca v ospredj'u zanimanja naših delovnih ijudi Beograjska konferenca izven- blokovsKin aežei je vzDudila med množicami siroK mteres, taKo za poteK in cilje Komerence same, Kakor za pomični položaj v svetu in vlogo beograjsKega »vrha« s tem v zvezi, pa tudi za države in ljudstva, Kaierili sefi in visoki predstavniKi soaelujejo na konfe- renci. Ta interes se ne odraža samo s povečanim zanimanjem za poroči- la javnin sredstev obveščanja. Mnogokje so o pomenu beograj- ske konference priredili predava- nja, razgovore itd. Taka predava- nja so bila že v Celju, Slovenskih Konjicali in tudi po ostalih kra- jih našega okraja. Organizacije Socialistične zveze ne bi smele zamuditi prilike, da ob tako velikem dogodku ne bi zaživele zunanje politične sekcije, zlasti zato, ker splošno zanimanje za to vprašanje ponuja naravnost idealno priliko. Tudi Delavske univerze, zlasti pa celjska, so v živahnih pripra- vah, da bi po svojih močeh in razpoložljivih možnostih v redu izpolnile svojo nalogo ob tako po- membnem političnem dogodku. Predavatelji celjske Delavske univerze so imeli posvet, na ka- terem so se pogovorili o vsem, kar naj zagotovi kvalitetno po- sredovanje snovi o konferenci in vsem, kar je z njo v neposredni zvezi. Na koncu pristavimo lahko še to, da je tudi naš list poslal v Beo- grad svojega predstavnika, ki bo obširneje posredoval svoje osebne vtise s tako veličastnega in po- membnega sestanka izvenblokov- skih dežel. Tekmovanje V gradnji športnih objektov Centralni komite LjucLske mla- dine Slovenije je raizipisad med onffa!n'iiza€iijaim[i in aik:tivi Ljud- ske miladme tekmovanje v grad- nji špointnih objektov. Tekmo- vainje bo zajelo objekte, ki so jdh izačeli graditi že po leftošnjem 25. maju in se bo zaključilo na Dom in.lados.ti prihodnjega leta. Ta široka akcija pomeni izipol- nitev obvetznosti, ki jo je mla- diina lapre^jdla nai kongresu te- lesne kulture. Ta/krait so nam- reč oijiljuibiJi, da, bodo ,po vseh svojih močeh pomagal pri grad- nji objektov in naiprav za te- lesno kulturo, O tekmovanju, v katerega se lahko vključijo tu- di ostale ispeciaiUzirane mladin- S'ke organizacije, bomo obširne- je pisali v najsle^ji številki na- šega Ifista. Demokratične oblike Na zadnjem zasedanjiu otbeh zborov Okrajnega Ijudl^egaod- bora je dosedanji predsednik okraja tov. Riko Jerman podrob- no i^voril o nekaterih zinajcil- nostih skupnosti koimujn. »Problem finansiranja skupnih poffereb bi Mo možno Teševatri in s tem pomagati zaotstailim krajem tudi tako, da bi še na- prej okrajna ljudski odbor od- ločal in ijose^ad v iposamezne probleme z avtoriteto višjega irpravnega organa. Toda okraj ne more sam odločati, ker to ne more biti v skladu z njegovo vlogo kot skupnost komun. Za- to menim, da je trenutno de- mokratična metoda e^dano pra- vilna, kajti s tem bomo doseg^lL, da se bodo skupne naloge reše- vale in izvajale ob enaki druž- beno politični od^ovornositi vseh komnn in vseh državljanov. Problemi se tako tudi pribli- žujejo temeljnim činiteljem, ki so odgovorni za razvoj in na- predek naše družbe, činiteljem v komunah. Vloga skupnosti ko- mun pa je s tem postala bist- veno drugačna in pomembnejša kot je bila doslej vloga okraja. Celjski okraij ima pri tem pre- hodn na nove demokratičnejše oblike sodelovanja komun nekaj predmosti, ker se je komunaJni sistem razvijal hitreje, in sicer takoj, ko so dozoreli pogoji za njegov raizvoj. Ta razvoj je bid praktično zaključen že 1958 leta, !co so vse občine postale vsaj v določenem ismislu zaokrožena go- spodarska območja. Tov. Jerman je nadalje sgovorrl o problemih razvoja industrije na območju celjske skupnosti ko- mun. >Kakor se v preteklosti indu- strija ni vedno razvijala v skla- du z ekonomskimi načeli, talko naj bi se v bodoče razvijala tam, kjer obstajajo naravni pogoji in urejene prometne zveze. Na pod- lagi teh dveh načel je mogoče tudi, da so sedainji industrijski centri znani. Ne mislim reči, da obstoječa podjetja izven teh cen- trov nimajo bodočnosti. Tudi ta podjetja morajo v nadaljnjem razvoju doseči napredek in po- goje za boljše gospodarjenje. Menim pa, da se bo nova indu- Ktrija morala načeloma razvijati samo v centriih. Na našem območju prištevamo med nerazvite predele območja občin Šmarje, Šentjur in Mozir- je. Vse tri občine imajo kme- tijsko obeležje. Zato je naravno tudi možnost za odpravo ovir pri razvoju i^trebno iskati v kme- tijski proizvodnji, za katero eko- nomski faktorji — proizvajalna sredstva in delovna sila — že ob- stajajo. »Proučiti je torej tre- ba,« je dejal tov. Jerman »ali ob- stajajo za izboljšanje gmotnega stanja območja kot celote tudi drugi pogoj L To pomeni proučiti je potrebno katere objektivne ali subjektifv^ne ovire je p)otreb- no še odpraviti.« Na koncu je tovariš Jerman še posebej poudaril, da se pri re- ševanju problema zaostalejših območij predvsem razvite komn- ne morajo prav dobro zavedati, da zaostalost sosednih območij negativno vpliva tudi na razvoj razvitih komnn. Ce bodo vse ko- mune prd obravnavanju skupnih problemov izhajale iz tega sta- lišča, tudi ne bo težko najti »sikupnega jezika« pri obravna- vanju vprašanj, ki so zanimiva za vsa območja celjske skupno- sti komun. MUZEJSKI TRG bo končno urejen Potem ko so zaključili z neka- terimi notranjimi deli in preple- skali fasado celjske stare grofije, so v glavnem že podrli trakt, ki ga prikazuje posnetek. Tako je muzejski trg tako rekoč v ru- ševinah. Prostor pred Muzejem bodo tlakovali po vzorcu, ki ga je izdelal arh. Mušič, na mestu, kjer so porušili trakt, pa bodo v prihodnosti zgradili novo in mo- derno poslopje Studijske knjiž- nice. Nadaljnja dela predvideva- jo še ureditev muzejskega vrta in s tem v zvezi ureditev lapida- rija. Čeprav je videz nekoliko izje- .men, še zlasti, ker se bo 17. sep- tembra pričel v Celju evropski kongres limesa, je vendarle hkra- ti resno znamenje, da bo končno dobil svojo pravo podobo tudi ta mestni predel. Cas je že bil, da se tudi ta del mesta uredi OSEM CELJSKIH _ ATLETOV V DRŽAVNI" REPREZENTANCI V eredo iai četrtek bo t Parizu meddržavni troboj moškiih reprraentanc Fran- cije, Norveške in Jugosla- vije ter dvoll>OT ženisikih vrst Francije in Jugoslavije v atletiki, Cenrav ob zakliiičku re- dakcije še mii padla zadnja odločitev zveznih kapetanov za sestavo obeh reprezen- tanc, je znano, da bo v mo- ški vrsti sodelovalo pet at- letov. v žemsiki ii>a tri članice celjsikega Kladivarja. In si- cer lx)rger. Kolnik, Lešok. Naraiks ie Brodnik (slednji kot rezerva za tehnične di- f»ci'it>l'ine) ter Slamnikova. Cedetova in SilaniOiva. Kam z žensko delovno silo? Nedavno je imel svet Zavoda za zaposlovanje delavcev v Ve- lenju sejo, na kateri je obravna- val vprašanje zaposlovanja že- na. Pri Zavodu je namreč od 218 registriranih brezposelnih kar 188 žena. Glede na nadaljnji raz- voj industrije v šoštanjski ko- muni je jasno, da bo perspektiv- no vedno več brezposelnih žena, če ne bodo pristopili k sistema- tičnemu reševanju tega proble- ma. Moške vsaj v šaleški dolini ni težko zaposliti, medtem ko imajo v mozirski komuni tudi tu težave, ker kmečki predel ni v stanju uporabiti vse moške in ženske delovne sile. Mozirje je rešilo vprašanie zaposlitve mo- ških s tem, da Litostroj vozi dnevno štiri avtobuse delavcev v Ljubljano na delo. Za žene bo pa treba tudi v Mozirju najti nekaj primernega. Mogoče bi bi- lo tam najprimernejše izkoristiti les in ustanoviti takšne obrate za predelavo lesa, kier bi se lah- ko zaposlile žene. Prav tako bi bilo koristno razmisliti o možno- stih organizacije dela na domu. V Velenju in Šoštanju so pred- lagali ustanovitev obrata otroške konfekcije, ki bi brez dvoma imela uspeh, ker je ta panoga pri nas v zveznem merilu še zelo slabo razvita. Drugi so zopet predlagali, naj bi šolali orodjar- ski kader, ki ga tukajšnja indu- strija potrebuje in kjer bi se lahko zaposlile žene. Tudi delo na domu bi se dalo organizirati. Na seji je bila še vrsta drugih predlogov. Sklenili so. naj Zavod pripravi predlog za konkretno dolgoročno reševanje tega pro- blema, o katerem naj bi razprav- Hali tudi na posebni seji občin- skega ljudskega odbora. Mnojro je bilo tudi govora o potrebi čim boljših odnosov do strank, za kar bo treba usluž- bence pri tem Zavodu še posebej vzgajati. V. V. 8. oktober šaleška dolina je bila že pred vojno znana kot žari- šče naprednih sil, 8. oktob- ra 1941 pa so njeno metro- polo — Šoštanj osvobodili borci Savinjske in šaleške čete. V spomin na ta dogodek, bo letos 8. oktobra osrednja proslava dvajsete obletnice revolucije celjskega okraja. V Šoštanju in Velenju bodo ves teden prej razne kul- turne in druge prireditve, v Velenju bodo gospodarske organizacije priredile veliko gospodarsko razstavo, ki bo pokazala napredek vseh go- spodarskih dejavnosti na na- šem območju. Na predvečer praznika bodo priredili Ka- juhov večer, naslednji dan pa bo na stadionu velika osrednja proslava. Razen tega tudi v drugih občinah pripravljajo prosla- ve, ki bodo časovno poveza- ne z osrednio proslavo. Ta- ko bo v Celin posebna slav- nostna predstava Liudskega gledališča, športniki bodo priredili kvalitetno akade- miio, na kn+eri bo nastopil tudi evro"«:ki nrvak v orod- ni telovadbi, Miro Cerar. Nedvomno bo proslava 8. oktobra povezana z naj- lepšimi prireditvami letos v našem okraju. VREME od 31. VIII. do 8. IX. 1961 Nekako od 3. do 8. IX. nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladneje. V ostalem lepo vreme. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 POGLED PO SVETU Kadar govorimo o gospodarskih združbah velikih dimenzij, po na- vadi opuščamo misel na gospodar- sko integracijo Vzhoda. Najbrž .zato, ker imamo razmeroma malo podatkov in ker nam niso Jasna pota in vezi, s katerimi je ta in- tegracija vključena v svetovno gospodarstvo. Svet za vzajemno gospodarsko pomoč, na kratko SEV imenovan, je nastal približno v istem času, kakor velika gospo- darska integracija na Zahodu. Združuje evropske države sociali- stičnega bloka, medtem ko so azij- ske socialistične dežele navzoče na zasedanjih le kot opazovalke. Lani decembra je bilo v Sofiji že dvanajsto zasedanje SEV. Na njem je bilo potrjeno vodilno geslo tega Sveta, to je »mednarodna sociali- stična delitev dela«. Na to delitev so seveda odločil- no vplivale gospodarske spremem- be v SZ in drugih deželah, dalje blokovske koncepcije in hladna vojna. To troje je spreminjalo ele- mente integracije, zaradi vsega te- ga se je opustilo zdaj to, utrjevalo drugo. Do leta 1955 je šlo predvsem za bilateralno trgovinsko izmenjavo blaga, saj je bila do leta 1949 trgo- vina večine teh držav usmerjena na Zahodno Evropo. Do leta 1953 je bilo že 70 % blagovne izmenja- ve usmerjene vzajemno med drža- ve vzhodnega bloka. Leta 1958 je bil odstotek trgovine, usmerjene na vzajemno izmenjavo znotraj vzhod- nega bloka že takle: SZ 75 %, Ki- tajska 75 %, Albanija 96 %, Bolga- rija 85 %, Madžarska 70 %, Vzhod- na Nemčija 74 %, Poljska 61 %, Romunija 75 % in CSR 69 %. Skup- na vrednost izmenjave je znašala 100 milijard rubljev. SZ je, na pri- mer, povečala izvoz v članice SEV v orjaških dimenzijah, pet do šest- krat, a v nekaterih proizvodih tu- di desetkrat (svinec). Avtarkija v izgradnji socializma se po letu 1955 zavrača kot ne- smotrna, češ da so avtarkični ape- titi posledica mehaničnega kopira- nja sovjetskih metod pri industri- alizaciji. Opuščanje takih avtar- kičnih metod je pripeljalo do »mednarodne socialistične delitve dela« na podlagi proizvodnih na- log, specializacije in kooperacije na vsem področju SEV. Gospodar- stvo vseh članic SEV naj bi se zbližalo in zraščalo, gospodarski razvoj mora usmerjati »prostovolj- na koordinacija nacionalnih planov vseh dežel v socialističnem tabo- ru«. Problem koordinacije je v tem kako doseči smotrno specializacijo proizvodnih programov in s tem učinkovitost gospodarstva vsega tabora. Za to koordinacijo so v SEV ustanovili stalno komisijo, ki seveda nima lahkega dela in je za zdaj ostala pri velikih problemih. Poljska in SZ preskrbujeta SEV s premogom. Poljska predvsem CSR in Vzhodno Nemčijo. SZ in Romunija imata nafto, večji del na- ročil prevzerha SZ. Zgradili bodo naftovod do Poljske, Vzhodne Nemčije in Madžarske. Z daljnovodi se povezujejo CSR z Vzhodno Nemčijo, Madžarsko in Poljsko, Poljska z Vzhodno Nemči- jo, Romunija z Bolgarijo, SZ s Poljsko. Obstoje skupni načrti za izrabo vodne sile Donave v koope- raciji med Madžarsko in CSR. Metalurgiji tabora daje osnovo SZ s svojimi ogromnimi rezervami, ie za aluminij se je specializirala Madžarska, ki bo z njim preskrbo- vala CSR, Vzhodno Nemčijo in Poljsko. Poljska bo skrbela za cink, Bolgarija za svinec in baker, Al- baniji so določili baker in krom. Kemično industrijo razvija SZ, po- le^ nje še Vzhodna Nemčija in Romunija. SZ in Vzhodna Nemčija se specializirata za umetna gnojila, Romunija za predelavo petroleja in plina. Vzhodna Nemčija za umetna vlakna, Romunija za lesno indu- strijo. To so glavni obrisi ekonomskih problemov vzhodnega tabora. Ka- ko pa se ti makroplani odražajo znotraj nacionalnih pianov, o tem vin ne povedo ničesar. Verjetno ta koordinacija prinaša s seboj vrsto težav, saj razvoj ni odvisen samo od številk in objektivnih po- gojev, ampak predvsem od člove- ka, ki jih izkorišča in z njimi rav- na. Vsekakor pa je SEV upošteva- nja vreden odziv na gospodarsko intergracijo, kakršno forsira atlant- ski pakt, posebno če ga gledamo v luči znane Hruščevljeve teze, da bo socializem zmagal nad kapita- lizmom v gospodarski tekmi. T. O. Trije posnetki iz Struiijana. Spodaj: gledalci in navijači na pla- valnem »tekmovanju«. Zgoraj levo: avstrijski otroci so prihajali na plažo s svojo lično zastavico, na kateri so imeli napisano »Junge Garde«. Zgoraj desno: pa je skupina celjskih »Indijan- cev« z »zastavo«, ki so jo naredili kar iz brisače. Veliki prijatelji Na plaži pod strmo obalo Strunjanskega zaliva je od včeraj popoldne zamrla ži- vahnost, ki so jo skoraj me- sec, dan za dnem, dopoldne in popoldne prinašali pionir- ji in mladinci, ki so se v tem prijaznem obmorskem kraju zbrali v koloniji pod okri- ljem Zveze prijateljev mla- dine Slovenije. Utihnila je slovenska in nemška beseda, pesem razposajenih, zdravih in živahnih otrok. Nad sto dvajset pionirjev iz celjske- ga okraja in avstrijskega predela Štajerske, se je da- nes znova vrnilo na svoje domove. Težko je bilo slovo, marsikatero oko se je ob slovesu zarosilo ... Stisnili so si roke, se objeli in po- zdravili: na svidenje in ne pozabi mi pisati! V enem mesecu skupnega življenja, uživanja morja, toplega sonca in zdravega zraka, so postali pravi in veliki prijatelji. Ni jih mo- tila meja, premagali so raz- like v jeziku, se sporazume- vali v slovenščini, nemščini in angleščini, si pomagali z rokami, se spoznavali v igri in športnih tekmovanjih ... Vedno so našli skupen jezik in uživali mladost. Nič čud- nega. saj jih je vezala ista misel in velika želja — no- čemo vojne, živeti hočemo v miru in prijateljstvu z vsemi. T.ep primer, ki bi ga lahko dali za zgled tistim, ki še danes, navzlic nepo- zabnim grozotam druge sve- tovne vojne, še zmeraj ka- nijo reševati mednarodne probleme z orožjem. Učijo naj se od otrok! Posnemajo jih naj, pa bo rožljanje z orožjem zamenjala vesela, razposajena pesem. Razen pionirjev in mladin- cev iz celjskega okraja, so bili v koloniji njihovi so- vrstniki iz avstrijskega pre- dela Štajerske. Tudi nje združuje pionirska organi- zacija, ki ima zelo podobne naloge kot organizacija na- ših najmlajših šolskih otrok. Dnevi v koloniji so minili hitro, prehitro. Največ časa je pobralo kopanje v toplem in čistem morju. V tem času so pripravili tudi več izletov v bližnje kraje, avstrijski otroci pa so si posebej ogle- dali še Postojnsko jamo. To je bilo zanje nepozabno do- živetje. Večkrat so se >spo- prijeli« v športnih tekmova- njih, nogometu, odbojki, pla- vanju. Tudi na prireditev po vzorcu >Pokaži, kaj znaš« niso pozabili. Pionirji iz celjskega okraja so si med drugim omislili še >Indijan- ce«, »gusarje«, »mušketirje« in še druga imena »slavnih« bojevnikov preteklega časa. Zdaj so igre pozabljene, utihnila je pesem, misel na skorajšnji začetek šolskega leta je prevzela vse te vese- le in zdrave otroke, ki so se dopoldne ustavili v Celju ali pa se odpeljali naprej, tudi preko meje, v Avstrijo. Srečali so se kot mali ne- znanci, a ločili kot veliki prijatelji. M. Božič Nove sekcije v komuni Na prvi seji komisije za ideolo- ška in vzgojna vprašanja pri ob- činskem odboru SZDL v Šošta- nju so sprejeli načrt dela komi- sije do konca tega leta. Zanima- nje za zunanjepolitična vprašanja v komuni je narekovalo komisiji, da predloži ustanovitev sekcij za zunanjo politiko v Šoštanju, Ve- lenju, Pesju, Šmartnem ob Paki in v Topolšici. Sekretarji teh sek- cij bodo člani posebne podkomisi- je za zunanjo politiko pri omenje- ni komisiji. Komisija bo letos organizirala še razgovor s prosvetnimi delavci in predsedniki šolskih odborov o idejnosti pouka in o drugih aktu- alnih prosvetnih problemih. Po- sebej bo razpravljala z njimi o delitvi dohodka v šolah. V programu je razgovor o pro- blemih delitve dohodka in decen- tralizacije samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah. V oktobru bodo organizirali razgovore o novi ustavi. V okviru intenzivnih form dela bodo orga- nizirali seminarje za predsednike šolskih svetov in za predsednike krajevnih odborov SZDL. Kakor lansko leto bo tudi letos v oko- liških krajih organiziran ciklus predavanj o aktualnih notranje- političnih in o važnih mednarod- nih problemih. Posebno predava- nje bo posvečeno beograjski kon- ferenci nevezanih držav. V Vele- nju in Šoštanju bo SZDL organi- zirala javne tribune in druge pe- strejše oblike dela, da bi čimbolj razgibala prebivalstvo po politič- nih vprašanjih. V delu sekcij za zunanjo politi- ko in tudi ostalim bodo v veliko pomoč televizijski klubi, ki so že v raznih krajih. Nekaj takšnih klubov pa bo organiziranih še le- tos. Do začetka prihodnjega leta bo osnovana še podkomisija za ob- veščanje prebivalstva, ki bo izda- jala bilten. Ta podkomisija bo ne- ke vrste redakcija odbora občin- skega biltena, ki naj bi preraste! v občinski tednik. V. V. Pomlad v zimi Zelja po ureditvi vrtnarije s to- plovodnim ogrevanjem dobiva v Velenju čedalje jasnejšo podobo in realizacijo. Topla voda, ki ogreva stanovanja novih velenj- skih blokov, bo zdaj postala tudi vir rasti povrtnine, zelenjave in cvetic v zimskem času. Kaj bo pomenila nova vrtnari- ja, ki bo sredi najhujše zime la- hko zagotovila ne samo velenj- skim, temveč tudi gospodinjam na širšem celjskem območju vsak dan sveže, rdeče paradižnike, ku- marice in podobno ter med dru- gim tudi nageljne, to bomo znali oceniti šele takrat. Zdaj se je težko vživeti v to, da bomo ime- li tudi v najbolj ostri zimi ob ro- bu mesta ob Paki košček pomla- di, nad pet tisoč kvadratnih me- trov bujnega vrta, na katerem bodo rastli paradižniki, kumarice in kjer bodo cveteli nageljni. Prava pomlad v zimi. Kot je pripovedoval direktor Vrtnarije s toplovodnim ogreva- njem v Velenju tov. Alojz Jakhc bodo letos uredili tako imenova- ne visoke tople grede na površini 5.500 kvadratnih metrov. Cez ne- kaj let pa se bo površina teh gred povečala na pet hektarjev. Razen tega bodo uredili še 3.800 kva- dratnih metrov nizkih toplih gred. Prve pridelke bo dala nova vrt- narija v Velenju že kmalu po no- vem letu 1962. Sicer pa bodo ime- li v enem koledarskem letu dvoje proizvodnih obdobij, prvo od ja- nuarja do maja, drugo pa od sep- tembra do decembra. Računajo, da bodo pridelali v enem obdobju okoli 40 ton kumaric, 60 ton pa- radižnikov ter okoli 80.000 na- geljnov. V nizkih gredah pa na- meravajo pridelovati solato, fižol, kolerabo, redkvice in ostalo. — Kako pa bo s cenami? — Četudi natančnih kalkulacij še nimamo, bodo prodajne cene teh pridelkov na vsak način tak- šne, da bodo dostopne vsem po- trošnikom. Računamo, da bomo prodajali kilogram paradižnikov ali kumaric v januarju prihod- njega leta po okoli 300 dinarjev. Petek, 25. avgusta V ZVEZI kmetijsko-j^ozdarskih zbornic Jugoslavije so sporočili, da smo letos pridelali okrog tri in pol milijona ton pšenice. Kljub slabim vremenskim raz- meram je pridelek le za 60.000 ton manjši od lanskega. Sobota, 26. avgusta V LJUBLJANI so odprli sedmi med- narodni sejem vina, žganih pijač in sad- nih sokov. Na njem sodeluje 18 dežel z 635 vzorci vina. Največ zlatih medalj in siicer 33 od 73 podeljenih so doLdla jugoslovenska vina. Nedelja, 27. avgusta V NOVI hidroelektrarni Split je za- čel poskusno obratovati prvi od dveh predt«-'idenih agregatov. Ta elektrarna sodi med največje tovrstne evropske ob- jekte. Skoraj v celoti w> jo zgradili do- mači strokovnjaki. Ponedeljek, 28. avgusta V SPOMIN na prihod prve partizanske čete 28. avgusta 1941. leta pod vod- stvom Ervina Dolgana-Janeza z Mokrca na Primorski Kravs, so v Sežani na slav- nosten način počastili občinski praznik. Torek, 29. avgusta IZ6LA je fotomonografija >To je Ju- goslavija«, knji:^a, ki je posvečena 20- letnici revolucije jugoslovanskih naro- dov. Knjiga zajema z dokumentarno fo- tografijo naravne lepote dežele ter njen industrijski in kulturni razvoj. Sreda, 30. avgusta PREVEČ PROMETNIH NESREČ. S tre- mi žrtvami prometnih nesreč na dan (v povprečju) je zavzela naša država v le- tošnjem prvem polletju v evropskem meriilu eno prvih mest. Zgodilo se je nad dva tiivoč prometnih nesreč več kot v istem razdobju lanskega leta. ALT BO OSTALO SAMO PRI BESEDAH? Pobuda o sodelovanju no- gometnih društev na ob- močju celjskega mesta ali občine ni nova. Zelja po skupnem reševanju nekate- rih problemov se je zlasti uveljavila na zadnjih obč- nih zborih tako pri Kladi- varju, kot ŽNK Celju in Olimpu. Pred meseci je pri- šlo na željo nekaterih čla- nov upravnega odbora ND Kladivarja ter ob največjem razumevanju Okrajne zveze za telesno kulturo do skup- nega sestanka tistih članov upravnih odborov vseh treh nogometnih klubov, ki so istočasno tudi člani Zveze komunistov. Sestanek je uspel. Na njem so se komunisti in delavci v teh nogometnih organiza- cijah odkrito in temeljito pogovorili o vseh perečih problemih, ki jih spremljajo pri delu in z največjim odo- bravanjem sprejeli predlog o formiranju koordinacij- skega telesa med celjskimi nogometnimi klubi. V pre- cej jasnih obrisih so temu novemu forumu nakazali tu- di delovni program. Hkrati so se domenili, kako bodo sklepe tega sestanka prene- sli na seje članov upravnih odborov ali celo na sestanke celotnega člahstva in na kak način bodo izvedli ustanovi- tev koordinacijskega telesa med njihovimi nogometnimi društvi. Tako so govorili in skle- pali pred meseci. Na žalost in ve iko presenečenje pa je ostalo doslej samo pri be- sedah, čeprav se je prav v zadnjem času zvrstilo pred nogometnimi organizacijami v Celju niz vprašanj, o ka- terih bi morali razpravljati vsi skupaj, z odprtimi kar- tami in odkrito besedo. Zato vprašujemo, ali bo ostalo res samo pri besedah in ali ni mogoče lepe misli uresničiti v vsakdanjem živ- ljenju in delu? -an Spomini nekdanjega „flosarja^^ Kako daleč nazaj sega začetek splavarstva, se ne da točno ugo- viti, je dejal zadnji predsednik »flosarske« zadruge tov. Franc Nareks. Baje so bili splavi na Sa- vinji že na koncu srednjega veka. Gospodarski pomen lesa se je za- čel uveljavljati šele od petnaj- stega stoletja dalje. To dokazu- jeta tudi seznama dohodkov gor- njegrajske graščine iz leta 1590 in davčni zapisnik gornjegrajske gospoščine iz leta 1600. Tu so na- vedene žage in lastniki žag ob Savinji in Ljubnici. Iz tega iz- haja, da je bilo središče trgovine z lesom in splavarstva na Ljub- nem. S splavarstvom so se pečali tu- di ljudje od Mozirja navzgor po Zadretju do Krope med Bočno in Gornjim gradom, po Savinji pa od Nazarij do Konmačkega jezu, kake pol ure nad Ljubnim. Gor- njesavinjčan je to svoje kralje- stvo imenoval »Flosarija«. Lesna kupčija ob gornjem toku Savinje je cvetela že na pragu novega veka. Naši »flosi« so no- sili les Hrvatom in Srbom, okrog leta 1875 pa so plovili celo v Ro- munijo. Po tem letu je preneha- lo spla varjen je do teh najbolj oddaljenih donavskih tržišč, ki pa so bila po mnenju najstarejših »flosarjev« tudi najboljša. Splavarjenje se je uspešno raz- vijalo do druge svetovne vojne. Okupacija ga je v celoti ukinila. Po tej vojni so ga hoteli zopet oživiti, toda prvi poskus, menda 1948. leta, je bil tudi zadnji. Transport lesa so prevzela druga sredstva, Savinja in Dreta pa se od takrat nič več ne belita od splavov, ki danes spadajo le še v zgodovino. Splave so vezali ali zbijali na bregovih, blizu žag. Tedaj so iz- ginile arpe, to je v prizme zlože- ni rezani les, zakaj sprejeli so ga »flosi«. Vezani splavi so bili 4 me- tre široki in približno trikrat ta- ko dolgi. Poleg vezanih so bili še zbiti splavi s stavbnega lesa, te- sanega ali netesanega. Te splave smo imenovali hlodovce in so v dolžini merili od deset do šest- najst metrov. Vsak splav je imel dva vesovnika. Cim je prišla voda, ki jo je splavar nestrpno pričakoval, je pustil doma vse delo, pa najsi je bilo še tako nujno in je brez od- lašanja odhitel na »flos«. Tudi smrt v hiši bi ga težko obdržala doma. Bil je hudo nesrečen, če je pritekel prepozno in je moral gle- dati, kako so se drugi zdrešili, to je odvezali splav in odpluli. Od Ljubnega do Mozirja so bili na splavu ob hudi vodi po trije splavar j i, sicer pa le po dva. Od Mozirja do Celja sta bila dva moža, od Celja do Rogljice pod Zagrebom pa tudi po dva, na dveh združenih splavih. Na Rog- Ijici so združili do 24 splavov v enega. Ta splav se je imenoval »mitrovški flos«, na njem pa je bilo od dva do sedem splavarjev. Vodja »mitrovškega flosa« se je imenoval krmaniš, ki je moral dobro poznati tok Save in Dona- ve, kakor tudi vse »limane«, to je velike vrtince, iz katerih se je splav sam težko izmotal. Krma- niš je bil zastopnik »flosarskega birta.« Splavarjevo življenje ni bilo lahko. Zgodilo se je, da mu je ob preveliki vodi na jezu v Savinji »flos« razkadilo, če pa je bila vo- da prenizka, je bilo treba »flos« vzdigovati. Kot solidne ljudi so splavarje na vseh postajah, kjer so se mu- dili, gostilničarji lepo sprejeli. Gostilničarji so tekmovali med seboj, kdo bo splavar jem bolje postregel. Splavar j i so bili pošte- ni redni plačniki. Da je res dobil vsak »flosar« svojo natančno od- merjeno mero vina, je vse mo- štvo enega gospodarja posedlo okrog ene mize in pilo le iz enega kozarca, ki je držal en deciliter. Ko je izpil kozarec, ga je natočil in porinil pred soseda. Tako je šel kozarec v krogu od ust do ust.. Novi čas je za vedno odpravil splavarstvo v Zgornji Savinjski dolini. Ostali so le še bogati in lepi spomini iz ustnih izročil osi- velih, pa že precej redkih nek- danjih »flosarjev«. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 3 Na osnovi izkušenj V PONEDELJEK JE ZASEDALO PREDSEDSTVO OKRAJ- NEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU, KJER SO RAZPRAV- LJALI PREDVSEM O LETOŠNJEM OBCNEM ZBORU. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO NAPROSILI PREDSEDNIKA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA TOVARIŠA JOZETA JOŠTA ZA KRAJ- ŠI RAZGOVOR, V KATEREM NAM JE POJASNIL OSNOVNE ZNAČILNOSTI, NALOGE IN POSEBNOSTI LETOŠNJEGA OBČ- NEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA. TAKO- LE JE DEJAL: »Vsi organi Okrajnega sindi- kalnega tiveLa — ibi.o iiiiieiije je priMu ao iziaza tuui na zct^cudiija preuiseuaLva — so iiiiieiijd, ua je ziasu lu leco bisiveiio za uveljav- ljanje novega goispouaibKega si- stema 111 za aeiovaiije oanovmn organizacij m oucins±s.ni sinaiKai- nin svetov. Kazen lega pa se zia- su na poarocju gospuuarsiva na- hajamo v razgiuani situaciji, ki bo v mnogin primerin terjaia od članov KoieKtiva — to pa pomeni od cianov sinaiKalne organizacije ogromno naporov. Zaradi tega je tudi gotovo, da bodo gospoaarsKi proDlemi na le- tošnjem oDčnem zDoru v ospred- ju. l^ri tem seveda mislim tudi na one strulctualne in politične spre- membe, ki zasledujejo boljše go- spodarjenje v podjetjih. Prav zaradi tega smo tudi mne- nja, da bo občni zbor precej plod- ne j ši, če bo njegovo delo slonelo na zaključkih občinskih občnih zborov, na temeljitih analizah benih odnosov v kolektivih. Raz- voj teh odnosov je namreč v naj- večji meri odvisen od pravilnega ali nepravilnega delovanja sindi- kalnih podružnic. Zaradi vsega tega menim, da je pravilen sklep predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, da bo občni zbor šele v začetku ok- tobra. Do tedaj bo vsekakor mož- no temeljito analizirati vsa pod- ročja, jasna bo tudi slika o vpli- vu sindikalnih organizacij na boljše gospodarjenje v podjetjih, o njihovem vplivu na razvoj družbenih odnosov — hkrati pa bo ostalo še dovolj časa, da se nekatere anomalije, ki jih že v pripravah opažamo, odpravijo do začetka naslednjega leta. FESTiVAL »BRATSTVA IN ENOTKOSTI« Celjski in krapinski okraj pri- pravljata v Kumrovcu v počasti- tev 20-letnice ljudske vstaje velik festival »Brastva in enotnosti«, ki bo 1. oktobra 1961. Pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki obeh okrajev prvenstveno iz ob- mejnih občin Pregrade in Šmar- ja pri Jelšah se je pred dnevi se- stal in predvidel program festiva- la. Sodelovale bodo gasilske eno- te, telovadna društva, pionirji, or- ganizacije ZB in SZDL. Na pred- večer bodo goreli taborni ognji, ob katerih se bodo zbrale parti- zanske patrole. Drugi dan pa bo- do nastopi in gospodarska razsta- va Obsotelja. Medved! v Savinjski dolini Prebivalce hribovitih predelov Solčave, Luč in Ljubnega vedno bolj vznemirja škoda, ki jo zad- nji čas povzročajo medvedi. Kmetovalci iz teh krajev od mar- ca sem pogrešajo že okoli 100 ovac, kar izračunano v dinarje pomeni izgubo za okoli pol mili- jona dinarjev. Lovci sodijo, da se trenutno v teh hribovitih krajih zadržujejo trije medvedi. Enega pa so že ustrelili marca. Vendar imajo lovci težave, ker medvedi krat- komalo ne spoštujejo državne meje in zavijejo tudi na avstrij- sko ozemlje. Zaradi škode, ki jo povzročajo medvedi, so kmetje začeli mrzlič- no prodajati ovce. S tem pa se poraja tudi strah, da bo prizna- na solčavsko-jezerska pasma ovac popolnoma izginihi. O tej nadlogi so razpravljali tudi na občini. Razpisali so po- sebno nagrado 30 tisoč dinarjev za ubitega medveda. OPEKA IN ROKE v zadnjem času se je gradbena dejavnost močno razmahnila. Gradbinci skušajo do kraja izko- ristiti lepo vreme. Vsaj na tistih objeKtih, kjer zaradi finančnih te- žav ni zastojev. Tako je v vseh krajih v našem okraju. Ko smo obiskali gradbišče, smo zapazili, da delavec (na sliki) ne nalaga opeko s predpisanimi usnjenimi zaščitnimi napravami. Tovariša Marjana Feriča smo vprašali, za- kaj ne uporablja zaščitna sred- stva, saj mu tako gotovo opeka odgrne kožo na prstih. »Veste,« je dejal, »zdaj me sprašujete o nerodni zadevi. Us- njene natikače za roke bi moral uporabljati, a jih iz malomarno- sti ne. Ko mi pa opeka že precej odrgne kožo, jih uporabljam. Škoda, da tedaj niste prišli mi- mo.« ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — NEPTUN - PETI Kot smo že zapisali sta se na prven- st\u Slovenije v plavanju med posamez- niki, člani celjskega Neptuna najbolje izkazala Boris Orel in Dani Vrhovšek, prvti z osvojitvijo prvih mest na 400 in 1.500 metrov kravi, drugi pa z naslovom republiškega prvaka na 100 metrov hrbt- no. V skupni oceni pa je Neptun zase- del peto mesto z 28.116 točkami za Ljub- ljano (43.273), Srboveljiskiim Rudarjem (37.498), Celulozo iz Vidma-Krškega (37.296), ter Prešernom iz Radovljice (28.504), toda pred Ilirijo in Fužinarjem. PADALCI BODO TEKMOVALI V soboto in nedeljo bo na letališču v Levcu zanimivo tekmovanje s celotnega severnega predela Slovenije. Petindvaj- set tekmovalcev se bo pomerilo v ska- kanju na cilj z viišine tisoč metrov. > vpliva novih gospodarskih pred- pisov na poslovanje gospodarskih organizacij in na kraju predvsem na podrobni obdelavi nekaterih slabosti, ki so se v tem obdobju pokazale. _ Hkrati tudi menimo, da bo bi- stveno za plodno delo občnega zbora, temeljito in skrbno delo strokovno političnih sodelavcev, ki pripravljajo gradivo za občni zbor. Nam pri tem ne gre za to, da bi bilo poročilo »lepo« izdela- no. Gre nam za to, da bomo s pomočjo širokega kroga sodelav- cev dobili popolno sliko o delo- vanju sindikalnih organizacij v tem pomembnem obdobju. Drugo pomembno vprašanje, ki ga bomo obdelali, je razvoj druž- dtoAuB mU UREDITEV STARE LEKARNE V teh dneh v Celju preureju- jejo prostore Stare lekarne. Že ves čas je bila velika slabost le- karne, ker v njej ni bilo dovolj svetlobe. Zaradi tega hkrati s preureditvijo prostorov gradijo tudi dve okni. Uprava lekarne je sklenila, da bo kljub ureditvenim delom lekarna naprej poslovala v stranskih prostorih. SEDEMNAJST PODJETIJ Naslednji teden bo pričel na Teharjih seminar za predsednike sindikalnih podružnic večjih celj- skih podjetij. Na seminarju bodo obravnavali probleme delitve osebnih dohodkov na podlagi po- sameznih izkušenj, nadalje raz- voj družbenih odnosov in poglab- ljanje decentralizacije ter vpra- šanja sodelovanja sindikalnih or- ganizacij z organizacijami Socia- listične zveze in stanovanjskimi skupnostmi. POVSOD PREDAVANJA Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje predstavnikov osnov- nih organizacij Socialistične zve- ze in predstavnikov stanovanj- skih skupnosti. Domenili so se, da bodo v naslednjih dneh v vseh krajih celjske občine pripravili posebna predavanja o pomenu in vlogi beograjske konference šefov izvenblokovskih držav. Hkrati se je sestal tudi aktiv predavateljev Ljudske univerze, kjer so pouda- rili, da morajo biti ta predavanja pripravljena v poljudni obliki in da morajo slediti dogajanjem na konferenci v Beogradu. TOPER IN »IFA« Na zadnji seji sveta za indu- strijo Občinskega ljudskega od- bora v Celju so obravnavali ne- katere posebne probleme podjetij Toper in »IFA«. Obe podjetji imata spričo delovanja novih go- spodarskih predpisov nekaj težav. O značilnostih in podrobnostih bomo poročali v naslednji števil- ki. Kaj bo s pleskarji? Politični in gospodarski pro- blemi se ne razhajajo. To sem kaj kmalu ugotovil v podjetju »Obnova«, kjer so se pred dnevi sestali, da bi proučili nekatere značilnosti in probleme decen- tralizacije v njihovem podjetju. Ti problemi se res ne morejo razhajati, ker kratko malo gre za iste ljudi in ker so cilji enaki — boljše gospodarjenje, večji učinek, višja sredstva — tudi za osebne dohodke in s tem višji življenjski nivo zaposlenih. Zanimivo pa je, da ljudje le s težavo začno praviti, kaj jim je prav in kaj se jim zdi narobe — kaj bo dobro in kaj po nji- hovem mnenju slabo. Pri njih se je razprava raz- mahnila, ko so obravnavali ple- skarje. V tem podjetju imajo več strokovnih skupin, pleskarji pa so posebnost. Ugotovili so, da je storilnost pleskarskega obrata najnižja; celo to, da se za izpla- čilo osebnih dohodkov prelivajo sredstva iz drugih obratov za plače pleskarjev. Nekaj bo brezpogojno potreb- no ukreniti, so dejali. Vendar ne kaže obsojati vseh pleskarjev. Med njimi so tudi dobri delavci. Toda mnogi komaj čakajo, da poteče prva ura — na drugo niti ne počakajo — in že jo z vo- zičkom »mfHneio« na privatna gradbišča. Kazumljivo ie. da v tpkem obratu ne more biti po- sebne^ra uspeha. Zato sodi to. da bo po+rpliTio v pleskarskprn obra- tu odpustiti vse nedisciplinirane delavce, ostalim pa povedati, kaj podjetje od njih zahteva in od česa so odvisni višji osebni do- hodki vsakega posameznika. Res je, da v tem kolektivu še nimajo do podrobnosti izdelanih vseh pokazateljev in obračun- skih elementov, ki so potrebni za prehod na razdeljevanje osebnih dohodkov po učinku. Vendar je potrebno upoštevati, da je to mlad kolektiv, ki je v zadnjem letu podvojil število zaposlenih in ki iz preteklosti ni mogel po- vzeti posebno pozitivnih izku- šenj. VELIKO PARFIZANSKO SLAl/JE NA VRHEH NAD TRBOVLJAMI v nedeljo, 27. avgusta, je bilo na Vrheh nad Trbovljami v po- častitev 20-letnice revolucije in 20-letnice ustanovitve 1. revirske partizanske čete, združeno z otvoritvijo Doma revirskih in savinj- skih borcev NOV. Da je veliko partizansko slavje potekalo v pri- jetnem tovariškem razpoloženju je pripomoglo tudi lepo sončno vreme, ki je privabilo iz Revirjev in Savinjske doline in od drugod nad 6.000 ljudi. Na Vrhe pa so prišli tudi tovariši, ki so v letih pred drugo svetovno vojno vodili proletariat Zasavja in mu dajali napotkov za neustrašeno borbo z domačimi in tujimi izkoriščevalci in sovražniki. Tako smo na Vrheh prisrčno pozdravili predsednika Ljudske skupščine LSR, tovariša Miha Marinka, podpredsednika Zvezne ljudske skupščine in člana Izvršnega komiteja CK ZKJ, to- variša Franca Leskoška-Luko, člana Centralnega komiteja ZKJ Lidijo Šentjurčevo in Sergeja Kraigherja. Zraven njih pa še biv- še borce iz Slovenske Koroške, zastopnike pripadnikov JLA — graditeljev Zasavske ceste, prvoborce iz Revirjev in Savinjske do- line in številne druge goste, ki so prihiteli na Vrhe. Tega pa res ne verjamem , Tole kratko zgodbico mi je pred dnevi povedal zna- nec: V pisarno je prišel človek. Nič nenavadnega ni v tem. Toda ta se je obnašal, kot da bi bil doma. Zahteval je direktorja, sekretarja. Ljud- je niso vedeli za kaj gre in prišli so. Kazalo je, da gre za veliko stvar. Tedaj je po- vedal, vendar vse v ovinkih, da bi rad imel podporo za neko lovsko društvo v bliži- ni Velenja. Možakar ni pro- sil, bil je komercialist. To je tudi nekajkrat povedal. Zraven pa še posebej pouda- ril, da je on včasih hudoben komercialist. In na kraju, da lahko zaradi odpovedi male podpore lovcem postane hu- doben tudi do našega pod- jetja. Ker baje lahko on od- loča in morda bo odločil, da bodo naročila oddana v Sr- bijo. »No, saj sem Slovenec, veste, kot komercialist pa ne upoštevam narodnosti.« Naš upravni odbor je o zadevi razpravljal in skle- nil, je dejal znanec, da brez ozira na njegovo hudobnost njegovi zahtevi podjetje ne bo ugodilo. Zdaj čakamo na hudobnost, je končal. Zgodba res ni dolga. Toda neverjetna. Ljudje vendar ne ravnajo tako, ko se na- hajajo v tujem podjetju. Prav šefi komercialnih sek- torjev pa ne nastopajo z grožnjami. Razen tega pa ne morem verjeti, da je nek uslužbenec pozabil, da ima- mo pri nas že preko deset let delavsko samoupravlja- nje in na koncu, da smo leta 1941 prekinili s staro šovinistično mržnjo. Za go- spodarstvenika se mi zdi po- membno. kier mu zahtevano blago dostavilo ceneje in katero ie bolie, ne pa ali ga bo doHl od Slovenca. Srba aH Makedonca. Zaradi tei?a tej zgodbi tudi ne verja- mem. M. Iršič NOVA ČRPALKA Podjetje Petrol gradi ob Ljub- ljanski cesti tik ob Ljudskem ko- pališču novo bencinsko črpalko. Nova črpalka bo zamenjala seda- njo na Šlandrovem trgu, kjer je prostor za bencinsko črpalko ne- primeren ker ovira promet. Ra- zen tega bodo po načrtih ta del mesta preuredili, tako da bodo porušili stavbo, ki stoji za seda- njo črpalko na Šlandrovem trgu. Nova bencinska črpalka ob Ljubljanski cesti bo sodobno zgrajena z vsemi pomožnimi na- pravami. V teh dneh na gradbišču že kopljejo jame za tri velike ben- cinske rezervoarje. O TOČKAH Pred dnevi smo prejeli vpra- šanje delavke iz Emajlirane.po- sode, ki nas vprašuje, zakaj ima- jo možje, glavarji družin v nji- hovem podjetju 20 točk več kot žene v pravilniku o razdeljeva- nju stanovanj. Ker v tem podjetju razdelju- jejo stanovanja po posebnem pravilniku o razdeljevanju sta- novanj, ki ga je sprejel delavski svet, smo za odgovor naprosili to- variša Panzo. Takole je odgovo- ril: — V Emajlirki razdeljujemo stanovanja po posebnem pravil- niku. Osnovna značilnost pravil- nika je, da delavec, ki ima ob raznih kriterijih največ točk, tudi najprej dobi stanovanje. Skratka, prednostna lestvica se naslanja na število točk posa- meznega delavca. Delavski svet je še posebej raz- pravljal o teh dvajsetih točkah, ki jih dobi mož ali žena, ki je glavar družine. Tedaj smo me- nili, da imajo vsekakor prednost delavci z družino. Vdova ali lo- čena žena pa ima isto pravico do dvajset točk. Pomanjkljivosti kreditiranja Ker so se v zadnjem obdobju precej razvnele razprave okoli dileme kreditiranja ali štipendi- ranja študentov in ker kaže, da bodo morda že letos štipendije zaradi kreditiranja odpadle, bi ra.l opozoril na nekatere po- manjkl jivosti sistema kreditira- nja dijakov in študentov za čas študija. Menim, da sistem kreditiranja odvrača socialno šibkejše abitu- riente od nadaljnjega šolanja. Težko se bo odločil še za visoko- šolski študij, če bo odvisen iz- ključno od kredita. To še poseb- no zato, ker se v marsikateri stroki lahko doseže s srednje- šolsko izobrazbo in s petletno prakso precej podoben in celo boljši položaj kot diplomant za- četnik. Že sedaj študira na uni- verzi v Ljubljani komai 50 od- stotkov študentov iz delavskih in kmečkih vrst. Pričakovati je, da se bo ta odstotrk s krediti- ranjem še znižal. Na videz tudi kaže kot da bi kreditiranje da- jalo vsem enake možnosti za štu- dij, v resnici pa zmanjšuje mož- nosti šibkejšim slojem. Utemeljena je tudi hoiazen. da bi dobili telesno oslabele diplo- mnate, od katerih družba ne bo imela take koristi kot bi jih si- cer lahko imela. Število obolenj, ki izvirajo iz preobremenjenosti in podhranjenosti, bi se povečalo zaradi poslabšanja materialnih pogojev študentov. Študentje bi zaradi strahu pred odplačeva- njem kredita znižali vsote in se zaradi tega odpovedali osnovnim življenjskim potrebščinam. Razen tega pa bodo v neena- kem položaju tudi študentje, ki so se izobrazili s pomočjo kre- dita v primerjavi z onimi, ki ni- so najeli kredita. Eden bi se po- javil v javnem življenju s pol- milijonskim dolgom — torej dva strokovnjaka z enakimi zmož- nostmi, a neenakimi možnostmi. Zaradi tega je že samo iz social- nih razlogov potrebno, da štipen- dijo, ki bo za študente v bodoče edina socialna pomoč, ohranimo. Za štipendijo pa govore tudi ekonomski razlogi. Štipendija je kljub svojim slabostim še naj- boljši pokazatelj potreb po vi- sokokvalificiranem kadru. Kjer so potrebe večje, dajejo več šti- pendij. S kreditiranjem pa bodo prišli na svoj račun tisti, ki bi radi študirali v stroki, za katero ni potrebno več strokovnjakov. Ta- ko bodo po nepotrebnem zaprav- ljena ogromna sredstva, ki jih družba daje za naše visoko šol- stvo. Študentje se bodo tudi rajši preživljali za čas študija s po- močjo honorarnih zaposlitev. To bo zopet podaljšalo njihov štu- dij. Pomisliti pa je tudi treba, da so vsote, ki se izplačajo za štipendije, pravzaprav majhne v primerjavi s stroški univerzitet- nega študija. Trenutno stane družbo diplomant povprečno oko- li 4 do 5 milijonov dinarjev. Strinjamo se z avtorji doseda- njih prisnevkov. da je dosedanji pačin štipendiranja neprimeren. Vendar so neeativne posledice krivi predvsem štipenditorji. Vse slabosti pa je možno tudi odpra- viti. Pisca omenjata tudi možnost, da bi boljšim študentom podjet- je odplačalo kredit. Toda kdo si upa trditi, da pri tem ne bi pri- šlo do istih mahinacij in protek- cij, kot je v primerih štipendira- nja. Kot kaže, se na kreditiranje resno pripravlja doslej le celj- ska občina. Gotovo je, da bodd študentje iz te občine prikraj- šani. Prikrajšani pa bodo prav tako slabše razvita podjetja in občine, ki si bodo morali potre- ben kader še vedno zagotoviti s štipendijami. Rad bi še povedal, kako naj ize^eda štipendiranje kot naj- boljša investicija. Važno ie. da se bodo štipendi- je podeljevale samo socialno upravičenim visokošolcem. sicer je to nepotrebno trošenie sred- stev. Zato menim, da bi študent- ski klubi in politične organizaci- je morale imeti pregled nad šti- pendisti in nepravilnosti izpo- staviti javni kritiki. Štipendije morajo biti tudi proporcionalne socialnemu sta- nju. družbeni aktivnosti in štu- dijskemu uspehu štipendista. Tak način bi študente materialno za- interesiral za študij, hkrati pa bi dosegli lepe uspehe. Menim pa. da bi študent v kri- tičnih trenutkih, ko štipendija za življenje ne zadostuje, moral imeti možnost, da si najame kre- dit. S tem bi odpravili pojave prekinjanja študija zaradi mate- rialnih težav. Štipendija mora biti določena za najkrajši čas študija na posa- mezni fakulteti. Kot absolventi bi se študentje lahko že preživ- ljali s kreditom. Taka kombina- cija štipendiranja s kreditira- njem bi vsekakor povečala pri- zadevnost študentov. t Poostriti je potrebno tudi kon- trolo nad izpolnjevanjem študij- skih obveznosti. Gospodarske or- ganizacije in tudi ustanove bi morale razpisovati štipendije glede na potrebe za daljšo ob- dobje. Vsaka odvečna štipendija je za podjetje izguba, premalo štinendij pa gospodarska škoda. Afenim. da bi štipendiranje na tej osTinvi imelo pozitivne posle- dice. Hkrati pa bo potrebno ma- terialne probleme študentov v naslednjem obdobju potrebno re- ševati na osnovi življenjskih stroškov študiia. V svojem sestavku sem skušal osvetliti problematiko štipendi- ranja tudi z druge plati, menim pa. da bi v vsaki občini moralo priti do širšeTa posvetovanja, kjer bi vzporedno z obravnava- njem kadrovskih problemov ob- ravnavali šc te probleme. T. Mastnak IZ NAŠIH KOMUN KMALU POD SKUPNO STREHO (Razgovor z direktorjem Zavoda za rehabilitacijo tov. R. Jonakom) Okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju je z novim pra- vilnikom o zaščitnih delavnicah prešel na nov sistem upravljanja. Medtem ko je bilo to upravljanje poprej družbeno, je zdaj kombi- nirano družbeno upravljanje s sa- moupravo. Zavod ima svoj uprav- ni odbor, izvoljen iz članov ko- lektiva, in svet, izvoljen iz za- stopnikov prizadetih gospodar- skih organizacij in ustanov ter ene tretjine članov delovnega ko- ' lektiva. Da bi ugotovila poslovanje Za- voda v smislu novega pravilnika, je njegovo delo pregledala poseb- na republiška komisija, ki je ugo- tovila, da Zavod v celoti izpolnju- je pogoje invalidske delavnice, saj zaposluje preko 50 invalidov in je tudi sicer samo poslovanje organizirano na sodobnih princi- pih rehabilitacije in zaposlovanja invalidov in drugih za delo manj sposobnih oseb. Kakor je v nadaljnjem razgo- voru rekel direktor Zavoda Rado Jonak, je Zavod v kratkem času močno povečal svojo dejavnost. Vključuje oddelek za poklicno re- habilitacijo, kjer strokovna ekipa, sestavljena iz zdravnika, psiholo- ga, tehnologa in socialnega delav- ca ugotavlja, za kakšno poklicno usposobitev ima neki invalid po- trebne pogoje, oziroma v kolikšni meri izpolnjuje ustrezne psihofi- zične sposobnosti. V okviru Zavoda deluje še les- na galanterija in šivalnica, ki si je s svojimi okusnimi izdelki pri- dobila lep ugled, razen tega pa je tu še pletarna, ki v kooperaciji s tovarno aluminijastega pohištva v Šentjurju izdeluje lične pletene stole. Zavod ima tudi tri ortoped- ske delavnice: mehaniko, banda- žo in čevljarno. V čem so poglavitni problemi? — Poslovanje Zavoda, je rekel R. Jonak, — je bilo doslej otež- kočeno predvsem zaradi pomanj- kanja ustreznih poslovnih prosto- rov in ustreznega strojnega par- ka. S pomočjo republiškega Za- voda za socialno zavarovanje, re- publiškega Sveta za socialno var- stvo, okrajnega Zavoda za soci- alno zavarovanje v Celju, Zavoda za zaposlovanje delavcev in ob- činskega ter okrajnega ljudskega odbora v Celju je bila omogočena izgradnja nove stavbe, kjer bodo vse dejavnosti združene pod skup- no streho. Stavba stoji ob Ipav- čevi ulici in bo vseljiva še ta me- sec. Pripravljamo pa še drugo no- vogradnjo v investicijski vredno- sti 40 milijonov dinarjev. Zavod ima s tem v zvezi zagotovilo za dotacijo iz republiških skladov v znesku 32 milijonov pod pogojem, da prispevata občinski in okrajni ljudski odbor še vsak po štiri mi- lijone. Medtem ko je občinski ljudski odbor že sprejel sklep, da bo omenjeno vsoto prispeval, okrajni ljudski odbor vloge še ni rešil. S to investicijo bo Zavod lahko zaposlil preko 100 invalidov, hkrati pa uredil še kovinsko in papirno galanterijo in knjigovez- nico. — S takim načrtom, je ob kon- cu rekel R. Jonak, — bomo v pri- hodnje lahko razbremenili občin- ski proračun za dodeljevanje so- cialnih podpor in dosegli, da si bodo invalidi sami ustvarjali za življenje potrebna sredstva, isto- časno pa se bomo tudi izognili vsiljevanja neproduktivne delov- ne sile v gospodarske organizaci- je, pač pa bodo le-te lahko zapo- slovale s strani Zavoda že uspo- sobljene invalide, ki bodo svoje delo lahko opravljali s polnim delovnim učinkom. dhr Motiv iz Šoštanja ASANACIJA VASI Sanitarni inšpektorat na oddel- ku za družbene službe občine Žalec, opravlja poleg svoje osnovne dejavnosti — kontrole nad izvajanjem predpisov o higi- enskem stanju živil, živilskih in gostinskih obratov tudi dokaj hvaležno nalogo: skrb za male asanacije na vaseh, kar bi sicer spadalo med posle higienske po- staje. Da bi odstranili higienske po- manjkljivosti, zlasti v bolj ob- robnih in odročnih predelih ob- čine, so lani posredovali raznim koristnikom skupno 176 vreč ce- menta. Koristniki sami so prispe- vali pesek, gramoz, apno, delo, prevoze in tako zgradili najpo- trebnejše objekte. Lani so na ta način zgradili 3 kapnice za pitno vodo, 3 zajetja in betonsko grez- nico. Letos pa bodo koristniki pre- jeli skupno 524 vreč cementa in eno vodovodno črpalko. Sredstva to so prispevali: ObLO Žalec 270.000 din. Občinski odbor RK Žalec 18.000 din in Okrajni odbor RK Celje 100.000 din. S temi sredstvi bodo letos zgradili 5 kapnic (kjer ni pitne vode), 2 zajetja in 2 gnojni jami. Razumljivo je, da so potrebe mnogo večje. Mnogo večje kot so videti na prvi pogled. Med re- lativno premožnimi naprednimi kmetovalci so tudi revnejši, z majhno gospodarsko osnovo in brez osnovnih pogojev za zdravo življenje. Prva skrb velja zato pitni vodi, ki je za zdravo živ- ljenje ljudi in živali najpotreb- nejša. Seveda je vselej več prosilcer, kot je možnosti. Sredstev je v te namene tudi letos občutno pre- malo. Predvidena proračunska kvota za male asanacije je bila naknadno občutno znižana in ne bo možno ugoditi mnogim prosil- cem. Tako je odločitev, komu nu- diti najprej pomoč, včasih zelo težavna. Nekatera področja in kraji pa so ostali še povsem ne- dotaknjeni, kot na primer rse Dobrovlje, Andraž. Letuš, Tabor, Vinska gora, Ponikva in drugi. Upati je, da bodo prišli na vrsto naslednje leto. J. G. Nova trgovina Poleg nekaterih okusnih in so- dobno urejenih trgovin, ki smo jih v zadnjem času dobili v Ce- lju, bodo jutri odiprli v Prešer- novi ulici še trgovino Rio, ki bo med najlepšimi trgovskimi lokali v Sloveniji. Trgovina je bila poprej špece- rija, zdaj ji bodo pridružili še delikateso, bonboniero in ekspres za kavo. Četrtina lokala bo na- menjena klasični strežbi, ositali prostor pa bo posloval po načinu samopostrežbe. Medtem ko je imela trgovina prej 60 kvadrat- nih metrov površine, se je pro- stor povečal zdaj na 140. Trgo- vina ima tudi vse upravno po- slovne prostore s skladiščem. Največja težava pri ureditvi je bila v tem, da je zgradba stara in ji je bilo težko prilagoditi načrt; razen tega pa so med po- slovanjem opravljali nekatera zidarska dela. Pri vsem tem ve- lja omeniti zlasti prizadevanje celjske Obnove, ki je vselej na- šla najustreznejše rešitve. IZPOVED — Dali te bomo v šolo, so reifcli, — Izobraziba je maj- več, kar laJiko olovelk iana. Ko boš maturirail, dobiš za nagrado kolo (to je b^ilo še v času biiciiklizma)', odprta ,pa (ti bo ,pot tudd naprej. Rad bi, da bi postal inženir ali zjdravniik, zakaj ta dva po- klica izražaita neko družbe- no veljavo, užifvada ugled in jima tudi z denarne plati ne gre oporekati. Mene je seveda veselilo povsem nekaj druigega. To- da, da ibi izpolnili željo star- šev, sem se ,po maturi vpisail na tehniko. Naj bo, ,sem si misilil, bom ipa inženir. Uži- vail bom ugiled in spoštoiva- nje in tudi v denarnici brž- kone res ne bo pomiainjka- nja. Samo — pot do cilja najibirž ne bo tako lahka. Trudil sem se, da bi do- umel ves sm.iisel še iprej, pre- dem bgan postail njegova žr- tev, kajti to, kar je bilo v meni, je bilo vendarle zelo daleč od inženirja. Oibože- vail s.em namreč ipesnike, in poezija mi je bila prijetno zatočišče. Pogosto sem se za- tekali vanjo še v roozniih urah, zakaj, da bi jo užival, se mii je zdel potreben mir. tista ziveneča tišina, dom vseh sainjačev, v kaiterem se duih spirosti in so čusitva ka- kor jadra, ki se poizibavaijo na mehkih valovih zavesti. Jaiz — inženiiT sem bil da- leč. Stal sem nekje na oba- lah Iluziije, nekakšen nezna- nec sam sebe, zakaj tja me je i^tavila tuja volja. Ta- ko je prvemu letniku sledil prvi in temn zopet prvi let- nik. — Škoda, so rekli, — toda nafvsezadlnje nič škode. Zdravniški poklic ima pred- nosti, zato boš ijKJsital zdrav- nik V petih letih si labko zdravnik, kar pomeni, da si študiral osem let — to pa je vendarle nekaikšna sre- nja mera. Res je, sem pomislil, bom zdravnik. Zdravil bom lah- ko celo inženirje, kar po- meni, da bom ip>o svojem po- ložaju nad njimL Cehov je bdi tudi zidravnik in litera- tura pozna še mnogo zdrav- nikov uimetnikov. Poezija je bila vendarle » še tu. Ljubezen do nje ise je večala, kolikoir bolj 'sem se ji vdajal. In talko se je zgo- dilo, da sem se jaz — zdrav- nik spet oddaljil od sebe. Bel plašč se je sipremenil v pesniško ogrinjalo in znova sem stal na obali velike Ilu- zije, Letniki so sicer sledili, toda zapovristna številka je vselej ostala ista. — Zal nam je, so mii .rekli, — toda napotili te bomo v službo. Morda ti bo silužba prip^ogla do spoznanja, da je izobrairba največ, kar ialiko človek ima. — Res je, setm tedaj rekel, — to kar je v človeku, je največ, kar lahko človek ima. In jaz imam. Imam namtreč svoj (sveit lod oka«, kakor se tudi ni dobro s prazno škropilnico sprehajati po hmelju, ker bi v tem primeru imela peronospora in rdeči pa- jek kaj lahko delo, zadruga pa s povračilom škode kmečkim proizvajalcem veliko izgube. Kvaliteta hmelja na našem pod- ročju je v letošnjem letu odlič- na, ker je bila tudi dobro orga- nizirana zaščitna služba. Tudi pri efektivnih urah je pisec članka udaril mimo, ker ravno pri škropljenju hmelja imamo uve- deno nagrajevanje po storilnosti, t. j. po porabljeni količini škro- piva in opravljeni kvaliteti dela, ne po urah. Nimamo proti kritiki nič, samo naj bo kritika objektivna in naj temelji na nekih stvarnih po- datkih, na podatkih, ki so pre- verjeni in realni. Upravnik proizvajalnega okoliša. Vlado Gorišek Lojze Flllpič zopet v celjskem gledališču Po dolgi odsotnosti se je vrnil iz ljubljanske Drame nekdanji dolgoletni in prvi dramaturg Slo- venskega ljudskega gledališča v Celju tov. Lojze Filipič. Znova se je odločil, da bo delal v celjskem gledališču. Njegov prihod pomeni za nadaljno umetniško rast celj- ske kulturne in umetniške usta- nove veliko pridobitev. Zaključek v Makarski Včeraj je okrajni odbor Počit- niške zveze v Celju zaključil dvomesečno letovanje članov PZ v Makarski. Tu je od 15. junija dalje letovalo 50 mladinskih sku- pin, povprečno od 4 do 15 dni. Vsega skupaj se je letovanja udeležilo okrog 800 mladincev, največ iz Celja in Velenja, od tega okrog 40 odstotkov delav- ske in vajenske mladine in okrog 60 odstotkov srednješolcev. Letos je upravi letovišča uspelo tudi povečati kapaciteto od 80 na 140 ležišč. Največje težave pa so bile s premestitvijo tabora. Medtem ko je bil tabor Počitniške zveze do- slej v Medveji, se je moral nam- reč letos po odloku občinskega ljudskega odbora v Opatiji pre- mestiti, kar je predvsem zahte- valo vse sile požtrvovalnih čla- nov okrajnega odbora. Tako se na pobudo okrajnega odbora SZDL v Celju izbrali prostor r borovem gozdu v Makarski. Druga težava je bila v tem, da okrajni odbor Počitniške zveze doslej ni imel svojih prostorov, niti stalnih moči, ki bi opravljale administrativno tehnične posle. Ker se je odločil za spremembo v dosedanjem načinu letovanja, se je tako njegova dejavnost po- večala, hkrati pa je postala več- ja tudi odgovornost. Medtem ko so člani Počitniške zveze prejš- nja leta letovali po izmenah, so si lahko letos prosto izbirali ter- min. kar je omogočilo tudi širšo udeležbo. Da bi lahko okrajni odbor ustrezneje posloval, je sklenil z občinskim svetom za telesno vzgojo sporazum o skupnem so- delovanju in skupni uporabi pro- storov. Okrajni odbor pripravlja tudi perspektivni načrt izgrad- nje letovišča, vendar bo njegova dokončna ureditev odvisna od sredstev, ki jih bo imel na raz- polago. POPRAVEK Pri sestavku »XI. konj^res Evropskega hmeljarskega biroac ki smo ga objavili v zadnji številki, sta se vrinili dve po- membnejši napaki. I. Pri naštevanju podpisnikov »RESO- LUCIJE« manjka POLJSKA, ki je prav tako glasovala za »RESOLUCIJO«, sice« glasovanje ne bi bdlo soglasno! Neljubo izpustitev so verjetno bralci ic sami ugotovili. II. Pri pojasnjevalnem teksta pod fo- toposnetkom »Delegati E. H. B. med ogledom vzornega hmeljnika* Inštitut« za hmeljarstvo v 2alca< je treba spre- meniti dostavek »s prekrižanimi rokami« v pr a v i 1 n i dostavek« na levi straM francoskega delegata s prekrižanimi kami«! Vprašanje zanimanja pandanes je tako, da ljudje nimajo zanimanja ali pa izgubljajo zanimanje za amatersko kulturno dejav- nost. Film je potisnil ob stran gledališke predstave; televizija ima vedno več pri- stašev. Cas je rodil nekakšen tempo, v katerem primanj- kuje časa in se vsem neka- ko mudi, po nekakih oprav- kih; motorizacija je tretji element, ki odteguje člove- ka od zanimanja za kulturo, kajti motorizacija pomeni gibanje, gibanje pa je zu- nanji izraz nekaterih notra- njih zakonitosti. Teh nekaj misli, povzetih iz sicer neujadnega, a zaito nič manj pomembnega raz- igovora, se zdi vredno zapi- sati predvsem iz dveh raz- logov: prvič, ker smo tako rekoč v času, ko ,se iposamez- na prosvetna društva pri- pravljajo na novo sezono, katere usipešinost vsekakor ne bo odvisna samo od nji- hovih takšnih ali drugačnih uspešnih nastopov, marveč še v večji meri od tega, ka- ko |in kolikšen krog ljudi jim bo uspelo pritegniti, saj dejavnost teh druš.tev ni na- menjena njim samim, indru giič se je teh nekaj ugoto- vitev zdelo vredno zapisati pač zato, ker so vsaj delo- ma resnične. Seštevek vsakoletnih re- zniltatov opraivljeneg^a dela posamezndih kulturno pro- svetnih društev kaže nam- 1 i reč očitno upadainje zani- manja občinstva za njihovo dejavnost, pri čemer je po- doba, kakor da je ta dejav- nosit namenjena ožjemu kro- gcu aktivnih delavcev, ne pa tistemu, čemur je dejansko namenjena, to je, ljudem. Niso bili redki prime>ri, ko je neka gledališka skupina študirala neko delo dva, tri mesece, ob uprizoritvi pa je doživela sprejem, ki je ipotr- jeval že omenjeno resnico, da je namreč vendarle bolj kaikor za občinsitvo študirala zase. Ker družina zaradi sla- bih finančnih razmer ni mogla na gostovanje, je ra- zumljivo, da sta tako ves vlo iženi trud in pi^izadevamje tako rekoč propadla, zgrb- ljen je bil čais, vse tiste brezštevilne ure, ki naj bi na koncu izoblikovale neko predstavo, razočaran pa je bil v nekem smislu tudi tisti tako imenovani idealizem. kajti je vendarle ires, da je idealizem poglavitna gibal- na sila aimatenskega udej- stvovainja in delovanja. Zato morda ne bi bilo od- več, če bi si priklicali v spo- min, vsaj, kar zadeva diram- slke družine, pobudo, ki se je lani porodila pri občin- skem sosvetu za dramatiko, po kateri naj bi namreč po- samezne igralske iskupine prirejale nekakšna krožna igK:)3tcnvanjia, Ta poibuda je visekaikor tako v organiza- cijisikem kakor vlsebinjsikem pogledu po vsej priliki vred- na ponovnega >publicira- njac, saj pomeni po vsej pri- liki tudi natjiboljšo ;rešitev predvsem dveh bistvenih vprašanj: prvič vprašanja nekakšne >amortizaoije< ča- sa, ki bi ga ta aili ona igral- ska skupina izgubila za predstavo v prazni ali napol praeni dvotremi, in drugič, vprašanja bolj raznolikega in pestrejšega programa v tem ali onem kraju, kar ipo- meni i&točaisno tudi večje zanimanje ljudi za predsta- ve. Ce si je na primer neko uprizoritev ogledalo kakšnih sto ljudi in je bil s tem smoter dosežen, (kar pomeni, da dejansiko ni bil dosežen), in če bi gostovainje dodalo še drugih sto, dvesto ali morda celo tristo ljudi, je v tem vendarle n:pošteva- nja vreden razloček: če nič drugega, vsaj moralno za- doščenje, da napori niso bi- li zaman. Seveda gre pri vsem tem za obliko, ki bi jo bilo tre- ba negovati. Morda bi ka- zalo podobne (izmenjave vpe- ljati tudi za druige panoge amaterskega dela, vsekakor pa najti ustrezno formulo, s katero bi bilo mogoče o- hraniti zanimanje občinstva vsaj na stopnji, na kakršni je. dbj IZ ŽIVLJENJA NA VASI Priprave na jesensko setev Svet za 'kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Mozirje je pred nedavnim sklicail (posveto- vanje (predfiitaivn^lkov kmetijske zadruge, proizvodnih oikolišev in vseh kmatiijiskih is/tpokovnjaikov mozirske občine. Posvetovanje je bilo namemjono piripravam za je- sensko setev im raizipravi o sesta- vi akcijskega programa o orga- nizirani raistlinsiki im živa/lski protizvodmji za leto 1952. Predlog iplana določa, da bo v prihodinjem letu vključeaio v ko- operacijsko iproizvodnjo 1340 ha površin, ali 40 ha več kot v iletu 1961. V kooperacijsko proizvod- njo bo vključenih okoli 22 % viseh obdelovalmih površin v ob- čini, kar je mnogo, če upošteva- mo, da je sikoraj tri petine ob- deilovallnih površiin območja mo- zinske občine v hriboviti legi in je kooipeiracija nemogoča. Od skupne tpovrši)ne je 228 hektarov žitaric, 123 hektarov kroanipirja, 250 hektarov krmmih rastlin in 692 hektarov travnikov. Za iz- vršitev pilana bomo poirabili 31 ton priznanih semen in 933 ton umetniih gnojil. Kmetijska zad- ruga je že preskrbela potrebna semena in umatna gnojila, tako da bo jesenska setev nemoteno poteikala. Tudi strojne usluge so zagotovljene. Ko so obravnavali plan jesen- ske setve so navzoči predlagali, da naj kjnetijs.ka zadruga nabavi mamjše kombajne, ki 'bodo pri- merni za teren Zg. Savimjslke do- line. V letošnjem letu je biJo na terenu inamreč veliko zami- niamja tjo. kombajniiTanje žit, kar je posledica pomanjkamja delov- ne sile. Plaoi živinske proiizvodnje do- loča za lato 1%2 .samo v privat- nem sektorju otlkupa živine v viaiir^ 452 toin gov^i, 174 ton svinj lin okrog 10 ton drobnice. Od (letošnjega je plan prihod- njega leta višji za 34 ton. Pri od- kupu živine je treba omeniti ze- lo liiteir vzpon odkupa svimij v zadnjih letih. Še pred nekaj leti so morali uvažati svinje iz Hr- vatiske, sedaj pa prodajo letno že okoli 1700 komadov svinj, kar predstavlja drugo mesto med ob- činaani v celjskem okraju. Po- membna je tudi ugotovite v, da bodo v kooperaaijd spitali okoli 245 ton ^vedi in okoli 170 ton isviinj. Pitaliišče piščancev kme- tijske zadruge bo dalo v prihod- njem letu na trg okoli 16 ton pi- tanih piščancev. Prd sestavi plaina živinorejiske proizvodnje so predvsem upošte- vali tržne pogoje in so izato pla- nirali večje števdlo mladega go- veda v staTosti od enega do treh let- Po planu bo že v prihodnjem letu doseženo na hek.tar obdelo- valne zemlje 95 kilogramov trž- ne živalske proizvodnje. Način sestave planov se bist- veno ne razilikuje od prejšnjih let. Plane so sestavili »po proiz- vodnih okoliših, pri čemeir so se ozirali na \pK)vršine, na katerih so dani pogoji za strojno obdela- vo in doseganje večjih pridel- kov. Pri realizaciji plana rastlin- ske proizvodnje bo v prihodnje edino merilo za usipeh uporaba reprodukcijskega materiala (se- mena, (Umetna gnojila, zaščitna sredstva in strojne usiluge), ne pa samo pogodbene površine kot doslej. Iz tega torej vidimo, da 'bo v prihodnje edino meriilo ka- kovosti izvršitev kooperaci jske pogodbe, ne pa samo količina. To merilo bo veljalo tudi za na- grajevanje aislužbenoev dn de- lavcev v proizvodnih okoldiših- -er Hibridna koruza na naših poljih Letos je dobra letina. Pridelki lepo kažejo, knietje pa se vese- lijo in delajo s še večjo vnemo. Večina napredniih kmietovalcev je T Šentvidu pri Grobelnem med drugim potseijiajla tudii hi- bridno koruzo, ki izvrstno uspe- va. Tako sem si nekega nedeljske- ga popoldneva sikičajno ogledal hibnidno koruzo. Ko sem videl lep pridelek, sem se odločil, da bom obiskali lastnika — Janeza Gobca iz Gorenje va»i pru Šent- vidu, Ko sem iga povprašal, kaj meni o hibridni koruzi, mi je takole povedal: >Hibridna konuza je lep pri- delek naših polj in je mnogo boljša od navadne koruze. Se- mensko koTUzo sem kupil od 'zadruge'^ jo močno poignojil s hlevskim gnojem, jo redno oko- paval, dvakrat pa tudi dognoje- val s kalkamonsanpetrom. Ver- jomii, da sem se močno trudil — glej, danes imam zato/rej tako karuzo, kot še nikoli ni rasla na naših njivah. Je že tako, da brez dela in truda ni nič!« je končal Janez. Prav ima — njegove zad- nje besede so prav gotovo res- nične. L. J. Sinička Bilo je proti večeru, ko sem na domačem dvorišču opravljal še neko delo. Nenadoma sem opazil čuden prizor. Tako blizu, da bi se je skoraj lahko dotaknil, se mi je pred nogami opotekala majhna sinička. Nenadoma je odletela na bližnjo vejo. Stopil sem k njej in ptičko prijel v roke. Prav nič se ni branila. Takrat sem opazil, da je slepa na eno oko. Pristopila je moja žena in otroci in ptičko smo si z zanimanjem ogledovali. Vi- deli smo, da je poleg očesa ra- njen tudi kljunček. Ptička je tr- pela hude bolečine; hoteli smo jo prikrajšati zanje. V tem pa se mi je izmuznila iz rok in spet odle- tela. ' Sinička je bila prav gotovo žrtev tistih, ki se junačijo z zračnimi puškami. Zal so med njimi vča- sih tudi starejši, pametni ljudje, ki streljajo to, kar je naravi dra- goceno in koristno. Zaslužijo ka- zen, ne samo ostre besede. K. J. Hura za igralne karte K o z E R I J A Pravijo, da je dopust prijetna zadeva — menda bo res držalo. Kljub vsemu lepemu pa se ven- darle radi vračamo domov. Dom pa se zazdi nedvomno še bolj pri- jeten, če čaka v hiši prijetno pre- senečenje. In kaj naj bo bolj pri- jetnega v času, ko nam je dopust posušil žepe — kot obvestilo, da na pošti čaka paket iz inozem- stva! No, eden takih redkih sreč- nikov sem bil tudi sam. Za vrati me je čakal droban, majcen listič, ki mi je napovedal prijetno novico. Paket iz inozem- stva me ne preseneti vsak dan, zato sem še tisto dopoldne z ve- likim upanjem in pričakovanjem v srcu skočil na pošto. »Dva tisoč šest sto petdeset di- narjev carine morate plačati!«, je bilo prvo, kar so mi tam pove- dali. »Koliko?«, sem zapotegnil. »Dva tisoč šest sto petdeset,« so ponovili. »Mejdun, to bo pa lep paket,« sem si mislil. Kar plačal bom. In sem obrnil vse žepe narobe, po- brskal po denarnici in še vedno poln upanja izročil denar poštne- mu uslužbencu. Tudi ta je po- brskal — med paketi namreč — in mi izročila tistega, na katerem je bilo z majhno, znano pisavo napisano moje ime. Toda — to ni bil paket, bil je paketič! Z možakom za linico sva se prese- nečeno spogledala. Kaj, za vraga, pa je tu notri, da je toliko vred- no?! Oba enako radovedna sva z združenimi močmi odmetavala paicetič... »Tri sto zelenih!« sem se pridu- šil, ko se je pred menoj razpro- strla vsebina zanimive in arago- cene pošiljke. Vsako igramo kar- to— to je bilo namreč v zavojč- ku — sem obrnil narobe, da bi ugotovil, če se morda v njih ne skriva tisto, kar sera zanj moral plačati dva tisoč šest sto petde- set dinarjev carine. Nič m bilo, le pikove, križeve in srčne figu- re so se prijazno smehljale mo- jemu nagubančenemu izrazu. »In za to-le — dva tisoč šest sto petdeset dinarjev?« še vedno nisem mogel verjeti. Pograbil sem carinsko deklaracijo in — hajdi na carino! »S kom se pa lahko tu sprem?« sem zbral še zadnjo trohico hu- morja in carinike tako-le prijaz- no povprašal. Zaprli so vrata — stola mi niso ponudili — in po- gledali mojo deklaracijo. Potem so vzeli svinčnik in papir ter pri- čeli vneto računati. Trenutek na- to so se jim obrazi raztegnili v prijazen nasmešek: »V Mariboru — kjer so vam igralne karte ocarinili — so se zmotili. Dobili boste nazaj to, kar ste plačali preveč«, je bil njih prijazen odgovor. »Pa so še pošteni ljudje na sve- tu,« sem si mislil in pripravil de- narnico. Takrat pa: »Toda ne! Se spomniš tistega sporočila, ki smo ga dobili iz Ma- ribora, da moramo po novem tako in tako obračunavati?«, se je oglasil delovni kolega tistega, ki mi je prej računal. »Saj res! Skoraj bi bil pozabil! Dajva še enkrat!« In sta še enkrat računala. To- krat tako in tako. In ko je bil računa gotov, sta se spet nasmeh- nila. Pokazala sta mi znesek, ki sta ga izračunala — dva tisoč šest sto petdeset dinarjev! »Kako pa to?« sem se razjezil. »Prej, ko nista računala tako in tako pa ni bilo toliko. Kateri zne- sek zdaj drži?« »Ta-le! Prav žal nam je«, sta me zavrnila. »Kako pa to, da niste prej tako računali?« sem bil še zmeraj hud. »Sprememba je prišla šele pred kratkim. Sporočili so nam jo iz Maribora.« »Pa, kje pa je utemeljitev za to spremembo?« sem bil radove- den. »Tega pa ne vemo! Tudi v Ma- riboru menda ne vedo — so jim spremembo sporočili iz Beograda po teleprinterju — menda brez obrazložitve.« »A, tako? Zanimivo!« sem se kislo nasmehnil. Tako se je končalo moje pri- jetno dopustniško presenečenje. Danes sem pisal prijatelju v ino- zemstvo pismo, v katerem sem se mu zahvalil za razveseljivo po- šiljko. Igralne karte imam v omari in jih vsakomur, ki me obišče, po- Icažem kot družinsko znamenitost. Zakaj — tako dragih kart nima vsakdo! Hura zanje! -ca 200 milijonov iz Savinjske doline v zadnijih dneh je v Celju res pravi živžav. Končala se je namreč pbiralna sezona hmelja in hmeljarike so se vsule iz hmeiljeve doline v mesto. Vsega denarja sicer ne bodo porabile v mestu, toda mnoge si že v Celju kupijo to in ono, sikrartika ti- B.to kar jso že »planirale«.. Mimogrede, ne i&mete misli- ti, da so obiiralke dobile ma- lo denarja. Samo po pribli- žnih računih so obiralke v Savinjski dolini dobile sku- paj preko 200 milijonov di- narjev. To pa je že precej- šna številka. Še med obiralno sezono smo vprašali mlado Faniko Javnikar, kako bo porabila denar iz »hmeljarjenja«. Ta- kole je odgovorila: j>Veste^, me mlada dekleta pridemo v hmeljišče navad- no zato, da bi si lahko kn- pile še kako obleko in da bi doma z »nabranim« poma- gale družini. Pri nas je manj možnosti, da bi aigodno pro- dali pridelke. V Pomuirju so mesta daleč narazen. Zara- di tega tudi lahko odgovo- rim na vaše vprašanje — ve- čino denarja bom porabila kar v celjskih trgovinah. Mamica, ki je tudi prišla v hmelj, .pa bo kupila nofve obleke za oba bratca.« Ko smo vprašali, kako se 'poouti v Savinjski dolina, je dejala, da je tod zelo prijet- no. >Ze tretjič sem tu«. Mlada Fanika med obiranjem hmelja Lep obet za Rogaško Slatino T »ončnem popoldnevu so bile »koraij vse klopi v parku zasede- ne. Gostje so isproščeno posedali po njih in s^e predajali prijetni toploti. Pogledi so počivali na umito svetlem zelenju, ki je tako enačilno za to obsoteljsko zdra- vilišče. Pred leti so širili govo- rice, da rogaško zdravilišče ni- ma prihodnosti, ker baje izviri mineralne vode omagujejo. Mor- da bi do tega ne bilo daleč, če bi obveljala stara leorija, po ka- teri so 1903. leta smeli vrtati le do približno petnajst metrov. Tr- dili tso namreč, da bi se voda zgubila, če bi vrtali globlje. Pro- fesor ing. Bač, ki dosiledno pro- učuje zemljišča okrog R'Ogaške Slatine, pa je tudi praktično že zavrgel staro teorijo. 2e 1952. leta iso zavrtali do globine 70 metrov in tako zajeli odlično mi- neralno vodo v dosti večjih ko- ličinah. Prejšnja plitva zajetja §o nudila izvrstno vodo pred- vsem v suhem obdobju, ko n,i pritekala površins>ka voda, toda zelo malo; v mokrih obdobjih pa je je bilo več, toda kakovosit ni bila ta,ko dobra. Predlanskim iso nai,pravili nove vrtine več dese- tin metrov globoko tudi v Ga- berniku in Kostrivnici in zajeli izvire, ki po prvih izračunih da- jejo 400 litrov mineralne vode na minuto, kar ip<)(meni skoraj okrog 50.000 litrov dnevno. Leta 1939. ISO načrpali okrog 2,5 mili- jona kisile vode, latoko leto pa že 7 milijonov, kar je lep na- predek. Brez skrbi smo lahko, 'kisle vode okroig Rogaške Slati- ne ne bo zmanjkalo. Gosti pa se idilične pokrajine tudi niso naveličali, saj jih je vsako leto več. Lotos do konca juliija jih je bilo po nočitvah 11.000 več kakor lani do tega da- tuma. Trenutno pa je v zdravi- lišču okrog 1.600 gostov, največ iz Srbije in Hrvaške. Med njimi je tuidi dve sto inozemcev, med katerimi prevladujejo Avistrijci in Tržačani, ,ki jiim je Rogaška Slatina še posebno pri srcu. Ne- godujejo pa zaradi izredno sla- be ceste od Celja do Rogaške Slatine. Pravijo, da se morajo od južne meje popeljati sikoraj či- sto na severno mejo, če hočejo vsaj po znosni cesti prispeti v obsoteljsko letovišče. Res ni prav, da se ne stori več pri grad- nji ceste na šmarsko in v Obso- telje, ki je turistično in gosipo- darsko življenjsko potrebna za vzhodni del celjskega okraja. Predvidevajo, da bi z ureditvijo ceste prav g0t0'V0 bilo najmanj za četrtiiiio več obiskoiv v kraju, lo ,ni malenkcts^t: ustreči je po- trebno gostom in se pobrigati za dohodke, kii so odmaikntjen/i in nerazviti obsoteljski pokrajini nadvse potrebni, >Z obiisikom smo zadovoljni« se je prijazno nasmehnil direktor zdravilišča Lojze Libnik. »Pro- stori so taikoirekoč polno zase- deni in bi jih nekaj še pO'tr'ebo- vali. Seveda pa še ni vsega, kar bi morali imeti. Kmalu bomo skušali urediti še nove kopeli: 'ilirisko-r('nr!)fko kopel, nordijsko sauno in ipodobno. Rešiti bi mo- rali tudi vprašanje osredotoče- nja \iseh uslug, ki jih potrebu- jejo gostje, sajmo sredstva .. .c Raliilo je sikon"i"g)n(;l z raimei.f., vendar ne .preveč obupano. Sko- raj ma/lo tajinstveno mi je poka- zal debelo mapo^ v kateri je idejni osnaitek za veliko zdravi- liško stavbo, ki bi naj stala nad parkom blizu starih vrelcev. To bi bila razisežna stavba v dolžina okrog 200 metrov, kjer bi ipod eno streho bila uprava, potrebne ambulante in drugo, kar je zdaj raztreseno miemla po sedmii stavbah ipo kraju. Velika .k'fi(liaina kakovcBitine mineralne vode, lepi načrti im izadovoljrti 'gostje so vsekalkor lep obet za razvoj Rogaške Sla- tine. Potrebno .pa bi bilo več sto- riti še za njeno zaledje. Najprej nujno cesto od Celja v Obsote- Ije, nato pa urediti turistične za- nimivosti še po ostalih krajih, ki jiih v Obsotelju ni malo. Tudi radioaktivna in žveplena vod« pri P^odčetrtku kljub higiensko oporečenemiu okolju privablja vedno več obiskovalcev, da so sobice po okoliških hišicah spet zasedene. Ljudje se namakajo r mlačni mlaki in se m a žejo s čr- nim 'močviirs'ki'm blatom. V Ro- gaški Slatini so povedali, da imajo pripravljeno vrtalno gar- nituro in bodo v »atomskih« top- licah morda še letos, če ne, pa drugo leto, povrtaili v globino. Na ta način predvidevajo zajeti še itoplejšo vodo in morda zares učinkovito. Pogojev za .razvoj turizma je v šmarski občini do- volj, potrebno je samo še precej investirati, kar pa je ključno vprašanje za nerazvito kmetij- sko indus.trijo. s. Nova cesta bi v lepo zdravilišče in letovišče pripeljala prav go- tovo še več turistov KULTURA IN PROSVETA Novi problemi v stari obleki Cez nekaj dni se bo zopet pri- čel pouk. Poleg rednih šolarjev se bodo v šolske klopi vrnili slu- šatelji oddelkov za odresle, med katere sodi tudi oddelek za od- rasle na Tehnični srednji šoli v Celju. Ker je ta oddelek vsako leto pred večjimi problemi, smo naprosili za razgovor ravnatelja prof. Franja Jakhla. Zanimalo nas je predvsem, kateri problemi bodo najaktualnejši v novem šol- skem letu in ali so kakšne mož- nosti, da bi jih rešili. — Eden izmed problemov, je rekel profesor Jakhel, je izbor kadra za šolo. Idealno bi bilo, če bi pri izboru kadrov imela glav- no besedo kadrovska služba po- sameznih podjetij, ki bi po teme- ljitem preudarku usmerjala v šo- lo tiste delavce, ki so se pri delu že obnesli in ki največ obetajo. Doslej pa je bilo tako, da so kan- didati prihajali v to šolo na last- no pobudo, kar pomeni, iz zelo različnih nagibov. — Drug problem so stroški šo- lanja. Ti namreč nenehno rase- jo. Upravni odbor sklada za šol- stvo pri občinskem ljudskem od- boru v Celju se je postavil na stališče, da morajo oddelki za od- šle kriti vse osebne izdatke iz lastnih dohodkov, to se pravi, iz^ šolnine. Ker pa je treba na vse honorarje odvajati preko 100 od- stotkov dajatev, je razumljivo, da postaja šolnina vedno višja. Pri tem je seveda najbolj prizadet tisti del slušateljev, ki sam krije stroške šolanja, ta del pa je tudi v večini. Za slušatelje izven Ce- lja pa je treba tem stroškom do- dati še občutno povišane prevoz- ne stroške. — Kar zadeva prostore, so se oddelki za odrasle na Tehnični srednji šoli doslej selili že trikrat in tudi letos ne bo šlo brez tega. Letos bodo gostovali kar na treh koncih, kar seveda v nekem smi- slu tudi otežkoča redno delo. — Posebno vprašanje je vpra- šanje odnosa gospodarskih orga- nizacij do oddelkov za odrasle na Tehnični srednji šoli. Gospodar- ske organizacije bi lahko namreč v določeni smeri vplivale na ob- seg in vsebino učnih načrtov. Če- prav je vodstvo šole na to opo- zorilo nekatera močnejša izobra- ževalna središča v Celju, doslej z njihove strani ni bilo nobene pobude.(!) Posamezni delovni lju- dje bi lahko obiskovali pouk sa- mo nekaterih predmetov, kakor na primer strojnih elementov, tehnologije i. dr. in tako posto- poma izpopolnjevali svojo stro- kovno izobrazbo. Toda tudi takih primerov doslej ni bilo.(!) — Vsekakor je res, da so od- delki za odrasle na Tehnični srednji šoli s svojimi dosedanji- mi absolventi že opravičili svoj obstoj, glede nadaljnjega razvoja in perspektive pa je vodstvo teh oddelkov pogosto v zadregi, ker ne more spraviti v sklad dveh, vsaj na videz nasprotujočih si stališč: po eni strani uradne sta- tistike in analize opozarjajo na nujno potrebo povečanja števila tehnikov vseh strok (v nekaterih evropskih državah je razmerje med inženirji in tehniki 1:10, pri nas 1:2!), iz podjetij pa je več- krat slišati, da takega kadra ne potrebujejo ali pa ga potrebuje- jo le v skromnem številu.(!!) To so torej poglavitni proble- mi, ki tarejo tako vodstvo šole kakor slušatelje. In če bi se vpra- šali, kje je rešitev? — Rešitve za- enkrat ni! Mehanizacija in avtomatizacija sta sicer na pohodu in o njiju se veliko govori. Kaže pa, kakor da bi najprej radi izvedli oba ele- menta v praksi in šele potem morda poskrbeli za kader, ki bi ju bil dejansko sposoben izvesti. Kaže tudi, kakor da je taka za- povfstnost zgrešena, zakaj oba pojma sta navsezadnje rezultat tehničnih dosežkov, ki zavoljo te- ga zahtevata za uresničevanje v praksi tudi tehnično sposobne ljudi. Gre potemtakem za pro- blem, ki ga ni mogoče reševati v obratni smeri kakor se rešu- jejo problemi, to se pravi, od konca proti začetku, marveč, ki ga je treba reševati po logični zakonitosti, ki nas edina lahko pripelje do rezultata. Vsakrsno drugačno reševanje je tedaj sa- mo — paradoks! dhr Najboljše društvo ŽPD »France Prešeren« v Cel- ju združuje sodem marljivih od- sekov: pihalni orkester, tambu- raški orkesetr, gilaisbeno šolo, mešala! pevisLi zbor, nvla/d^iniski peviski zbor, liikovini odsek in plesno šolo. Redno delo vise h sekcij v miimuli sezoni je rodilo lepe uspehe, na 'katere je druš- tvo .}M>nosno, ponosno je nainj mes'to Celje in celo oikraj Celje, saj so iz društva izšli kar štirje okrajni prvalki. Tako je društvo »France Prešeren« še nadalje najboljše v okraju. Prvo lovoriko je društvu pri- boril (tamburaški orkester, ki je Uispešno nastopil na I. jugoisilo- vaintsikem festivalu tamburaške glasbe v Osijeku. Svoje kvalite- te je orkester pokazal tudi celj- jski javnosti na celovečernem koncertu, s katerim je dostojno počastil 15-letnico isvojega ob- stoja. Na okrajni reviji mladinskih zborov v Rogaški Slatini je Pre- šernov zbor zasedel mrvo mesto. Na okrajni reviji istarejših pev- skih zborov v Šentjurju je bil kot predstavnik ceiljsikega okra- ja za renubliiško revijo izbran mešani peviski zbor »France Prešeren«. Tem lepim dosežkom -se je na okrajni reviji pihalnih or- kestrov v Rogaški Slatini pri- družila še društvena godba, ki je us^pešno zastopala celjsiki ok- raj tudi na republiški reviji v Novi Gorici. S svojimi uspehi pa se je ipo- stavila tudi druistvena glasbena šola, ko je na anteirmih produk- cijah nastopilo 52 gojencev in so pokazali v vseh razredih lep napredek. Društveni odseki — med vise- mi najčešče pihalni orkester — so v zadnjem času sodelovali pri številnih proslavah v počastitev 20-letnice vstaje v celjislkem okraju. Tudi pri železničariski proslavi v Vinomeru pri Metliki smo slišaili Prešernovo godbo; častno paa je bilo za mešani peviski zbor in godbo (edino iz celjskega okraja) nastopanje na veličastni centralni proslavi v Ljubljani. Številna prva mesta in druigi lepi uspehi so najlepše plačilo za ves vloženi trud požrtvovalnih članov in članic kot neumornih vodij in društvene uprave, v društvu deluje preko 400 aktiv- nih članov, od tega je nad dve tretjini mladine. Doseženi uspehi v letu, ko praznujemo 20-letnico ljudsike ljudske revolucije, so tem 'po- membnejši, ker iso bili lUistvar- jeiii v naljisikromnejšiih i>ogojih tako glede prostorov^ koit fiinamč- Jiih sredstev. Izboljšam j a pogo- jev v doglednem času tudi ni pri čakovati, saj v Celju ni na raz- jKjlago primernih sikupiiih driišt- veniih prostorov, društvo pa ima za godbene iinistrumente še ved- iH) okoli 2 milijona diinairjev dol- ga. Skromne dotacije pa komaj omogočajo redno delovainje. Ob nastopu norv^e sezone, v ka- teri bo društvo pokazalo sadove vztrajnega 15-letnega nesebič- nega dela, želijo vse seikcije 'i>a- m no ž it i število aktivnih sode- lavcev. Zato vabi društvo vse ljubitelje amatensike kulturno prosvetne dejavnoisti, da se vkl- čijo v kaitero-koli društveno sekcijo. Velenjska razglednica Pred evpopshini hongresoni limesa Ta mesec se bo 17. septembra pričel v ceiju evropsKi Koiigres limesa, lo je. Kongres arneoiogov, ki se UKvarjajo z razisKovanjeni nekdanje oorambne meje proti vpaaom oaioaiov v rimsKi impe- rij. S tem v zvezi smo naprosili za razgovor ravnatelja celjSKega Mo- stnega muzeja Antona Stupico. Kako je prišlo do organizacije kongresa prav v Celju? — Pobudo za to, je rekel, — je dal predsednik hrvatske Akade- mije znanosti in umetnosti pro- fesor dr. Grga Novak; vsekakor pa so arheologe privabile tudi rimske izkopanine v Šempetru. Zadnji, to je, peti kongres je bil v Angliji in tam je mednarodni zbor arheologov izrazil splošno željo, naj bi bil naslednji kongres v Jugoslaviji. V Sloveniji bo kongres zasedal po en dan v Celju in Ptuju, na- slednje dni pa na Hrvatskem in v Srbiji. Gre predvsem za kraje, v katerih so se nam ohranili takšni ali drugačni sledovi rimske civili- zacije. — Kakšen bo program kongre- sa? — Na dnevnem redu bo šest re- feratov, med katerimi bo profesor Klemene kot jugoslovansKi pred- stavnik govoril o panonskem li- mesu v Jugoslaviji, zastopnik Slo- venije Jaro šašel pa o slovenskem lirnesu. Otvoritev kongresa bo po- vezana z nastopom gimnazijskega pevskega zbora pod taktirko Ego- na Kuneja, nadaljnji progvam pa predvideva še ogled rimske ne- kropole v Šempetru in sprejem pri predsedniku občinskega ljud- skega odbora. Za kongres se je doslej prijavilo okrog osemdeset tujih in dvajset domačih arheolo- gov, ki bodo zastopali vse konti- nente. Na kongresu bo imela na- posled vsaka republika tudi svo- jega častnega predsednika in tako je bil za Slovenijo izvoljen pred- sednik Ljudske skupščine Miha Marinko. — Zelo žal nam je, je še ob koncu rekel ravnatelj Mestnega muzeja, — da se kongres ne bo mogel pričeti v dvorani celjskega stropa, ker bi bil pač ambient primernejši, tc^a dvorana bo ure- jena šele kasneje. S polic Študijske knjižnice Adimovic Lj.: Razvoj pravno^ sistema Ujedinjenih nacija u svetlosti teori- je medunarodnog prava (:1955-1958:). Beograd 1959. S. 21080 1-3. Bajt A.: Produktivnost rada i društve- no-privredni uslovi njenog povečanja Beograd 1960 S. 20110/11. Bilzer B. & J. Eyssen & O. Stelzer: Das grosse Buch der Knn&t. Braan- sehweig 1958. S. H. 2148. turčid B. & J. T. Smiljanic: Parni kot- lovi, klipne i turbinske mašine Be- ograd 1959, S. 210?4. Dautovic M.: Ekomomika i organizacija preduzeca. 2. lizd. Beograd 1960. S. 21071. Družbcinii plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1961 do 1965. Ljublja- na 1961. S. 14893/53. Hartnoll Ph.: The Oxford Companion to the Theater. 2. edit. London 195?. S. C 8. Kratkaja geografičeskaja enciklof»edija. I. Moskva 1960. S. C 9. Minlakovic St.: Kompleksni brojevi. Za- greb 1960. S. 17134/5. MitscherUcb A. & F. Midke: Medizin ohne Menschlichkeit. Frankfiirt/M. & Hamburg 1960. S. 20012^32. Okonomisches TVorterbnch. Berlin 1960. S. C 1. Pedagogičeskij slovar' v dvnh toman. Moskva 1960. S C 12. Slovar' russkogo jazyka. I.-III. Moskva 1957-1959. S. 2107». Vasic V.: Ekonomska politika Jngosla- vije. Beograd 196«. S^ 21t76. Vlatkovič B.: HLstolo^j«. Be<«Tad-Za- greb 1959. S. 21062. Resnična anekdota iz leta 1942 Iz celjskega okraja so jih pre- peljali v mariborske zapore. Nem- ci so tu vsak dan streljali talce. Vsak dan so odmevali streli na dvorišču kaznilnice. Med jetnicami je vladal upra- vičen strah, kajti nobeden ni ve- del, kdaj bo prišel na vrsto. To je bilo neprestano čakanje na smrt. Ob vsakem streljanju so se spraševali koliko dni jih bodo še pustili živeti. Nemci so v zaporu prevzeli tudi nekaj paznic še iz stare Jugosla- vije. Med temi je bila tudi pazni- ca, ki je bila zelo sovražno razpo- ložena do Hitlerja. Zato jo je po- zneje Gestapo strpal v zapor. Ta je hodila od celice do celice in takole tolažila jetnice: »Oh, kako se mi smilite! Ko bi vas le že enkrat vse postrelili, da bi bilo konec tega trpljenja!« Pri vsej resnosti položaja, so se ji jetnice prisrčno smejale. V. V. TONETOV DOPUST Zgodba ni moja. Prijatelj mi jo je povedal. Njegove oči so bile jasne. Celo je bilo nagubano; zde- lo se mi je, da mu prsti trepečejo. Včasih jih je sklenil v pest. Ne bilo bi prijetno dobiti jih s tako grčo po glavi. Sicer mu pa živ- ljenje ni prizanašalo. Pastir, hla- pec, rudar. Trije prvi poklici. Se- daj je fabričan. 2e petnajst let. Je poročen in ima tri fantke. Med vojno je bil dve leti v ujetništvu. V Nemčiji. Tam je stradal. In ko je prvič pobegnil, so ga ujeli. Mo- ral je v zapor. Tam so ga tepli. Grdo so ravnali z njim. isfečlove- ško. Tone, tako je prijatelju ime, niti z živino tako ne ravna. Iz za- pora je spet pobegnil. Tokrat je imel srečo. Prišel je domov. Naco je šel v gozd. Leto in pol je pre- bil v Tomšičevi brigadi. TriKrat je bil ranjen. Danes je kvalifici- ran delavec. Zasluzi trinajst tisoč. Nesrečna številKa. in zato le teii trinajst metuljčkov nima teKa. Za vraga ne. Vse pa mora piacati. Tudi vodo. Vse do iani je imel težave s stanovanjem. Zdaj je do- bil sobo in kuhinjo. Dovolj za pet- člansko družino. Ponievnin ovac gre dosti v hlev. Lično stanova- nje brez kleti, brez vrtička. Am- pak živi. iNe razKošno, taKo, iz dneva v dan. Je poštenjak. Ljud- je ga imajo radi. Tako. Opis je kratek, a vendar pove, kakšnih kvalitet je moj pri- jatelj. Delavec je od nog do gla- ve. Se kb ima dopust, ne aa mira. Ne zato, ker je laKomen na delo. Rad pač dela. To mu je prirojeno. In tudi ne kaze mu. Vsak dinar trikrat obrne, (jeni denar. Ve, ko- liko je vreden. Ni eden tistih, ki mlatijo prazno slamo. Namreč tak, ki bi trdil, da naš denar nima ve- ljave. Ima. Le v žepu ga je treba imeti. Tako, denimo, pošteno pr- gišče. Posebno, kadar gre človek na dopust. No, Tone zaradi let- nega oddiha nima prehudih pre- glavic. Res že z ženo ob novem letu planirata, kam bo šla druži- na na oddih; ko pa pride čas, pa ostane Tonetova družina doma. Pa spet ne zato, da bi ne marala delati zdrahe v že tako prenapol- njenih oddihališčih. Spet samo za- to, ker ne kaže. Največkrat gre družina v hmolj. Tam je denar, le tega pa nikoli ni dovolj. Tudi letos bo tako. Bo prišla jesen in z njo nove potrebe. Treba bo ku- piti krompir, sadje, otroke bo tre- ba obleči in obuti, skratka, denar- ja nikakor ne bo preveč. Ali zlo- dej na zeleni veji. Načrt je po- kvaril funkcionar turističnega društva. Takole je začel: »Tone, ti si na dopustu?« »Mhm.« »Delo imam.« »Kaj pa?« »Restavracija nima greznice. Smetiščne jame. Včeraj je prišla sanitarna inšpekcija in jo zahte- vala. Zaradi ugleda in higiene. Saj veš, gosti. Polno tujcev. Nem- ci. Zlodji pa so tako objestni. Na- tančni so. Povsod imajo oči. Ho- češ? Dobro plačamo. Deset tisoč. Pridi. Deset dni, pa bo jama zbe- tonirana. Tisočak na dan. Niso mačje solze. Primi.« In Tone je res prijel. Pozneje mu je bilo žal. Tudi v hmelju bi zaslužil. In to nekam bolj častno. Z večjim užitkom. Vidite, pa člo- vek včasih nasede. Drži se ga smola, pravijo. iNe da se pomaga- ti. Eni tako, drugi ravno narobe. Eni na morje, v planine. Tone pa kramp in lopato na rame in ha j d kopat jamo. In tu se začne prava zgodba. Verjetno pa ste jo že raz- vozi j ali in meni ni treba govori- ti. Pa vseeno poglejmo. Nad restavracijo visi naslov: LJUDSKO GOSTIŠČE. Je to v delu Savinjske doline. Le ta je del ožje aomovine Slovenije. Slo- venija pa je ljudSKa republika Jugoslavije. V Sloveniji zivimo Slovenci, i^ovsod. Samo v naši re- stavraciji ne. 'iu liive pristni Nemci. iNemsKi olok sreai siovea- SKega morja. Zaseden je ao zad- njega kotička, biinae^et lezišc, štirideset tujin gostov, iuristi so. Iz dežele, ki si jo bomo zapomnili na vse večne čase. Kuhinja dela s poino paro. Zmeda kulinarične umetnosti. Tako mora biti. Za- radi afirmacije turističnega dru- štva. Tu so vendar ljudje iz tuji- ne. Pripeljali so se v razkošnih avtomobilih. In zdaj so tu. Uživa- jo. Jedo, zabavajo se, sprehajajo, kritizirajo, zehajo in spijo. Pri- nesli so devize. Pristne nemške marke. In z njimi hočejo živeti. Občudovati lepoto naše doline. In da je mera zvrhana, jo dopolnijo natakarji, natakarice in še gazda sam. Vsi imajo polne roke dela. Vsi klatijo nemški, kakor da so včeraj končali tečaj nemškega je- zika. Kar na drugo stran, čez cesto je spomenik. Spomenik padlim. Dve sto žrtev. Dve sto imen vkle- sanih v marmor. Crke so pozlače- ne. Včasih kdo prinese šopek rož. V molku pošto j i, nato molče od- ide. Nemci gledajo. Naši turisti. Naši cenjeni gosti. Za njih je to turistična zanimivost. Za nas ne. Svojci padlih vidijo v imenih kri, mučenje, strah, preganjanje, ne- človeško surovost. Vidijo zelene zverine. Nemce, ki so še pred se- demnajstimi leti počenjali stra- hotne stvari. Vse to je odpuščeno. Morda pa ti, tu v restavraciji le niso krivi. Morda. Nekateri znajo celo nekaj slovenskih besed. Ne- kateri, ki spadajo nekako v sred- njo generacijo. Stari okoli štiride- set let. Mogoče so to inteligenti. Šolani ljudje. V šoli so se učili, študirali slovanske jezike. Mogo- če. Tone, ki vse to gleda in se spominja mučenja v zaporu in stradanja v taborišču, v ujetni- štvu, pa ko se vidi trikrat ranje- nega in okoli sebe grmado pobitih tovarišev, jim ne verjame. Morda nima prav. Mogoče. Ne da se po- magati. Preveč je spominov. Ra- ne še niso začel j ene. Tone počasi odpušča. Taka je njegova natura. Preprost, navaden človek je. Tudi jama, ki jo koplje Tone, je za Nemce, cenjene goste, zani- mivost. Pridejo, stojijo, gledajo. Kdo je Tone? Človek neprijazne- ga obraza? Kaj mu je, da tako besno švrka s črnimi očmi? Aha, fabričan. Dela, izkorišča svoj letni dopust. Lepo. Delovni človek. Slo- venci radi delajo. Tudi v Nemčiji jih poznajo. Ali ta tukaj je pravi čudak. Na vprašanje ne odgovar- ja. In če že kaj pove, je to slo- venska beseda. In gotovo je, da zna nemško. To je povsem nekaj razumljivega, samo po sebi umev- nega. Dnevi tečejo. Tone betonira. Najraje bi zbetoniral krematorij. Restavracijo pa spustil v zrak. Verjetno nima prav. Mogoče so tudi oni poštenjaki. Tone jim ne verjame. Ne more. Srce mu ne dovoli. Ni take logike, ki bi ga prepričala, da med gosti ni nek- danjih nacistov. Morda ima kdo izmed njih koga na vesti, katere- ga ime je vklesano v marmor. Ni izključeno. Deveti dan. Tone je z delom dokončal. Na roko je dobil deset tisočakov. Gazda priporoča, naj kaj popije. Tone noče. Mudi se mu. Hitro mora proč. Proč od nemškega otoka. Komaj čaka, da poteče dopust in gre na delo. Tam bo konec razmišljanj, ki se jih tu- di kot navaden človek ne more otresti. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 7 Čerkezi Vse je kazalo, da bomo tokrat novo leto pričakali kar mirnodob- no. V vsej vasi so nam pekli kruh, ki smo ga sicer v partizanih zelo pogrešali. Naša glavna hrana je bila le močnik in goveje meso. In- tendanti so poleg mesa organizi- rali tudi večje količine vina. Va- ška dekleta so nam oprala in zli- kala srajce in unforme. Bataljon- ski harmonikaš je vzel tropino v predujem in bil tokrat še bolj zgo- voren kot druge dni. To je bilo ravno na zadnji dan 1943. leta. Bataljonski kuhar je pridno sekljal čebulo. Opoldne bo gu- laž... Vse je mirno. Kaže, da tudi sov- ražnik spoštuje ta dan. Tam ne- kje na koncu vasi smo čuli kru- Ijenje svinje, ki je bila žrtev praz- nika. »Na našem terenu nič novega,« je bilo kratko sporočilo štabu bri- gade. Čeprav je bilo »žicanje« služ- beno prepovedano, so imeli kurir- ji in posebno obveščevalci že or- ganizirane kanale, po katerih jim je dotekala »kačja slina« v njiho- ve čutarice. Mnogi so sedeli na kmečkih krušnih pečeh in uživali v toploti. Vonj po sezutih čevljih in žganju je prijetno ščegetal po nosu. Res, prava domačnost! Kot strela z jasnega neba nas je presenetil prvi rafal in za njim še drugi in tretji. Vsa vas je bila hipoma na nogah! Vse je bežalo iz hiš. Komande so padale na vse strani. Kuharji so premetavali kotle, mitraljezci so lovili svoje pomočnike, ki so nosili municijo. Nekdo je tekel kar v srajci in spodnjih hlačah. Dva sta poska- kovala samo z enim obutim škor- njem po snegu, a drugega sta vi- htela v roki. Nista se utegnila obuti. »Cerkezi! Cerkezi!« Vnela se je bitka. Cerkezi so bili strašansko nasilni. Umaknili smo se iz vasi in odstopali preko Ljubelja. Mitraljezi so neusmilje- no parali ušesa, vmes je zašumela mina in tresnila ob zemljo s stra- hotnim truščem, ki gre prav do kosti. S kurirjem Francom sva med poslednjimi zapuščala vas. Cer- kezi so prenehali s streljanjem in zapodili so se kot divji psi za na- ma. Franc je nekajkrat poskušal z brzostrelko kriti umik, toda na- padalci so bili trdovratni in se ni- so ustavili. Po strmem Ljubelju sva si grizla kolena in le s težavo sva dosegla zavetje prvih smrek. V gozd azijski vsiljivci, ki jih je Hitler mobiliziral za borbo proti nam, niso več silili — razen tega nas je bilo tam že več, da smo uspešno pregnali ta nepričakova- ni silvestrski obisk. V vas se nismo vračali, ker so se tam nastanili Cerkezi. Po gozd- jiih stezah smo se umaknili višje nad Uršna sela. Na neki jasi je samevala hiša. Tu smo se ustavili in se prešteli. Izgub na srečo ni bilo. Nekaj pogrešanih je prišlo prihodnje jutro za nami. Jasna in mrzla noč je legla na zemljo. Sneg je kar škripal ob vsakem koraku. V hiši smo se gnetli okoli peči. Izdolbljene repe,, napolnjene z lojem so medlo osvetljevale prostor. Harmonikaš je razvlekel meho- ve in zadovoljno so se raztegnila tudi partizanska usta. Intendant je mešal vodo s kisom. Za prvo silo je bilo tudi to prav dobro. Nekaj čutaric z žganjem je tudi prestalo hajko. Tobaka res ni bi- lo, bilo je pa dovolj posušene ko- ruznice, ki smo jo zvijali v časo- pisni papir. Nekdo se je spomnil, da ima star lesen ustnik, ki ga je zrezal in pomešal s koruznico. Ne- kaj duha po tobaku pa je le bilo v bajti. Stara stenska ura na uteži je z muko pomaknila zarjavele ka- zalce na polnoč: »Srečno novo le- to«, »Konec vojne!«, »Zmago« in še in še je bilo glasnih želja, ko smo se poljubljali in si stiskali roke ob vstopu v novo 1944 leto! Po polnoči pa je kmalu legla na bajto sredi gozda tišina. Trdno smo zaspali. Le stražarji so s cepetanjem z nogami in puhanjem v roke ka- lili nočni mir. Tako se je začelo leto, v kate- rem smo bili prepričani, da bo konec vojne ... V. V. ČLOVEK, KI 2VECI KNJIGE Nenavaden poklic ima neki Londončan, katerega dolžnost je — da žveči iknjige! Zaposlen je v neki veliiki lon- donski tiskarni in vsalk dan po osem ur žveči liste otroških knjig, tiskanih na platnu v različnih barvah. Le-ta se mora prepričati, če so barve vzdržljive, če bo plat- no iiadržalo pod otroškimi zobmi in če barve niso škodljive za zdravje otrok. Londončan prežve- či letno okrog tisoč knjig. Samopostrežba za ptice Zelo enostavno napravo je iz- delal kalifomijsiki ornitolog Char- les Harris. To je storil zato, da bi omagčil pticam v svojem vrtu, da dobivajo brano tudi takrait, ko je odsoten. Harris je obesil na hišno streho steklenico. Iz njenega »vra- tu« moli upognjena steklena cev- ka. Steiklenica je polna vode, v kajteri je raztopljen sladkor in druige hraniHne snovi Moderni čas Živimo v modernem času. V čaisu, ko okoli Zemlje letajo sa- teliti (kmalu bodo ^tudi ti zasta- reli) ko se človek na vse kri pije pripravlja za polet na nepoznane, skrivnostne planete. Da, živimo v modernem času. No, pa saj starši to prav gotovo sami dobro veste! Do tega spoznanja pa smo vas privedli mi! Kdo, mi? Nadobud- na mladina! Da, da mladina! Napisal vam bom resnično zgodbo! Glavne osebe: očka, ma- mica in jaz. Sončnega dopoldneva me je mamica poslala na trg po čebulo. »Vzemi torbo!« mi je rekla. »Boš lažje prinesel!« Jezno sem jo pogledal. »Torbo! Torbe na maram, ker je stara in obrabljena! Polivini- la.sto mrežo bom vzel!« Mati je nemočno prekrižala ro- ke in brezupno pogledala očka. Oče je moški, zato se da z njim boljše pogovoriti. »Zakaj nočeš torbe?« me je vprašal. »Kdo pa sploh še nosi danes tako torbo. Take torbe si nosil ti v mladas'ti. Sedaj, očka sedaj smo v modernem času!« Očka se je zadovoljil s to ugo- tovitvijo. »Sicer pa, glavno je, da prine- seš čebulo!« je rekel. Z mrežo v roki sem odšel na živilski trg. Kar pri prvi proda- jalki sem kupil čebulo in zanjo odštel precej kovancev. Ko sem se vračal, sem zagledal nekega dečka v belih ikavbojkah ... Se- veda, sedaj v tej vročini se nosi bde kavbojke. Ko sem prišel do- mov, sem najprej pohitel k ma- mici, ki je likala perilo v kuhinji. »Mami, kupi mi bele kavbojke!« sem jo zaprosil. »Kaj boš pa s temi? Saj so še popolnoma dobre!« »Nič, te so zastarele! Bele kav- bojke hočem, pa konec!« Oh, ta presneti modemi čas! Po kosilu me je poslala po mle- ko. Vziel sem steklenici in ju dal v cekar. »Zavij steklenici! Mar mora prav vsak vedeti, po kaj greš!« se je spet jezila. »In kaj potem, če vedo! Saj to vendar ni sramota, če pijem rnle- ko!« sem se branil. Cez nekaj časa sem prinesel midto, seveda v nezavitih stdde- nicah. In taki nesporazumi se vrstijo dan na dan. Kdo pa je krivec? Malo starša, ker ne raizumeta, oziroma nočeta razumeti sinovih teženj, malo pa sin, ker noče ra- zumeti, oziroma ulbogati svojih staršev. In kdo je glavni krivec? GLAVNI KRIVEC JE MODER- NI CAS, KER SI GA VSAK TOLMACI PO SVOJE! Jože Jesih Spodleteli obisk UTRINEK IZ PARTIZANOV Februarsko sonce je že kljubo- valo zimi. Dišalo je po pomladi. Taborili smo nekje blizu Paškega Kozjaka. Ni mi dalo miru, ko sem bU spet tako blizu doma. Odločil sem se, da bom proti večeru obi- skal domače v trgu. Zapusitil sem partizansko enoto in krenil na pot. Tokrat bom poizkusil v trg z vzhodne straini. Po poti sem po- iskal terence in si tako pripravil kar najsigurnejši dostop. Terenca »Skorc« in »Ceh« sta me veselo sprejela in mi zagotav- ljala, da ni nikjer Nemcev. V troje smo se spustili mimo Šale- ških razvalin v dolino in od tam spet proti graščini Gorica, kjer je bil Hanza, oskj±).nik graščine, ki je vedno rad pogostil partizane z jabolčnikom. Sonce je zahajalo. Na pleši Urš- Ije gore se je še belil sneig, okodi nas pa se je že prebujala pomlad. Počasi smo se vzpenjali po hri- bu proti graščini. Sredi hriba smo obsitali in opazovali cesto, kjer se je nekaj premikalo. No, vojaki vendar niso, ko vsa poročila go- vore, da jih že dva dni ni bilo v tej okolici. Veselo smo si požvižgovali in kmalu smo prispeli na vrh hriba. Na dvorišču je stala neka žena z otrokom v naročju. Strmela je v nas in nam nekaj kazala in ma- hala z roko. Mislili smo, da nas je tako vesela. Prišli smo že či- sto blizu graščine in držal sem že kljuko, da bi se spustil v klet, kjer se je običajno zadrževal o- skrbnik Hanza. Tisti hip je žena zavpila: »Švaibi!« Pogledal sem jo in šele tedaj dojel njen preplašeni izraz! Spu- stu sem kljuko, se obrnil kot ve- ter in stekel po hribu navzdol s čudovito naglico. Še isti trenutek So prihrumeli Nemci iz kleti, ka- mor so Se skrili z namenom, da me ujamejo živega. Pokalo je kot v ofenzivi. Nemci so streljali iz graščine in bližnjega kozolca, ka- mor so se tudi poskrili. Telkel sem kar mi je duša dala proti gozdu, ki je bil oddaljen nekaj sto me- trov. Pelerina je bila na nekaj mestih prestreljena, toda meni po čudnem naključju ni bilo nič. Pri- spel sem v gozd in se malo od- dahnil, vendar le za kratek čas, ker So me Nemci zasledovali. Spo- tikal sem se ob korenine, preska- koval grmičevje in že sem bil oib glavni cesti, ki vodi v Celje. Nemška vojaška patrulja je prav- kar izginila za ovinkom, ko sem nagilo prečkal cesto in potem urno nadaljeval pot preko Kožlja v St. Ilj. Šele pri prijaznem kmetu Maku, ki mi je privezal dušo z domačo črnino, sem se utegnil oddahniti. Medtem so se partizanski ba- taljoni premaknili na nove polo- žaje. Ostali sem brez zveze. Te- renca sem med potjo izguibil. Nemci so mi zaprli pot nazaj v vojaško enoto. Dva dni sem iskal zvezo z ba- taljonom in končno sem ga le na- šel. Vsi so bili prepričani, da so me Nemci ujeli in so komaj ver- jeli očem, ko so me zagledali na- smejanega v svoji sredini. Domov sem hotel kar taiko mi- mogrede in zaradi tega nisem no- benemu govoril o svoji akciji. Se- daj, ko se je stvar zapletla, me je višji štab kaznoval z ukorom, ker sem brez dovoljenja zapustil e- noftOL Na obiske domov, pa od takrat nisem več hodil... Te dni sem obiskal gi^aščlino Gorico. Iskal sem tisto ženo z do- jenčkom v naročju, ki mi je ta- krat rešila življenje. Našel sem le njeno starejšo hčero, ki se dobro spominja opisanega dogodka. Ma- ma je žal že pred leti umrla. Na klopici pod mogočno lipo pred graščino smo obujali spomi- ne na težka vojjna leta in pogled nam je obvisel na šaleški dolini, ki se je od takriat popolnoma spremenila. Stanovanjski bloki, stolpnice, nove ulice — celo mo- derno mesto je vzniklo v povojni doibi. Stari velenjski trg se sitiska v senco velenjskega gradu, ka- kor da ga je sram svojega povoj- nega svetlega soseda: Novega Ve- lenja. Borba je obrodila bogate sa- dove ... V. V. Zemljini rešitelji RIŠE: VLADO PIRN AT PIŠE: JOŽE JESIH 34 Leteli so precej nizko. Raketa z malima ujetnikoma je letela v sredi. »Le kdaj bo tele vsemirske divjake srečala pa- met? Kar pobijajo se med seboj, verjetno še sami ne vedo zakaj,« se je razhudil Janez. »O, vedo pa že, to pa to. Eni so veliki, drugi pa pritlikavi, pa ne morejo tega razumeti,« je Vili razlagal svojo teorijo. 35 V daljavi sta zagledala razsežno jezero, sredi katerega so se v priličnih razdaljah nahajali trije otoki. Nekaj, preden so prileteli do začetka jezera, so se rakete pričele spuščati. Spu- stile so se na gladino. Raketa s pustolovcema je zaplula proti otoku na skrajni desni, ostali dve pa na levi otok. 36 Na srednjem otoku, ki je bil najmanjši, sta opazila gigant- ski stolp, ki je pošiljal žarke daleč v vesolje. »Ta stolp nas je pritegnil,« je z gotovostjo zatrdil Janez. »Tudi sam sem prav- kar premišljeval o tem«, je prikimal Vili. Raketa je pristala na desnem otoku. Vrata so se avtomatično odprla. Izstopila sta in se nemalo začudila ... ©8 CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 ŽENA DOM DRUŽINA USTANOVA, NAMENJENA ŽENI (O DELU DISPANZERJA ZA 2ENE) Dispanzer za žene, ki deluje pri celjskem Zdravstvenem domu, je bil ustanovljen pred tremi leti pod vodstvom ginekologa dr. Pe- tra Marinka. Od tedaj se je delo te ustanove močno razmahnilo. Ze naslov sam pove, da je njen po- glavitni namen v skrbi za zdrav- je naše žene. Pri tem seveda ne gre zgolj za zdravje v času no- sečnosti, za pravilen in srečen po- rod, marveč za ženino zdravje na njeni celotni življenjski poti do starosti, kakor hkrati za to, da odkriva vzroke obolenj, prepre- čuje posledice splava, nudi ženam pomoč in pouk pri uporabi kon- tracepcijskih sredstev in jo se- znanja o zdravem spolnem živ- ljenju. O pomenu ustanove govore ne- katere številke: v času obstoja je bilo prvikrat pregledanih preko 20 tisoč žena, opravljenih preko 50 tisoč drugih pregledov in več ko 12 tisoč posvetov. Delo v di- spanzerju je namenjeno gineko- loško obolelim ženam (ob pone- deljkih, sredah, petkih dopoldne in četrtkih popoldne) ter ženam nosečnicam (ob torkih in četrtkih popoldne). Dispanzer vključuje še ambulanto za kontracepcijo, ki posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih med šestnajsto in devet- najsto uro. Pri svojem delu uporabljajo zdravniki vse sodobne medicinske metode in pripomočke. Vsaka že- na je pregledana tudi kolposkop- sko, to je, s posebnim aparatom s povečevalnimi pripravami. Naj- večjo pozornost posveča dispan- zer odkrivanju oziroma zgodnji diagnozi raka, ker so pač uspehi zdravljenja v njegovi začetni fazi najuspešnejši. Zato priporočajo zdravniške preglede vsaj enkrat letno, kar je posebej važno za že- ne, ki so prekoračile štirideseto leto starosti. Praksa je pokazala, da je okrog 70 odstotkov prvikrat pregledanih žena obolelih, pri če- mer je poglavitni vzrok v preti- rani sramežljivosti do pregledov. Vsa obolenja sicer niso težje na- rave, vendar je res, da je pogo- sto najugodnejši trenutek zamu- jen in je zavoljo tega zdravljenje dolgotrajnejše. Poseben problem so obolenja, ki nastopajo kot posledica namer- nega splava. Zene se še vse pre- malo zavedajo, da lahko namerni splav resno ogrozi njihovo zdrav- je in onemogoči njihovo dejavnost tako v službi kakor doma. Prav temu problemu pripisujejo gine- kologi posebno pozornost. Tudi ambulanta za kontracepcijo si je postavila nalogo, da je treba ženo seznaniti s sodobnimi kontracep- cijskimi sredstvi. Prav bi bilo, če bi v omenjeno ambulanto našla pot vsaka žena, posebej pa žene, ki so socialno ogrožene, matere s številnimi otroki in končno žene, ki si zanositve iz kakršnihkoli vzrokov ne želijo več. Posebna dejavnost dispanzerja so sistematični skupinski pregle- di, za katere so pokazali zanima- nje zlasti nekateri obratni zdrav- niki v podjetjih s pretežno žen- sko delovno silo. Tako so bile na njihovo pobudo žene, zaposlene v Tovarni emajlirane posode in v Metki, pregledane že dvakrat. Pregledi so ugotovili, da je bilo okrog 42 do 50 odstotkov žena gi- nekološko zdravih, medtem ko so bile pri vseh ostalih ženah ugo- tovljene določene spremembe, ki sicer ne delajo vedno težav, ki pa že zahtevajo zdravniško kontrolo in zdravljenje. Takšni pregledi onemogočajo končno tudi kasnej- še operativne posege. Podobno razumevanje so poka- zala tudi nekatera podjetja, kakor veleblagovnica Ljudski magazin, Volna, nadalje Narodna banka, Tajništvo za notranje zadeve, to- varna Aero in Tovarna volnenih odej v Skofji vasi. Udeležba na teh pregledih je bila 80 do 90 od- stotna, pri čemer je zanimivo, da so bili primeri začetnega raka od- kriti ravno pri ženah, ki že več let niso bile pregledane, ki pa so danes že zdrave in enakovredni člani kolektivov. Pri vsem tem pa za zdravnike niso važni zgolj pregledi, pač pa še bolj razgovori z ženo. Nekate- re ginekološke težave pri ženi iz- hajajo namreč iz njene duševne napetosti in čustvene prizadetosti, kar je deloma tudi posledica so- dobnega tempa, kakor okoliščine človekove osamelosti. Zato ima lahko razgovor z ginekologom blagodejen učinek. Triletni razyoj te službe je po- kazal, da je ustanova prepotreb- na; s svojim strokovnim delom pa si je ustvarila tudi upravičen ugled in zaupanje. Seveda pa vsa njena dejavnost še zdaleč ni iz- črpana, saj se je pokazala potre- ba, da bi delala dva zdravnika hkrati po ves dan. Naval v pre- tesni čakalnici, kjer se včasih gnete tudi po 50 žena, večurno čakanje, to, da morajo pogosto že- ne čakati na pregled tudi po več tednov — vse to povzroča upra- vičeno negodovanje in govori hkrati o tem, da bi bilo treba nujno reševati problem ustreznej- ših prostorov! D. M. Večkrat lahko opazimo, da be- sedo »vljudnost« izigovarjajo IjUKjje, ki se čutijo trenutno pri- zadeti. Toda, če bi hoteli dognalti pri njih, kako daleč sega njih da- režljivost s to kulturno vrlino, bi spoznali, da le-ti nimajo z »vljud- nostjo« nobene zveze. Poglejmo primer. Maiti je iz oddaljenega kraija, do katerega jo veže le prevoz z avto- boisom, prišla v bolnišnico po svo- jesga osemletnega sinka. Prebolel je težko bolezen in trajalo bo še precej časa, dfi si bo opomogel. Kupila je vozovnici in ker vožnja dela obema silne težave, sta za- sedli mesti v bližini šoferja. Na neki vmesni ix)staji so vsto- pili novi potniki, sami mlajši ljudje. Bili so dobre votlje in dov- tipi so krožili med njimi kot bi jih nekdo sitresal z rokava. Ni jih motilo, da so bili sedeži vsi za- sedeni, Postavili so se pri vhodu in se zabavali naprej. Toda, smo- la je hotela: nekdo od njih je za- gledal na sedežu dečka, ki je bil povod, da se je vnel pravi je- zični boj. Zbadljivke so letele na račun staršev, ki ne učijo svojih otrok vljudnosti in dopustijo, da odrasli ljudje stojijo, si to prav nič ne ženejo k srcu iitd. Da bi se mati izognila nadaljnim očitkom, je brez besed vzela dečka v na- ročje. Na njegovo mesto pa je sedlo dvajsetletno dekle, za ka- tero so njeni kavalirji »priborili« prostor. Kako se je ta vožnja za mater in dečka nadaljevala, ni potrebno pojasnjevati. Končalo se je tako, kot je navadno pri potnikih, ki vožnje ne prenašajo dobro. Toda, to ni motilo mlado dekle. Mirno je sedela na sedežu in s svojimi sopotniki nadaljevala pogovor. Ni je motilo niti to, da je sedela na sedežu, ki je bil navsezadnje dva- krat plačan. Ne ona, ne njeni »vitezi« se niso spomnili, da bi bilo le vredno biti »vljuden« tudi njim, če že ne do otroka, pa vsaj do matere, ki je nosila dvajset križev več kot oni. Da Trikratno prijateljstvo Je io Bodočnost Bilo je na Susku, majh- nem — na oko zelo prijet- nem in zanimivem oto^u blizu Ix)šinja. Otočani so praznovali — ne vem sicer kakšen praznik je bil — vse- povlsod smo naiinreč videli brezdelje, ki so ga zmotili le klici otrok, ki so nadle- govali ipogoste turiste. Sre- čali smo deklico v prikupni živopisani narodni noši, pri- šli miimo prodajalca grozd- ja, ise nasmejali mozaikom, ki so na trgiu leno iposediali po klopeh in kvartopirili, se čudili prekrasnemu razgle- du z vrha otoka — in se zresnili ob pogledu na otro- ke. »Dajte mii bonbona!«, se mi je obesila deklica osmih, devetih let za roko. »Ni- miam«, sem odgovorila. »On- da pare! Imate pare?!« Ime- la sem jih, pa nisem s^egla v žep. Prav zares mi ni bilo žal tistih nekaj dinarjev, ki bi jih bila lahko stisnila de- klici in otrokom, ki iso se zibrali okiolli najn, v roke. Presenetila in razžalostila me je otroška vsiljivost. Kot mene, so obstopili vse in vpili v vse druge. Obrazi so jim bili raztegnjeni v prisi- ljen nasmešek, roke so ste- govali, obešali se po ljudeh, iposkaikovali, nam pa je bilo vsem neprijetno. Nikoli ne bom pozabila presenečenega pogleda dveh mladih An- gležinj in odpora, ki je za- žarel v njunih očeh, ko so ju obstopili otroci. Ena od njiju je segla v pleteno tor- bico in že so ipo njej planile tudi vse male otroške roke. Ogorčena sera se vbrnila, se jih komaj otresla, otroci pa so se vsuli zanjo. Zbežali ,so šele na ostre besede, ki jim jih je zaiklical neki Slove- nec ... Nekaj korakov naprej sva z znanko zagledali ozko, tla- kovano uličico, ki se je po- lagoma vzipenjala. Radoved- ni, kam vodi, sva stopili po njej. Nekaiko do pol poti sva prišli, ko nama je pot »aJsta- vila močna domačinka. Za- mrazil me je njen pogled. Toliko mržnje in odpora je bilo v njem, da sem se islko- raj plašno stisnila ob steno in hotela mimo. Takr^it je siknila: »Noge!« in pokaza- la na najine kratke hlače. Obrnili isva se in skoraj ste- kli nazaj ... Do odhoda čolna, ki bi nas naj bil odpeljal nazaj na Lx>šinj, odkoder smo priišili, je bilo še nekaj časa; pa t mestecu, ki se mi je sprva zdelo tako prijazno, ko se je kopalo v sotncu, niiisem mogla več ostati. Spet sem se vračaila na pomol miano vtsiljivih otrok, "prodajalca, g'rozdja, možalkov, ki so še kar naprej kvartoipirili na trgu, žensk, ki so posedale na klopeh in s tolikšnim od- porom gledale mojo »golo- to«, do čolna, ki je bil že skoralj polln. Obrazi našiih iz'letnikov so bili nekoliko drugačni kot prej, resnejši. Tako je bilo potem tudi vso pot. Smejali so se le tisti, ki so se na Susku napili pro- šeka. Mnogokrat sem se potem še spomnila srečanja na majhnem otočku in sram me je ^lou Spomnila sem se ma- ter, ki jih ni bilo sram, da nijiihovd otroci beračijo za pest drobiža, bonbone in fo- tografiranje, tistih žena, ki pa hkrati tako ostro obso- jajo človeka, ki je soncu iz- postavil več svojega teleisa, cot je to ipo njihovem mne- nju dovoljeno. Te žene je sram »slabo oblečenih« tu- jih ljudi, ni pa jih sram go- lote duš njihovih lastnih otrok. Vem, da imajo otroci radi bonbone, vem, da jim je prijetno žvenketati z dro- bižem v žepu, vem tudi to, da se radi ogledujejo na fo- tografijah. Vprašujem pa se ob tem, kdo je v njih zamo- ril otrošiko sramežljivost, nežnost in končno tuidi isjkh štovanje do tujih ljud. In — ali njihove matere in očetje kdaj pomislijo na to? Kaj jim je res vseeno ob miisli, če to sploh vedo, da tujci razikazujejo doma fotogra- fije njihovih otrok kot pri- merek vsiljivosti, bede in orimitivizma naših ljudi? iaj se res ne zavedajo, da je otrok plod njihovega pri- zadevanja, da ,se na dečku ali deklici prav razločno ri- di, kakšni so njegovi starši? Ali pa jim je morda čisto vseeno? Mnogokje je novi čas že zbrisal starega, marsikje pa čas sam vsega ne bo mogel opraviitii. Pravimo, da je t mladini bodčnost — pa se ob tem zavedamo tudi tega, da jabolko ne pade daleč od drevesa, če mu ne poma^ja močan veter? -ij Že kupujete čeveljčke Otroci hitro .rastejo... Ob pr- vem dežju skušamo stlačiti otro- kove nožice v čeveljčke, ki jih je odložil pred ipoletjem in kar ne moremo verjeti, da so mu že premajhni. Tedaj skušamo ku- eiti otroku nove, večje čevlje in er je izdatek nepredviden (pravzaprav bi morala vsaka mati izdatek za čevlje predvi- deti!) skušamo prištediti stotak ali dva pri nakupu, s čimer ne- izmerno škodimo otroku. Nožice otroka so namreč zelo prilagod- ljive in se kaj hitro oblikujejo talko, kakor dovoljuje to kroj in izdelava čeve^ljokai. Razumljivo je tedaj, da lahko že en par čev- ljev, ki jih malček nosi morda le mesec ali dva, otroku pokvari hojo in s tem obliko nožice, kar zahteva potem ure in ure orto- pedske telovadbe, nošenje vlož- kov v čevljih in še vrsto drugih stvari, otrok pa se kljub temu utrudi na vsakem krajšem spre- hodu. Ko kupujemo otroške čevlje, ne glejmo na denar. Stotaka, tu- di nekaj stotakov, nam nikoli ne isme biti žal, za boljše čevlje, predvsem za čevlje boljšega kroja. Čevelj za manjšega otro- ka naj ima predvsem obliko o- troko ve inožice in ne trenutno vladajoče modne muhe. Ošiljeni ali tričetrtiiniski namesto visoki otroHiki čeveljčki nožioo stisnejo, otrok dobi žulje in otiščance, nožica pa se mu v gležnju iz- oblikuje drugače, kakor bi ,se, če l>i mu obuli preproste visoke čevlje, običajnega kroja. Čeveljčki predšolskega otroka ne smejo biti pretežki, ampak prilagodljivi. Usnje naj le bo mehko, vendar moramo pri na- kupovanju paziti, da bo opetnik čevlja dovolj stabilen, da se o- troku nožiica ne bo zvračala... Ko otroku čeveljčke zavežemo, preskusimo najprej sami, če otrok nožice lahko dovolj pre- mika., sicer mu vezalke nekoliko popus.timo. Važna je tudi vel'kost. Nikar ne kupimo otroku čeveljcev, ki so mu preveliki za dve ali celo več številk. Tedaj je učinek enak ali še slabši, kakor če otrok čev- ljev sploh ne bi imel ali pa bi imel premajhne. Poiščimo raje čeveljčke, ki so otroku udobni in ustrezajo njegovi nožioi, preve- liki pa so mu le toliko, da jih bo lahko nekaj mesecev nosil. Me- rilo »nekaj mesecev« seveda ni za vsakega otroka, vendar mati sama najbolje ve, kako hitro ra- se njen otrok in mu bo najlaže izbrala ustrezno velikost čevljev. Še nekaj! Drage mamice ma- lih deklic, ne popuščajte muham svojih princesk in jim nikar ne kupujte ošiljenih čeveljčkov. Vsekakor kupite tudi pri naj- vztrajnejšem zatrjevanju, da bo »celo zimo pridna« in ne vem kaj še, tiste čeveljčke, ki se zdijo vam primerni^^_EVA NADEVAN PIŠCANEC Za nadev potrebujemo: 10 dkg riža, 4 dkg margarine, čebulo, sol, 1 jajce, zelen petršilj, p;ščančeya jetra. Piščancu previdno dvignemo kožo. Za- čnemo pri vratu, kjer je odprtina gol- še, nato odločimo kožo na hrbtu, stegnu in prsnem košu. Osolimo in nadevajmo z nadevom. Odprtino zašijemo, polo- žimo piščanca v kožico, polijemo z oljem in pečemo pol ure v pečici. Nadev: na margarini prepražimo drob- no sesekljano čebulo, dodajmo riž in ko postane steklen, ga zalijemo z vrelo slano vodo ter dušimo, vendar ne čisto do mehkega. Dodamo jajce, zelen pe- teršilj in narezana jetrca, osolimo, dob- ro pomešamo in nadevamo piščanca pod kožo. Maneken Na julijsko številko Maneken smo zaman čakali, zato nam je pred dnevi prinesel avgust dvoj- no številko s prikupnimi letnimi modeli vseh vrst, oblekami z modni mpoudarkom in oblekami klasičnih krojev in vzorcev. Tu so tudi obleke z nekaterimi mo- deli kratkih halj, haljic ali hlač za plažo., nekaj domiselnih mo- delov predpasnikov, prinaša pa nam poleg tega še nekaj zgod- njejesenskih »slutenj« iz tujine, nekaj poljudnega branja -in koz- metičnih nasvetov ter žal že prvi kroj lažjega plašča. ZA MALE BRALCE Pozdravshmeliišč »Dober dan, spet se vidimo,« smo se pozdravili stari znanci, obiralci hmelja pri Buteju. Sre- čali smo se, se razvelesili ob tem in si kar kmalu oprtali koše in košare. Začelo se je obiranje in hmelj je hitro napolnil vreče in koše. Čeprav je letos nekoliko slab- ši kot lani in ga zato manj na- beremo, nam ne manjka smeha in dobre volje. Včasih se komu podiranje žice ponesreči. Žica se namireč kdaj pa kdaj nepričako- vano utrga in tisti, ki jo podira, lahko pade daleč proč. Talko je zadnjič Drejček padel ravno v košaro s hmeljem. To je bilo smeha in zabave! Proti večeru, ko je hladneje in je prijetneje obirati, si mno- gokrat zapojemo. Med pesmimi je tudi tista, ki proti koncu pra- vi takole: » ... tam pesmi hmel- jarji ipojo, kjer v soncu blesti se zeleno zlalo ...« Lep pozdrav od mladih obiral- cev hmelja! Slavica Peonjik, Ljubija pri Mozirju Ta4e sličica naj bo za spomin na tople poletne di»i, na vesele počitnice. Pa nič naj vam ne bo hudo za njimi! Tudi med šolskim letom je lepo. Vsem bi nam bilo dolgčas, če ne bi imeli dela — tudi vam, kajne? Pozabimo zdaj na tiste dni, ko smo se na šolo jezili, spomnimo se raje vseh le- pih dogodkov iz učilnic. Pa tega ne spreglejmo, da je šola dobra I prijateljica, da nam podarja več cot marsikateri drugi — znanje. Namesto veselih pMDČitnic, že- limo to pot dragim mladim bralcem — prijeten začert/ek žol- s^kega leta. ZALA BESEDA Takrat sem hodila t drugi razred osnovne šole. Imela sem staro, prijazno učiteljrico. Tisti dan je pregledovala domače na- loge. Prišla je do nekega dečka, ki naloge ni imel in je brez premisJeka dejail: »Nimam na- loge, saj nam je niste dali!« Učiteljica je bila huda, pa tudi mi smo bili presenečeni, saj smo vsi dobro slišali, ko nam je na- ročila, kaj naj napravimo za do- mačo nallogo. Ko je učiteljica odšla od dečkove kilopi, je ta nekoliko tišje dejal: »Lažete!« Besedo je slišal njegov sosed in jo je učiteljici ipov^al. Tovari- šico je pripomba zelo prizade- la. Tisti dan ni mogla več po- učevati. Naslednji dan so dečka pre- stavili v drug razred. Nada Tržan, Šrinarjeta pri Celju NA PLANINI Na planini je lepo, ved,no sonce greje jo, in kamnite tam pečine ljubše so nam kot doline. Tam kjer sredi sončne ja»e trop se mladih gamisov pase, spet večerna mesečina radost v srce ti naiiva. Anica Podvršnik, Hramše 14, Žalec Dragi mladi brHci Po dvotedenskem počitku bo naša mala rubrika spet začela izhajati. Ta dni lo- vimo zadnje žarke pozno poletnega sonca in se men- da že vsi pripravljamo na jesen. Vi mislite na šolo, mi imamo druge skrbi. Ena iz- med njih je — kako bi na- )ravili, da bi bila naša ma- a rubrika bolj zanimiva, kaj storili, da bi naši mla- di prijatelji več pisali fin podobno. Ker se bliža šolsko leto, prav gotovo ne bo odveč, če vas povprašamo, kaj si od letošnjih dni v šolskih klo- peh obetate. Napi'.ite nam torej kaj o tem. Kot po na- vadi smo tudfi tokrat pitl- pravili tri nagrade za naj- boljše prispevke. Prvega bo- mo nagradili s tisoč din naslednja pa s pet sto dinar- ji. Prispevke nam pošljite do 8. septembra. Ko smo pred dnevi brska- li po vaših pisemciih, smo opazili nekaj zelo zanimi- vega — med našimi prija- telji so skoraj same dekli- ce. Roko si torej podajajo Anica, Nada, Slavica, Met- ka itd., redkokatero pismo pa je napisala deška roka. Pa ne, da bi se jim bili kaj zamerili? Morda dečkom na- slovi, ki jih predlagamo ni- so všeč. Pa naj pišejo kaj drugega! Radi bomo nji- hovo pisanje objavili. No, v prihodnje pričakujemo tu- di pisma dečkov — da ne bi zdaj še deklice nehale pi- sati, nikaKor. Lepo vas po- zdravljamo in vam kličemo nasvidenjel Urednica IZ NAŠIH KOMUN Eichmccnnovi zločini morajo posloii vsem resno opozorilo Pred dnevi so predvajali v ki- nematografu »Metropol« jugoslo- vanski film »Nebeški odred«. Film govori o koncentracijskih taboriščih in je že sam dovolj razburljiv. Poln je pretresljivih scen, ki se človeku še sedaj, 15 let po vojni, globoko zarežejo v srce. Toda moj namen ni pisati o tem, marveč o nekaterih mladih obiskovalcih kinopredstav. Ne morem imenovati njihovih imen, ker jih ne poznam, toda nadejam se, da so nekje še vedno tako do- bri in nepokvarjeni (morda pa sem prevelik optimist), da bodo, ko bodo brali ta sestavek, name- njen njim, vsaj malce zardeli. Se vedno namreč menim, da je nji- hovo vedenje plod mladostne ob- jesti, kajti, če bi bili resnično ta- ki, kakršni so se pokazali na predstavi, bi bili nemara tudi sa- mi pripravljeni hladnokrvno ubi- jati sočloveka, če bi prišlo do no- ve vojne. Ker so se v dvorani dolgočasili, so se ob najbolj pretresljivih pri- zorih krohotali na ves glas, sko- raj vsako sceno neprimerno ko- mentirali in na ta način motili resne in mirne gledalce v dvora- ni. Ko sem jih vljudno opozoril, naj vendar prenehajo, so se pri- čeli »znašati« nadme. Sprašujem se, če so ti mladinci (v kolikor zaslužijo ime mladinec) res tako brezsrčni in siti vsega, da ne mo- rejo niti dve uri potrpeti in mir- no slediti dogajanju, če se jim že film sam zdi dolgočasen. Naj ne hodijo gledat takih filmov, za ka- tere že vnaprej vedo, da niso za njihov okus, saj o tem priča sko- raj prazna dvorana! Kdo bo dejal, da jih opravičuje mladost, saj pri petnajstih letih resda niso preživeli vojnih stra- hot. Toda četudi ne bi nikoli niti slišali besedice o vojni, bi bilo lahko njihovo vedenje bolj kul- turno. Ne maram zanikati napredka in potreb sodobnega človeka, to- da kaže, da vse tisto, kar si ne- kateri mladi ljudje (tudi pozitiv- no) ogledajo, gre mimo njih, za to je dokaz tako in podobno vedenje na različnih kulturnih priredit- vah. Boleče, zelo boleče je, da je človek priča takemu dogodku prav v dneh, ko sodijo enemu največjih zločincev v drugi sve- tovni vojni — Eichmannu. E. B. Krvodajalci v Šlorah Čeravno zahteva delo v Žele- zarni velik telesni napor, se že- lezarji iz Stor vselej radi odzo- vejo pobudi transfuzijske postaje v Celju za krvodajalsko akcijo. Letos sta v Storah lepo uspeli že dve akciji krvodajalcev - žele- zarjev. Razen tega pa so železarji v nekaterih kritičnih primerih pomagali celjski bolnišnici. Posebna zahvala za te lepe uspehe gre predvsem društvu Rdečega križa in posebni komisi- ji, ki so jo železarji ustanovili v okviru svoje sindikalne podruž- nice. Največ priznanja pa vseka- kor zaslužijo krvodajalci. Tokrat ni možno! Komisija za pritožbe in prošnje pri Občinskem od- boru Socialistične zveze v Celju dobi večinoma proš- nje ali pritožbe zaradi do- deljevanja stanovanj. Tako imam pililožnost videti ;te- žavne stanovanjske razmere občanov. Priznati tudi mo- ram, da so prošnje ali pri- tožbe navadno upratviičene. Zaradi tega bi morda nekdo, ki ne pozna težavnih stano- vanjskih razmer v mestu, tudi ne mogel pravilno pre- sojati, skratka obsojal bi marsikoga. Prav zaradi teh razmer pa je zanimiv pri- mer, ki ga opisujem. Vsem so znani težavni po- goji dela prosvetnih delav- cev. Zato tudi ne Izgleda čudno, če v Celju dobi sta- novanje tudi profesor. [Za- res, dobil ga je. Tisti, ki so odločali o dodeljevanju sta- novanj so gotovo v tem pri- meru upoštevali, da je to- variš zaposlen na šoli tudi v popoldanskem času. Pou- čevanje slabših dijakov pa tudi ni nekoristno delo. Ne- kaj pa je v tem primeru na- robe, pri tem človeku po mojem mnenju ni možno za- slediti koristnega družbe- nega dela, ki bi ne bilo pla- čano. In vendar še tudi to ni najhuie. Tovariš ima v bližini Celja lastno hišo, ima še delček vile ob morju in kopico zanimivih reči. Ce vse to vemo, bi mora- li imeti res veliko mero »ra- zumevanja«, da bi lahko za- pisali na koncu zgodbe: »Ne tega pa res ne verja-iiem!« V tem primeru žal tega ni možno zapisati. -čič Kozje pred praznikom v tisti težki pomladi, ko je nemški škorenj pregazil našo de- želo, so tudi na Kozjanskem ljud- je najprej onemeli, toda kmalu so začeli pritajeno šepetati. Skrivali so orožje, zbirali vojaški material in ga nosili v votline pod skalami na Veterniku, okrog Lesičnega, na Bohor. Kolarjevi fantje so skrili češko zbrojevko, puške in muni- cijo. Slutili so, da se pravi ples šele pričenja, čeprav so Nemci naduto korakali po Kozjem in so se jim pridružili tudi nekateri pri- liznjenci in izdajalci. In res: že v aprilskih dneh 1941 so imeli zavedni Kozjani svoj prvi sestanek pri Kolarjevih v Lesič- nem. Kozjansko se je dvignilo v upor proti tujcem in nasilnikom in preko Bohor j a je zadonela boj- na pesem Kozjanskega odreda. Centrala v Kozjem je zletela v zrak, padli so prvi nemški orož- niki, Ristova četa je obračunala z najhujšimi izdajalci, padli so prvi talci, med njimi trije iz Ko- larjeve družine med 60 talci s Kozjanskega. Letos, ko poteka 20 let od prvih dni vstaje, hočejo Kozjani posebno slavnostno obu- diti spomin na težke dni, na ka- tere so ponosni. Predsednik kra- jevne organizacije ZB Miha Ko- lar, eden od preživelih iz trpin- čene Kolarjeve družine, ki je med prvimi trpel v zaporih in tabori- ščih kot 16 leten fant, veselo pri- poveduje o pripravah na pro- slavo: »Letos bi resnično radi 9. sep- tember, naš krajevni praznik, le- po proslavili. Najbolj veseli bo- mo, če se bodo odzvali vsi preži- veli borci Kozjanskega odreda, ki jih vabimo, da bi na predvečer, v soboto, bili na partizanskem mi- tingu na trgu v Kozjem, kjer bo- mo imeli tudi slavnostno akade- mijo. Srečanje s prvimi borci, ki sem jih videl že spomladi 1941, bi bUo veliko doživetje. Dvajset let je dolgo obdobje, vendar tako kratko, da se živo spominjamo vsakega dogodka. Prav pa je, da okrepimo tovarištvo, ki se je zva- rilo v trpljenju in boju in prav je, da naša mladina, ki odrašča v svobodi, ob tej priliki vidi borce in sliši, kakšni časi so bili takrat. V soboto zvečer bo miting, v ne- deljo, na sam praznik, pa povor- ka, ki bo prikazala napredek na Kozjanskem, nekoč skoraj pozab- ljeni pokrajini, popoldne pa tek- movanje strelskih družin, športna tekmovanja in veselo rajanje.« Kolarjev Miha je vesel in z njim vsi Kozjani, ker želijo pro- slaviti praznik z borci zares lepo. Časi, ko so trpeli, so mimo, ven- dar ne smemo pozabiti padlih, Dachaua, Oswiezima in drugih taborišč, koder so zginevali naši ljudje! Nasvidenje v Kozjem! s Glasilo železarjev Železarji v Storah so bUi pri- jetno presenečeni, ko so dobili v roke prve številke »Storskega že- lezarja«. Na pobudo sindikalne organizacije so ustanovili uredni- ški odbor, ki se je resno lotil de- la. To lahko sklepamo že po pr- vih dveh številkah. Ze v prvem obdobju lastnega glasila so vanj začeli pisati delavci iz proizvod- nje. V svojik prispevkih obrav- navajo predvsem probleme go- spodarjenja, delavskega samo- upravljanja in podobno. V obeh prvih številkah pa so zlasti za- nimivi prispevki, ki obravnavajo nekatere posebnosti pri razdelje- vanju osebnih dohodkov, racio- nalizatorske uspehe in podobno. V športni rubriki, ki so jo tudi uvedli, obravnavajo uspehe z medobratnih tekmovanj. Pismo iz Kanade Pred dnevi smo prejeli pismo iz Kanade, ki nam ga je poslal gospod Martin Orač. Takole v njem piše: Pred kratkim sem dobil v roke Vaš časopis. Zelo sem ga bil vesel. Kot da bi dobil košček domače zemlje, se mi je zdelo. Vsaka novica — tudi tiste, za katere ne vem koga obravnavajo — so mi bile prijetno čtivo. Tedaj sem se tudi odločil, da bom napisal pismo uredništvu. Kaj posebnega tako ne morem zapisati — morda ti- sto filozofsko misel, da rav- no tega kar nikjer po svetu ne najdeš, najdeš končno doma v rodnem kraju. Zal vsi ne moremo na počitnice v domačo deželo, mnogi pa se tudi ne morejo več vrniti. Prosim pa uredništvo za uslugo. Objavite, prosim, moj naslov. Rad bi si dopi- soval z našimi mladimi ljudmi. Tega pisma iz Kanade smo bili zelo veseli. Hkrati ob- javljamo tubi poln naslov gosp. Orača: Orač Martin G. M. B. 119 R. R. 1. Ste. Rose Que Canada Ukrepi za izboljšanje ocenjevanja hmelja 1961 z iskreno željo, da bi lete v naprej odstranili po možnosti vse povode za očitanje »neobjek- tivnosti« pri prevzemanju in oce- njevanju suhega hmelja, kar je bil lani predmet često zelo hudim razpravam, se je zadružno trgov- sko podjetje »HMEZAD« sporazu- melo z vsemi prizadetimi pred- stavniki slovenskih hmeljarjev za tehnično nov način ocenjevanja hmelja letnika 1961. Letos bosta namreč ocenjevala hmelj dva ocenjevalca: uslužbe- nec »HMEZAD«-a in strokovno preizkušen hmeljarski praktik, ki ga bo za vsako prevzemno mesto imenovalo HMELJARSKO PO- SLOVNO ZDRUZENJE za Slove- nijo. HMELJARSKO POSLOVNO ZDRUZENJE za Slovenijo so ustanovili letos spomladi poobla- ščeni delegati vseh hmeljarskih področij v Sloveniji in je osrednji predstavnik slovenske proizvod- nje hmelja.. Oba ocenjevalca bosta hkrati ocenjevala na prevzemnem me- stu (ali na »rampi« pri »HME- ZAD-u v Žalcu ali pa pred za- družnimi domovi tistih proizvod- nih področij v Savinjski dolini, ki jih bo »HMEZAD« še določil kot kraje za prevzemanje letošnjega pridelka »na terenu«) pripeljan suh kmelj. Ocenjevalca bosta po- vsem ločena od drugih morebitnih prisotnih v prevzemnem prostoru! Ocenjevanje bosta opravljala v posebnih lesenih, nalašč v ta na- men zgrajenih kabinah, nekek- šnih »kioskih« ali uticah. Za ime lastnika pravkar oce- njevanega hmelja torej skorajda sploh ne bosta mogla izvedeti. Ocenjevalca bosta ocenjevala hmelj po vzorcih (tipih), ki jih je minulo soboto že določila posebna »komisija za bonitiranje suhega hmelja«, ki jo za vsako leto po- sebej imenuje HMELJNA KOMI- SIJA za Slovenijo v Žalcu. ; Zoper oceno obeh ocenjevalcev se je moč pritožiti na drugostop- no, »ožjo«, 3-člansko komisijo, ki jo je prav tako že imenovala po sedanjih veljavnih predpisih pri- stojna »HMELJNA KOMISIJA« v Žalcu. Ta »ožja« komisija bo »za- sedala« ves čas prevzemanja in ocenjevanja hmelja in bo reševa- la vse morebitne pritožbe ustmeno in pismeno takoj še isti dan! Za pospešitev morebitnega pri- toževanja bo verjetno pripravljen tudi ves, v poštev prihajajoč »ad- ministrativni« materil (vzorci za pritožbe i. dr.). Za boljše razpoloženje sloven- skih hmeljarjev pred prevzema- njem in ocenjevanjem hmelja le- tos (v primerjavi z lanskim) lahko povemo, da je pregled zbranih vzorcev hmelja po »komisiji za bonitiranje hmelja« nudil tako sliko, da je po vsej verjetnosti moč pričakovati, da bo letošnji pridelek glede na kakovost mno- go boljši od lanskega, in da pri- tožb zoper »prvostopno oceno« sploh ne bo! Kljub temu pa so prizadeti le ukrenili za anonimnost, hitrost in demokratičnost ocenjevanja, kar je v danih pogojih le mogoče! Drobne vesti v torek pričetek v torek, 5. septembra, bo začel pouk na vseh šolah v celjskem okraju. V ponedeljek bodo kon- ference profesorskih zborov, že naslednji dan pa bodo razredni- ki začeli delo s šolarji. Nova blagovnica Na Starem trgu med starinar- no in prodajalno sadja bodo v kratkem začeli graditi trgovsko poslopje konfekcije >Naprijed<. Naše ceste Bralec L. M. nam v imenu sku- pine bralcev iz okolice Grobelne- ga takole piše: Celjski tednik radi prebiramo. Zanimajo nas predvsem novice iz sosednih krajev, zlasti pa sestav- ki s problematiko šentjurske in šmareke občine. Tako smo. že ne- kajkrat zapazili zapiske o naši preljubi šmarski cesti. S pisci se- stavkov se v celoti strinjamo. Saj res ni človeka, ki bi lahko do- kazal, da je to lahko še cesta v pravem modernem pomenu bese- de. Radi bi pa dodali še nekaj. Po vsej vzhodni pokrajini so ceste težak problem. Ne bo ga la- hko rešiti. Preprosto zato, ker ne gre le za glavno cesto, ostale tu- di zares omagujejo. Za te krajev- ne ceste ne bo moglo biti glavno gibalo »turizem«, pač pa je lahko kmetijstvo. Poglejmo_si samo le- tošnjo ugodno letino sadja. Sadje bodo kmetovalci morali prepelja- ti iz naših krajev v Šmarje ali Šentvid. Na obeh krajih pa so ce- ste in dovozi v obupnem stanju. Mnogi zadružniki se zaradi tega bojijo, da si bodo med vožnjo uni- čili pridelek. Zaradi tega je tudi hvalevred- na pobuda, ki so jo pokazali pre- bivalci iz vasi Predel, ki so s pro- stovoljnim delom pomagali ure- jevati cestišče. Ta primer bo še uspešnejši, če se bodo po njih zgledovali tudi v drugih krajih. Končno si namreč tudi v tem predelu okraja moramo urediti krajevne ceste tako, da bodo la- hko traktorji prišli do kmetijskih površin. L. M. Motiv iz Planine Predvsem sonce! KopaJce iin tuiritsite vreme letos nii kaj prida oibdariilo. Splavale so po vodi napo- vedi m hkrati še enkrat do- kaaale, da se nanje človek ne more zamestii. So pa zad- nji aivguistovisiki dinevi pri- nesli precej somca — k sre- či — visaj nekaj, saj za son- ce je šlo. Vode m zraka je namreč vsaj v našem oikra- ju dovolj. Strokovnjalki si- cer napovedujejo še za na- prej lepo vreme, toda prog- noze so tu, kot smo že ugo- tovili, dokaj tvegane. V zadnjih dneh smo obi- skali večino koipališč. Siplo- šen vtis; naši Ijradje res znajo izkoriBitati to, kar ima- jo. Le v Rogaški Slatini in v Preboldu je bla voda ne- koliko premirzla, talko da so vanjo lezli le xpoguimni< in >navduŠ6nii« plavalci. Paič pa je v Rrnusikih Topliicah po ureditvi kopališča res pri- jetno. Kopališče je namreč prevzelo Turistično društvo. Uredili so nov bazenoek za otroke, zgradili so posireče- ne hišice, ki imajo nalogo, da privabijo na kopališče tudi senco, čeratvno sonce neusmiiiljeno pripeka. Pove- dali so nam, da kopališča do kraja še niso uredili. Po- sebna novost je tudi dva- kratno praznjenje bazena, tako da je voda vselej oiista. No, ko smo že ipni č,ijsti vxxli, ne smemo prezreti Ve- lenja. Jezero je kot jezeiro pipivtlaono, toda kopanje v >ka'vi< ni najbolj prijetno. Zares, Vedenje potrebuje ko- palni bazen. Velenjčani se namreč hitro privadijo vse- mu. PTiTadili so se hodiitipo raztegnjenem mestu, priva- dili pa ISO se tudi kopanja. In sicer kljub zelo kalni vo- di. Domačini manj, goisttje i>a se ob velenjskem jezeru ci ima tudi lično restavra- cijo (če je vise v redu tu ne kaže razpravljati), le spra- šujejo zakaj >neikdo« ne na- mesti ob jezeru tuiše, tako da bi se kopalci po koipanju vsaj lahko iziprali. Še nekaj smo lahko mi- mogrede ugotovili. Domači- nom je najprijetneje. Ce je vroče, se spravijo ©"b vodo in konec besedi. Bolj nerod- no je tedaj, če je treba na izlet z vlakom — zlaisti ob nedeljah. Kar tre se v va- gonih in na koncu res ni prijetno ob pripeki stati do »rešiilne« postaje na eni no- gi, čeravno tudi na tuji. Zaradi tega je motorni viak za Velenje, ki odpelje ob pravem čaisn hvalevredna novost. Siceir pa so zairad)! teh >gtužv« toliko bolj aktivne (tega oprostite nismo preve- rili) restaivracije. Še ta(ko trden amtialkoholik zavije v gcisititlno, čeraivno saono na malinovec. Najbolj prijetno je v toip- lih dineih seveda otrokom. Do petega septembra so re- šeni šolskih skrbi in po ot- roški navadi paizabijo v tean njihovem dovoljenem ob- dobju pozaib tudi na kosillo. Tedaj je možno posneti itu- di ma)lico maleg'a >poižireš- neža«, ki ga je voda pripra- vila do >poštene« lakote. Tudi za Celje je letos bolje, Ci&tilne naprave de- lujejo in voda ni več tako mrz/la. Nekaj časa vse- kakor ni bilo v»e v naj- boljšem redu. Alge so se namreč začele tako >rediti«, da so grozile, da bodo iz- tisnile vodo iz bajzena. No, tudi to napaiko so strokov- ajaki odpravil L Sedaj je znova čista voda v baze- nu. Zanimivo, vseikalkor pa (tudi razumlljlivo je, da je vse več kopalcev na bazenu. -mi Plavati ne znam, imam pa mamico! Še podpis in poštar ponese pismo fantu Dokažite, da nisem lačen! Ljudje, pazite na otroke! Tu smo, restavracija! 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 ŠPORT GOOOL... V nedeljo se bo zopet za- čelo. Spet se 'bodo polnila nogometna igrišča, vnovič se bo razvnela boirba za gole in točke. Kaikor laaii, tako bo Celje tudi letos imelo v slo- venski conski liigi dva pred- stavnika. Meditem, ko je Kla- divar že star znanec ite drn- žine, je to pot Olimpa za- menjala nogometna enajsto- rica celjisikili železničarjev. Kaj pričakujemo od pr- tenstvenih tekem? VsekakoT lepih, zaniimivih in fair iger, potem pa tudi najboljših športnih uispehov domačih enajstoric. Ko igo- vorimo o lepih in borbenih igrah in športnilh uspeMh, bi radi opozorili, da izid ne- kega dvoiboja ni odvisen sa- mo od razipoloženja igral- cev, temveč v velilki meri tudi od gledalcev. Tudi oni lahko prispevajo pomemben delež k pravemu, resnične- mu športnem,u dogodku. Ve- likokrat smo bili že priče neljubim zapetljajem na no- gometnih igriščih, če so pre- vladovali prenapeti duhovi. Lani takih izpadov ni bilo. Toda, navzlic temu, bodrite igralce, takrat, kadar uspe- vajo v svojih aikcijah in po- magajte jim, kadar jim bo šlo trdo vse pa v mejah do- stojnosti. V prvem kolu jesenskega dela tekmovanja, ki se za- čenja v nedeljo, 5. septem- bra se bo debutant v conski ligi ŽNK Celje srečal na \'Jgrišču prii Skailrti kleti z ljubljansko Ilirijo. Četudi je nehvaležno govoriti o izi- du lega srečanja, bi želeli, da bi bil start novinca v ligi uispešen in zato spodbuden za nadaljevanje tekmova- nja. Kladivar bo nastopil v Ši- ški proti Ljubljani. Po uspe- hih, ki jih je Kladivar do- segel v zadnjem času, so Celjani favoriti, navzlic te- mu pa bo treba igrati in še enkrat igrati in zabijati go- le. NAŠ CILJ JE PRVO MESTO JE V RAZGOVORU DEJAL POD PREDSEDNIK ND KLADIVARJA TOV. MARJAN UCAKAR Z ISTIM NAMENOM, KOT SMO PREJŠNJI^ TEDEN OBI- SKALI TEHNIČNEGA VODJO 2NK CELJA TOV. MIRA KLAMPFERJA, SMO TO POT ZAPROSILI ZA RAZGOVOR PODPREDSEDNIKA NOGOMETNEGA DRUŠTVA KLADI- VAR J A TOV. MARJANA UCAKARJA. Na vprašanje, kako je zadovo- ljen s pripravami ligaškega mo- štva za bližnji začetek jesenskega dela prvenstvenega tekmovanja v slovenski conski ligi, je dejal: — Z njimi nisem zadovoljen. Bile so pomanjkljive. Spremlja- le so jih poškodbe igralcev, ra- zen tega pa so se začele razme- roma pozno. Motil je tudi kratek rok prehoda novih igralcev. Spri- čo tega naše moštvo še ni uigra- no. Vse to se najbolj pozna v krilski vrsti, ki je doživela naj- več sprememb ne samo z odho- dom Marinčka na strokovno izpo- polnjevanje v tujino, temveč v zadnjem času tudi zaradi bolezni Rudija Škedlja. Ne glede na vse to, so igralci vzeli priprave zelo resno. Zaradi tega pričakujem start v letošnjem tekmovanju z velikim optimizmom. — Kako je sedaj s članskimi moštvi v društvu? — Razen prve enajstorice, ki bo tekmovala v slovenski conski ligi, smo veliko napravili tudi za utrditev druge ekipe, ki bo letos z večjo resnostjo in odgovorno- stjo kot lani sodelovala v pod- zveznem tekmovanju. V B ekipi bomo večkrat ali pa celo stalno srečali nekatere igralce, ki so la- ni nastopali v prvi enajstorici. Navzlic temu, da zaenkrat naj- brž ne bodo igrali v prvi postavi, so z velikim razumevanjem in največjo disciplino sprejeli odlo- čitev in stališče tehničnega vod- stva, da mora imeti takšno dru- štvo kot je naše, močno in)širše zaledje igralcev tudi v B grupi. Zato so brez prigovorov in nego- dovanja sprejeli sklep, da bodo z enako vestnostjo kot doslej igrali tudi za B ekipo. To še posebej velja za Štora ter Šildenfelda. Njun vzgled je imel takšen vpliv, da lahko danes z največjim za- upanjem gledamo na B ekipo. — S katerimi igralci boste raz- polagali za sestavo prvega mo- štva? — To sta dva vratarja Bauman in Krajnc, nadalje branilci Co- klič, Koren in Šarlah, krilci Ve- sič, Kokotec, Janus in Škedelj. Napadalno petorko pa bomo iz- birali med Vodebom, Hriberni- kom, Lukačem, Percem, Šego, Zajcem, Šildenfeldom in Proda- novičem. — Katere nove igralce ste do- bili? — Na novo so v naše društvo prišli: Krajnc od Olimpa, Janus iz Izole, Lukač iz Rume ter Pro- danovič iz Užica. — Je kdo zapustil društvo? — Kot rečeno je Marinček od- šel na strokovno izpopolnjevanje v tujino. Izpisnico pa je vzel le Adžič. — S kakšnimi željami stopate v letošnjo prvenstveno sezono? — Naš cilj je prvo mesto v slo- venski conski ligi ter želja, da bi železničarsko enajstorico Celja ne doletela ista usoda kot Olimpa. Tudi zaradi tega menim, da bi morali, čimprej uresničiti sklepe nedavnega posveta članov uprav- nih odborov in hkrati komuni- stov pri vseh treh celjskih nogo- metnih klubih o formiranju tele- sa, ki bi koordiniral delo med no- gometnimi klubi in reševal ter obravnaval njihove skupne nalo- ge in interese. M. B. Atleti Z0savja in Savinjske doline med seboj v torek popoldne je bil na stadiona v Žalcu povratni miting moških in žen- skih atletskih reprezentanc Zasavja ter Savinjske doline. Medtem, ko so v pr- vem srečanju, pretekli teden v Trbov- ljah, zmagali domačini z rezultatom 97:H točke (moški 67:51 za Savinjsko dolino, ženske 46:27 za Zasavje), so v povratnem dvoboju v obeh skupinah in v generalnem plasmanu zmagali Savinj- čani. Končni izid drugega srečanja se je glasil 112:90 (moški 68:49, ženske 44:41). Medtem, ko je v Trbovljah za Zasavje nastopila tudi državna rekorderka Olga Šikovec Luncer, jo na mitingu v Žalcu ni bilo. Celjski grafičarji-šele sedmi v petek se je v Ljubljani začelo tekmovanje v okviru štirinajstih tradicionalnih letnih športnih iger članov grafičnih podjetij Slove- je. Po otvoritveni slovesnosti, kjer je spregovoril tudi predsednik re- publiškega odbora sindikata ti- ska in papirja Slovenije Marjan Cerne, so se začele igre, ki so pri- nesle niz veselih in žalostnih pre- senečenj. Prav to tekmovanje je pokazalo, da favoritov ni, saj so ekipe, ki so pred leti zavzemale sam vrh športnih dosežkov m^d grafičarji, zdaj pristale šele v sredini ali pa celo v drugi polo- vici jakostne lestvice. To velja tako za kolektiv Mariborske ti- skarne, kot tudi za tekmovalce Celjskega tiska in seveda še za nekatere druge. V skupni oceni so zmagali tek- movalci Ljudske pravice, ki so zbrali 275 točk. Naslednja mesta pa so zasedli: 22. EMKA 257, 3. Delo 247, 4. Kartonaža 244, 5. Po- murski tisk 241, 6. Mariborska ti- skarna 144, 7. CELJSKI TISK 125 itd. Celjani so se najboTje uveljavi- li v atletiki, kjer so v ekipnem ocenjevanju zasedli drugo mesto. Med posamezniki pa sta se izka- zala Ciril Debel j ak z zmagama v skoku v višino (165) ter v metu kopja (46.20) in Omerza, ki si je priboril prvo mesto v teku na 1.500 metrov s časom 4:36.7. So- liden uspeh so zabeležili tudi v namiznem tenisu, kjer so se utr- dili na tretjem mestu. Medtem ko so nogometaši izgubili tekmo že v četrtfinalu (premagala jih je Mariborska tiskarna z 1:0), so kegljači zasedli četrto mesto. Enak uspeh so dosegli tudi ša- histi. Na Otoku bo treba manlkaj urediti V zadnjem času so na Oto- ku dobili nekaj novih asfal- tiranih cest. Tako so moder- nizirali Trubarjevo ulico do_ križišča s Čopovo, nadalje' Čopovo v celoti, v teku pa so zaključna dela na cestah, ki se prepletajo med stolpi- či in prav tako na asfaltira- nju Malgajeve ulice. Vse to je lepo in prav. Vendar pa bi lahko tudi prebivalci Oto- ka sami prispevali svoj de- lež k ureditvi okolja, v ka- terem stanujejo. Poglejmo samo vstop na Otok, na začetku Malgajeve ulice. Bregova Sušnice sta polna navlake. Od Ljubljan- ske ceste sem so začeli na- sipavati, vendar so dela ob- tičala na pol. Pred novim blokom na Malgajevi ulici številka 6 in 8 je prostor še zmeraj neurejen. Pred krat- kim so razbili zgornjo plo- ščo smetiščne jame, en del so jo zasuli, drugi del pa ne. Tudi predel med blokom Gozdnega gospodarstva. Va- jensko šolo Borisa Kidriča in bližnjimi bloki ob Mal- gajevi ulici je bolj podoben džungli, kot urejenemu oko- lju. Dela na tem območju bi stanovalci tega okoliša lahko opravili sami, zlasti še, ker bi tu lahko uredili igrišče, ki ga otroci bližnjih hiš pre- več pogrešajo. Zelene površine ob Tru- barjevi ulici so pred dnevi pokosili. Zdaj pa so tam pri- šli na dan vsi odpadki, ki ležijo po travniku. Tudi na račun okolja enodružinskih hišic ob Trubarjevi, Preži- hovi ulici in podobno, bi lahko rekli marsikatero pik- ro. Prostor med Savinjo, ne- botičnikom in vrstnimi hiši- cami bo treba urediti. Takih in podobnih po- manjkljivosti bi lahko še našteli. Za njihovo odstrani- tev niso potrebne velike in- vesticije, temveč veliko več dobre volje in želja, da bi ljudje sami uredili in čuvali okolje, v katerem prebivajo. Otok je že zdaj lep in v po- nos celjskemu mestu. Lahko pa bi bil še lepši, če bi po- svetili zlasti ureditvi parkov in zelenic več pozornosti kot doslej, če bi skrbeli za red in čistočo. Velenjčani so imeli najboljše plavalce v nedeljo dopoldne je bilo v bazenu Ljudskega kopališča v Celju okrajno prvenstvo v plavanju. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo med stodesetimi tekmovalci tudi enajst plavalcev mla- dinskega aktiva celjske Emajlirke. V eikipnem ocenjevanju se je borba za prvo mesto razvila med pripadniki par- tizanskega društva iz Vel lenja m onega iz Rimskih Toplic. Končno so zmagali Velenjčani z eno točko prednosti ozi- roma s 112 točkami. Drugo mesto so za- sedle Rimske Toplice 111, 3. Slovenske Konjice 82, 4. Moz-rje 14 in 5. aktiv LMS Tovarne emajlirane posode 4 točke. V posameznih skupinah pa so naslove okrajnih prvakov osvojili: ČLANI: 100 m prosto — Pinta (51. K.) 1:17.5; 100 m prsno — Tičar (Rim. T) 1:53.5; 3 X 50 m prosto — Velenje 1:43.4. MLADINCI: 100 m prosto — Kralj (Vel.) 1:4 7; 100 m prsno — Blatnik (Vel.) 1:34.8; 3 X 50 m prosto — Velenje 1:41.2. ŽENSKE: 50 m prosto — Skrbinek (SI K.) 46.8; 50 m prsno — Ževart (VeL) 45.5; 3 X 50 m prosto — Velenje 2:29,5. MLADINKE: 50 m prosto Zavošnik (Vel.) 45.0; 50 m prsno Janjatovič (Rim. T.) 55.0; 3 X 50 m prosto — Velenje 2:27.6. PIONIRJI: 50 m prosto — Mlakar (Rim. T.) 35.5; 50 m prsno — Matijevič (Vel.) 41.7. PIONIRKE: 50 m prosto — Poznič (Vel.) 51.8; 50 m prsno — Oblišar (Vel.) 48.8. SPORED ZA PRIHODNJE DNI ATLETIKA V nedeljo, 3. septembra dopol- dne in pcpoldne na stadionu Bo- risa Kidriča v Celju državno pr- venstvo za mladinke. NOGOMET Prvo kolo jesenskega dela tek- movanja v slovenski conski ligi. V Celju: 2NK Celje- Ilirija (Ljub- ljana), v Ljubljani: ŽNK Ljublja- na-KIadivar. INVALIDSKI ŠPORT V nedeljo, v bazenu Ljudskega kopališča, republiško prvensitvo invalidov v plavanju. ROKOMET V nedeljo, ob 10. dopoldne na igrišču ob Kersnikovi uliei prvo kolo revublške lige v rokometu med Partizanom iz Celja in Bra- nikom. ODBOJKA V nedeljo, okrajno prvenstvo v odbojki. Za mladince, mladinke ra članice v Celju (na ignšču gimna- zije), za člane v Velenju. Najboljši pri streljanju z vojaško pištolo Po večdnevnih zanimivih in ogorčenih borbah je bilo v nedeljo v Ljubljani končano letošnje republiško prvenstvo v streljanju. Člani celjske okrajne re- prezentance so dosegli zadovoljive re- zultate, čeprav moramo napisati, da smo od njih pričakovali nekaj več zlasti pri streljanju z malokalibrsko puško. Konč- no se je zgodilo to, da so največji uspeh pobrali pri vojaški pištol;, kjer so za- sedli prvo mesto tako v ekipnem'^ocenje- vanju, kot tudi med posamezniki po za- slugi Mirka Mejavška. Eno prvo mesto je Celjanom pripadlo tudi v ekipnem ocenjevanju streljanja z malokalibrsko pištolo »Drulov«. V posameznih disciplinah so strelci iz celjskega okraja dosegli naslednje najboljše rezultate: MK puška mladinci: 3. Celje 1844 krogov; MK puška ženske: 3.-4. Majda Želj 510 krogov; 01ympijski match članice: 2. Vera Dobovičnik 517 4. Majda Želj 510 krogov. MK PUŠKA proste izbire B kate- gorija: 3. Hočevar 500, Vanovšek 470; MK pištola proste izbire: 3. Jože Štraj- har 518/15; 4. Mirko Mejavšek 517/16; Vojaška pištola Caracas program: 3. Mirko Mejavšek 543. Ekipe: 1. Ljub- ljana 1553, 2. Celje 1517; 01ympijski match član;: 5. Marjan Dobovičnik 533. Ekipe: 1. Ljubljana 2088, 3. Celje 2047; Vojaška pištola: 1. Mirko Mejavšek 482, 2- Jože Tržan 475, 5. Jože Štrajhar 471. Ekipe: 1. Celje 1845; MK puška Crvena zastava člani: ekipe: 1. Ljubljana 1990, 2. Celje 1934; MK puška proste izbire mladinci: 3. Vili Dečman 530/22, 4. Franc Brečko 521/10; MK pištola Drulov: 2. Jo- že Tržan 506, 3. Mirko Mejavšek 504. Ekipe: 1. Celje 1952, 2. Ljubljana 1875; Vojaška puška precizno streljanje: E- kipe: 1. Ljubljana 1971, 2. Celje 1860; Vojaška puška hitro streljanje: 2. Jože Tržan 10/70, 3. Polde Tržan 10/66. Ekipe: 1. Ljubljana 39/260, 2. Celje 37/257. Toča golov Tudi drugo kolo zaključnega republiškega tekmovanja za po- kal maršala Tita so nogometaši celjskega kladivarja odlično pre- stali. V dvoboju z Mursko Sobo- to so dosegli dvoštevilčni rezultat, uspeh, kakršnega ni nihče priča- koval. Tekma s Soboto se je kon- čala v njihovo korist z rezulta- tom 11:2 (4:1). Po rezultatu sodeč, so igrali gostje iz mesta ob Muri podreje- no vlogo. V resnici pa ni bilo ta- ko. To je bila lepa in živahna tekma, pa čeprav smo v Kladi- varjevih vrstah videli še nekaj »lukenj«. Razveseljivo pa je to, da so bili napadalni igralci od- ločni in učinkoviti pri streljanju na gol. Pri tem se je najbolj iz- kazal Lukač, ki je sam kar šest- krat premagal odličnega vratarja gostujočega moštva. Medtem, ko je bil Hribernik uspešen trikrat, je Vodeb dvakrat zadel v črno. Začetek tekme je obetal zani- miv razplet, zlasti pa še potem, ko so gostje zabili prvi gol. Ven- dar se domačini niso dali ugnati v kozji rog. Ko so minuto zatem že izenačili, so prevzeli pobudo in čedalje bolj oblegali nasprotna vrata. Iz teh napadov so se rodili v prvem polčasu še trije, v dru- gem pa kar sedem golov. Junak dneva je bil Lukač. Bolj kot kdajkoli doslej je prav na tej tek- mi pokazal izredno vrlino — pri- sebnost in takojšnjo reakcijo na nasprotnikovo napako. Tako je bil vedno na tistem mestu, s ka- terega je na videz lahko prema- goval zadnjo oviro in zabijal go- le. Po vsem tem lahko zapišemo, da je Lukač za Kladivarja veli- ka in dragocena pridobitev. Zato upajmo, da jo bodo znali ceniti vsi! S to zmago se je Kladivar uvr- stil v polfinalni del republiškega turnirja za pokal maršala Tita. Spet poraz ^ Tudi drugo kolo republiške Hge v ko- šarki igralcem iz Šoštanja ni prineslo zaželenega uspeha, pa čeprav so se moč- no zavzemali, da bi zmagali in osvojili prepotrebne točke. V dvoboju so jih na domačem igrišču premagali košarkaši iz Ilirske Bistrice z rezultatom 62:49. Pri streljanju na koš so se pri Šo- štanj čanih najbolj odlikovali: Lukman 16, Šmid 10, De Costa 8 itd., v igri pa Pur in De Costa. Po vsem tem so se šoštanjčani še bolj utrdili na zadnjem mestu lestvice. V dvanajstih dvobojih so zbrali le dve točki. Glede na to, da imajo moštva pred njimi po najmanj šest točk, se bo- do morali zelo zavzeti, če se bodo ho- teli obdržati v tej ligi. Kine mate graf i ja in domači filmi Te dni so v kinu Union pred- vajali domači film »Slavica«. Z njegovo vsebino bi moral biti se- znanjen sleherni državljan, po- sebno pa doraščajoča mladina. A, ni tako. Obisk tega filma je zelo slab. Nasprotno pa so drugi filmi manjše ali celo dvomljive vred- nosti bolje obiskani. Prav bi bilo, če bi obisk posameznih filmov priporočale tudi šole, politične in družbene organizacije pa tudi starši. M. M. Promenadni koncerti v Mestnem parku Kakor vsako leto prireja Olepševalno in turistično društvo v Celju tudi letos promenadne koncerte v Mestnem parku. Doslej sta bila že dva koncerta z na- stopom godbe na pihala Tovarne emaj- lirane posode. Na obeh koncertih je godba pokazala lep napredek in je za- dovoljila številne obiskovalce ter po- slušalce. Godba igra že lepo uglašeno, pa tudi posamezniki se lepo uveljav- ljajo. Kapelnik Stanko Pojavnik je do- kazal, da suvereno obvlada svoj godalni ansambel. V nedeljo, 5. septembra bo ob pol enajstih v Mestnem parku promenadni koncert, na katerem se bo predstavila godba na pihala »France Prešeren«. Go- tovo bo tudi ta koncert lep in zanimiv ter bo privabil številne poslušalce. Izleti in informacije Skoraj v vsaki številki Celjske- ga tednika berem Kompasove oglase o predvidenih izletih. Ven- dar menim, da so ti oglasi po- manjkljivi, ker v njih ni razviden niti kraj odhoda, vrnitev in kar je najvažnejše — cena za en ali drugi izlet. Ce bi objave o izletih imele tudi te podatke, bi odpadlo marsikate- ro dopisovanje, povpraševanje in podobno. Aii so Lisce res najiepši predel celjsitega mesta? Pravijo, da so Dolnje Lisce naj- lepši in najbolj zarav preael celj- skega mesia. Tako pravijo izlet- niki, ki obiščejo Lisce takrat, ko ni prahu, ob spomladanskem cvetju ali jesenskem toplem son- cu. Stanovalci tega preaela pa ugotavljajo nasprotno. Cesta je ra^orana, polna prahu, divjih mo- toristov in brezobzirnih skiroje- vičev, nadalje lastnikov avtomo- bilov, ki zagrenijo dan »navadnim skromnim« državljanom, ki se z otroki vračajo ali pa hodijo na kopanje in na sprehod ob Savinji. Pot skozi park je nevarna. Ru- ši se kamenje in zemlja. Luči na javni razsvetljavi gorijo včasih podnevi menda zato, da jim po- noči ni treba. Na Partizanski cesti od številke 7 do 17 čakajo na vodovod že de- setletja. Tudi »pobalinstvo« se je razvilo. Tako so nezaanci vlomili v vveekend hišico tov. S., demoli- rali streho na prizidku, pri dru- gem sosedu odnesli tablo hišne številke itd. Pogosti so tudi obiski sadnih vrtov, lomljenje vej, na katerih je bilo še skoraj neužitno sadje in podobno. Material, ki so ga odvažali na cesto, brez kontrole spet odvaža- jo. Škoda, ki se dela po bližnjih gozdovih tudi ni neznatna. Menim, da je že čas, da bi se za ta del mesta lahko bolj zanimali vsi, zlasti pa Liščani sami. Tako bi odpadlo samo ugotavljanje in kritiziranje. R. F. Naš komentar NESMISELKC! Preteklo nedeljo je bilo v Cel- ju okrajno prvenstvo društev Par- tizan v plavanju. Na štart se je prijavilo veliko tekmovalcev, ven- dar je b''la spričo nekaterih okol- nosti situacija med tekmovanjem dokaj mučna. Delegati posameznih društev, ki so nastopila, so se na sestanku prd tekmovanjem domenili, da bo- do tekmovali natanko po pravilih Plavalne zveze. To pa je hkrati pomenilo, da je za vsako napako v slogu ali za napačen obrat in podobno tekmovalec diskvalifici- ran. Morda na videz kaže, da je taka oblika pravilna, vendar bi potem bilo nujno, da bi preje vodniki svoje plavalce podučili, ka- ko morajo plavati, obračati in po- dobno. Tega pa razumljivo niso mogli, ker kratko malo niso ve- deli. Zaradi tega je že takoj v za- četku nastala napeta psihoza. Re- zultat tekmovania pa tudi ne da- je prve sl'ke. Razen tega pa ni- kakor ni namen društev Partizan, da naučijo nekaj posameznikov >brezh'bno« tekmovati, temveč, da jih čimveč plava, se na tekmo- vanje pripravlja in tekmuje. Ver- jemite mi, prav mučno je zato bi- lo, ko je plavalo sedem deklet v eni skupini, od teh pa le dve ni- sta bili diskvalificirani. Razen tega pa je bil tudi drugi smoter okrajnega prvenstva zgre- šen. Namesto, da bi to bilo pri- jateljsko srečanje članov društev iz raznih krajev celjskega okraja, je bilo ozračje napeto. V nekate- rih primer-h pa l(i lahko govorili celo o sovražnem razpoloženju, kar je bilo zlasti značilno za vod- stvo ekipe iz SI. Konjic Zaradi tega tudi menim, da bo naslednje leto potrebno že v raz- pisu ekmovanja natanko določiti kriterije, ker bodo vodniki tako lahko svoja moštva pripravili, lo je še toliko bolj potrebno, ker je v bazenu bilo toliko borbenosti, špornega vedenja in tovarištva, da tega ne kaže kaziti s preprosto odločitvijo — plavalo se bo po pravilih Plavalne zveze. Mile Iršič V času od 19. do 26. avgusta 1961 je bilo rojenih 30 dečkov in 27 deklic. POROČILI SO SE: Marian Ručigaj- finomehanik in He- lena Žlender, uslužbenka, oba iz Celja Vlad; n* r Lorbek,! delavec, in Jitstina' Kenda, gospodinja, oba iz Celja. lAn Krumpak. žerjavovodja iz Štor, in Tere- zija Pavlič, natakarica iz Rimskih Top- lic. Ignac Kričej, delavec, in Karollna Cvirn, delavka, oba iz Celja. Vladimir Smerkolj, trg. pomočnik, in Karcilina Vodišek, uslužbenka, oba iz Celja. Vil- ko Videčnk, absolvent FAGG in De- snnka-Alojzija Furlani, absolvent VŠTK, oba iz Celja. Ivan Mazej, veterinar iz Ljul^ije, in Alojzija Filipjl5, kirurška instrumentarka iz Celja. Janez Lojen, pismonoša, in Veronika Mežnar, bolni- ška strežnica, oba iz Celja. Frančišek Vertačnik. strugar iz Maribora, in Ljud- mila KelnerSč, delavka iz Pečovnik.a. Vincenc Križan, gradbeni tehnik, in Frančiška Brunšek, računovodja, oba iz, Šmartna ob Paki Ljubiša šišmanovič, - podoficir JNA, in Ana-Lizd Rančan, ^ bolniška strežnica, oba iz Celja. Avgust Pešak, stroj, ključavničar iz Celja in Antonija Cilenšek, uslužbenka iz Dob- rove. UMRLI: Jožefp Teichmeister, babica iz Celja, stara 42 let. Franc Kvas, upokojenec iz Celja, star 58 let. Ana Stradar, gospo- dinja iz Hrastnika, stara 59 let. Dr. Ru- dolf Dobovišek, invalidski upokojenec iž Šentjurja p. Celju, star 70 let. Pavla Dravinec, prevžitkarica iz Sodne vasi, stara 74 let. Jolian Polšak, rudar iz Gladbecka, star 62 let. Frančiška Ko- čevar, upokojenka iz Celja, stara 76 let. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 1. septembra 1961 11 Najboljši strelci iz tabora obveznikov pred vojaške vzgoje Nedaleč od Šentjurja leži raz- tresena vasica Sele. V njej stoji enonadstropna stavba — hmelj ska sušilnica šentjurske zadruge, ki je pred kratkim služila obveznikom predvojaške vzgoje šentjurske ob- čine za začasno bivališče. V stavbi je vladal lep red in disciplina. Tovariša Zogan in Vrečko sta poudarila, da sta z obvezniki kakor tudi z komand- nim kadrom, ki je iz šentjurske občine, prav zadovoljna. Po opoldanskem počitku so po- slušali obvezniki poljudna preda- vanja o aktualnih gospodarskih in političnih problemih doma in v svetu. Kakor opoldne, tako je vladal v taboru še zlasti zvečer pravi živ žav Zaključek tabora so obvezniki predvojaške vzgoje proslavili ob tabornem ognju. Spored je obse- gal recitacije, šaljive prizore in pevske točke. Nastopil pa je še zbor tabornikov in pevski zbor »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja. Brez rekordov ne gre Vse kaže, da v Celju ne" more- mo imeti atletskega mitinga, ne da bi bil na njem dosežen en ali drug rekord. Tako je bilo tudi prejšnji petek na mitingu, ki ga je pripravilo atletsko društvo Kladivar. Najpomembnejši rezul- tat je dosegel Kolnik v troskoku, kjer je s 14.60 metra postavil nov slovenski rekord. Mlajše mladin- ke Kladivarja Mlakar, Serbec, Kramarič in Lubej pa so posta- vile nov jugoslovanski rekord v štafeti 4X100 metrov za svojo skupino tekmovalk in to v času 50.8 sekunde. Republiški rekord za pionirje pa sta postavila še Pilih in Kune j, ki sta pri skoku ob palici premagala višino treh metrov. Ostali boljši rezultati pa so bili: Člani: 100 m — Lorger 10.7, Le- šek 10.9; 200 m ovire — Lorger 25.5; palica — Lešek 4.20; kladi- vo — Vidmajer 50.69. Mladinci: 300 m — Pestotnik 37.2; krogla — Vravnik 14.64; disk — Vravnik 49.65; daljina — Koražija 652. Članice: 200 m — Silan 25.9; kop- je — Skornik 34.48. Mladinke: da- ljina — Lubej 522; 60 m — Lubej 7.9; 200 m — Cede 26.3; krogla — Urbančič 10.43; disk — Kroflič 36.41. TESNA ZMAGA V pripravah na začetek prvenstvenega tekmovanja so rokometaši Partizana i.z Celja mesta odigrali prijateljsko tekmo s Kovinarjem iz Stor in jih premagali s tesnim rezultatom 27:25. CELJSKI ŽELEZNIČARJI V LJUBLJANI Zadnjo nedeljo pred začetkom prven- stvenega tekmovanja so izkoristili tudi nogometaši celjskega železničarskega kluba, ki so nastopili v Ljubljani proti Krimu-Odredu in izgubili srečanje z re- zultatom 2:1. Vaterpolisti Neptuna - Četrti Konec prejšnjega tedna je bil na ljubljanski Kolcziji drugi del letošnjega slovenskega prvenstva v vaterpolu za člane. Kot je znano je bilo prvo kolo v Celju. V prvi tekmi povratnega srečanja so se vaterpolisti Neptuna srečali z Ilirijo. Prvi del tekme je potekel v veliki ize- načenosti obeh moštev. Proti koncu pa so Celjani močno popustili. Tako so zmagali Ilirjani z visokim rezultatom 10:5. V nadaljevanju turnirja so s€ Celjani spoprijeli z moštvom Celuloze iz Vidma Krškega. To je bila zelo zanimiva in razburljiva tekma. Čeprav bi bolj ustre- zal ne^ločen izid, so zmagali igralci Celuloze z rezultatom 6:5. V tretji te-kmi so se člani Neptuna se- šli z ekipo Ljubljane, ki je zasluženo osvojila naslov republiške.ga prvaka. Dvoboj je imel dva zelo različna dela. .Medtem, ko so prve tretjine pripadale Ljubljančanom, ki so povedli že s 7:0, so v zadnji prevladovali Celjani, ki so zabili kar štiri gole, medtem, ko so sprejeli enega. Tako se je ta tekma končala z rezultatom 8:4 v korist Ljub- ljane. Edino zmago so si Celjani priborili v igri s Prešernom. Zmagali so z reizulta- tom 8:2. V končni razvrstitvi je prvo mesto osvojila Ljubljaina z 19 točkami, druga je bila Ilirija 14, tretja Celuloza 14, če- trti Neptun 9, peti Prešeren 5 in šesto Velenje brez točke. — Velenjčani so nastopili le v prvem kolu prvenstva, v drugem pa so izostali. Po 21. členu zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih Ijud- Sikih odborov in njihovih organov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev pri' občinskem ljud- skem odboru MESTO UPRAVNIKA gostišča »Na trguc v Mozirju Pogoji: visokokvalifidrana moč gostinske stroke z vsaj dveletno prakso na vodilnem mestu, ali kva lificirana moč gostinske stroke s petletno prakso na vodilnem me- stu. Prošnje kolkovane z ^n 250, spričevalom in življenjepisom je vložiti najkasneje do 10. 9. 1961 pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE razpisuje prosta učna mesta: 1. 1 vajenec — modelarske stroke 2. 1 vajenec — kovinske stroke 3. 1 vajenec — električar 4. 10 vajencev — slikarjev Prošnje dositaviti na gornji naslov najkasneje do 10. septembra 1961, VPIS V ODDELKE ZA ODRASLE NA TEHNIŠKI ŠOLI V CELJU V I. letnik strojnega odseka l>o sprejetih 35 slušateljev iz vrst kvalificiranih delavcev koviiniske stroke in v I. letnik lesno-industrijskega odseka še 18 slušateljev iz vrst kvali- ficirainih delavcev lesne stroke. Prav dobri in odločilni alhsolventi industrijiskih in va- jenskih šol strojne lin elektrotehnične stroke kot itudi absolventi mojistriskih in delovodskih šol ,ustreznih strok imajo možnostii neposrednega vstopa v II. oziroma III. letnik odelkov za odrasle. Podrobnejše informacije lin pogoji za sprejem so ob- javljeni na vežnih vratih Učiteljišča in v razglasni omarici doma IKŠ na Marillx>risfci cesti. Vsi inovilnoi se morajo prija- viti ravnatteljistvu Tekaišike šole do 10. septeoiiibra 1961. SPOŠTOVANI BRALCU Sporočajte spremembe Vaših naslovov naši upravi, ker s tem: olajšate delo poštarjem prihranite na času in na jezi omogočite točno odpremo našega časopisa Uprava Trgovsko podjetje na debelo »MERX« Celje razpisuje prosta delovna mesta: 3 saleokonistke 3 trgovske pomočnike Osebni dohodki po Pravilniku o razdeljevanju osebnih do hodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi Trgovskega podjetja »MERX« Celje, Tomšičev trg 3/1. TRGOVSKO PODJETJE >PRl ClNKARNIc CELJE razpisuje delovno mesto poslovodje za poslovalnico >Delavska«. Pogoj: VLsikokvalificirani delavec v trgovini špecerijske stroke. Osebni dohodki po pravilnikih podjetja. Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE sprejme knjigovodjo - kinjo Za delo v obratnem knjigovodstvu. Osebni dohodki po PDOD. TRGOVSKO PODJETJE >POTROšNIKc VOJNIK raizpisuje delovno mesto računovodja Pogoji: trgovska šola ali srednja šola s pet let prakse na delovnem mestu računovodje. OBJAVE IN OGLASI KINO UNION 31. 8. — 4. 9. 1961 >MLADI LEVI<, ameriški barvni film 5. 9. — 8. 9. 1961 »LJUBEZENSKA ZME- DA<, vzhod\nonemški barvni fim KINO METROPOL 31. 8. — 4. 9. 1961 »ZVEZDEc, bolgarsiko-nemški film 5. 9. - 8. 9. 1961 »BELA DIVJINAc, ameriški barvni Csc film LETNI KINO 3. 9. — 5. 9. 1961 »DAWY CROCKET«, ameriški barvni film _ 6. 9. - 9. 9 1961 »JAZZ, LJUBEZEN IN PESEMc, nemški film MLADINSKI KINO - DPD »SVOBODAc CELJE Dne 2. in 3. 9. 1961 »KAVBOJc, ameriški fibn. Predstave v soboto ob 17., ter v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODAc — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 2. in 3. 9. 1961 »DUBROVSKI«. ita- liijansko-jugoslovanski film Dne 6. 9. 1961 »POT V VISOKO DRUZ- BOf, angleški fMm Dne 7. 9. 1%1 »NEZVESTAc, italijanski film ZPD »FRANCE PREŠEREN« Celje sporoča, da bo VPIS V DRUŠTVENO GLASBENO SOLO v dneh 4. do 7. sep- tembra od 17. do 19. ure v godbenem domu (Pleteršnrkova ulica). Sprejemajo se gojenci za pouk vseh pilialnih in tamburaških instrumentov ter harmoni- ke. Vsi odseki (pihalni in tamburaški or- kester, mešani pevski zbor, likovni od- sek) bodo sprejemali nove člane samo do konca meseca septembra. Prijave se sprejemajo v odsekovih prostorih v ča- su rednih vaj. NA GLASBENI SOLI V CELJU bo razdelitev ur 5. septembra, redni po- uk se začne 6. septembra. VEČERNI TEČAJI ZA ODRASLE na III. osnovni šoli se prično 6. septem- bra ob 18. uri. Vpisovanje v oba tečaja osnovne šole bo od 30. avgusta do 6. sep- tembra 1961 v dopoldanskih urah v taj- ništvu III. osnovne šole. Ravnateljstvo Prodajamo osnovno sredstvo — mo- ped znamke »Colibrd« v dobrem stanju. Cena solidjia. Ogled vozila vsak dan v podjetju. Po preteku 8 dni bo prodaja voizila možna vsakemu kupcu, »Aurea« Celje, Stanetova ulica 22 a KOTEL za žganjekuho, vzidljiv, 180 li- trski z mešalom in predgrelcem pro- dam. Naslov v upravi lista. POGONSKI bencinski motor, angleške izvedbe prodam ali zamenjam za grad- beni material. Naslov v upravi lista. BETONSKO železo 300 kg prodam. Na- slov v upravi lista. TRODELNO okno novo 130 krat 160, ter šivalni stroj moški, prodam. Ronko- va 1 oib Ljubljanski. SLUSNI aparat »Siemens«, nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ITALIJANSKI o4roški voziček, športni, skoraj nov, prodam. Ntislov v upravi Usta. NEMŠKI ovčar, star 5 mesecev, z ro- dovnikom, naprodaj. Naslor v upravi lisU. NASI IZLETI: 7 dnevni izlet z aviomom in avtobusom v OHRID — odhod iz Ljubljane 3. septembra. 9 dnevno avtobusno potovanje po Jugo- slaviji (v avgustu in septembru). Cena izleta na objavo za znižano vožnjo 17.000 ddB, brez objave pa 21.200 din. GOSTINCI! — Gostinska zbornica LRS organizira 7 dnevno potovanje v Pa- riz — mednarodna gostinska razstava v času od 12. do 23. oktobra. Prijave v poslovalnici Kompas Celje. GOSTINCI! — 6 dnevno potovanje v Stuttgart v času od 27. oktobra do 5. novembra. (Razstava celotne opreme za hotele in restavracije) Prijave v poslovalnici Kompas Celje. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE PRI- REJA: 6 dnevno potovanje v Torino na razstavo »Avtosalon 61« v času 28. X. do 8. XI. 1961. Prijave v posloval- nici Kompas Celje. 6 dnevno potovanje v LEIPZIG — je- senski velesejem v času od 3. do 10. septembra. Prijave v poslovalnici Kom- pas Celje. BENETKE — stalni dvo ali tro dnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in društva. PO SREDOZEMLJU — enajstdnevno krožno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija« (Pirej—ATENE— OTOK KRETA — ALEKSANDRIJA - KAIRO — KRF —BARI—DUBROVNIK). Odhod iz Ljubljane 15. oktobra. IZLETE v inozemstvo in po Jugoslaviji organiziramo v sodelovanju s turistič- nimi in ostalimi organizacijami, go- spodarskimi združenji in zbornicami in tudi po posebnem naročilu delovnih kolektivov. PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠ- ČITE TURISTIČNO PODJETJE KOM- PAS CELJE. Tomšičev trg 1, tel. 23-50. GELEE ROTALE — MATIČNI MLEČEK, garantilrano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarn^. Lekarne, ki prepa- parata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. SOBO nudim trem študentom ali štu- dentkam. Trubarjeva 65. ŠTUDENTKI z dežele oddam sobo.^ Na- slov v upravi lista. SOBO s posebnim vhodom oddam dve- ma ddjakoma. Naslov v upravi lista. KUPIM vseljivo enosobno stanovanje v stari hiši v okolici Celja. Pismene po- nudbe na upravo lista pod »Sončno«. ISCEM opremljeno sobo v Celju za eno leto. Plačam vnaprej, nudim večje po- sojilo. Naslov v upravi lista. SPREJMEM dva dijaka na stanovanje in eventuelno hrano. Naslov v upravi lista. OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CELJE razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA-KE z znanjem strojepisja in po možnosti finančnih poslov. Pogoj: popolna srednja ali njej enaka šola z opravljenim stro- kovnim izpitom. Osebni prejemki po do- govoru. Ponudbe z življenjepisom je treba poslati do 10. septembra tega leta na Okrajni odbor ZB NOV Celje, Celje, Šlandrov trg 5/1. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »INGRAD« CELJE razpisuje prosta učna mesta za poklice: zidar, tesar, mizar, silikopleskar, elek- troinstalater, kamnosek, teracer-cement- ninar, pečar, stavbni ključavničar, stroj- ni ključavničar, klepar, vodovodni in- stalater, avtomehanik, splošni električar. za sprejem v uk je uspesno dovršena osemletka. ProSnje je vložiti do 5. sep- tembra 19161 na kadrovski oddelek pod- jetja. Gostinsko podjetje Braslovče razpisuje MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: plača po TP, stanovanja ni na razpolago. Nastop službe po dogo- TRGOVSKl ŠOLSKI CENTER V CELJU razpisuje za šolsko leto 1961/1962 vpis v naslednje oddelke za izobraževanje odraslih: 1. ODDELEK ZA PRIUČENE TEGOV- SKE DELAVCE Pogoji: dovršena osnovna šola, potr- dilo orednem delovnem razmerju, pri- poročalo delavskega sveta. 2. ODDELEK ZA POSLOVODJE, OD- DELKOVODJE IN GLAVNE SKLA- DIŠČNIKE Pogoji: kandidat mora imeti svojstvo prodajalca ali skladiščnika (k. d.), kar dokaže s spričevalom o dovršeni vajen- ski šoli, oziroma odločbo o prevedbi, potrdilo o rednem delovnem razmerju, priporočilo Delavskega sveta. 3. ARAN2ERSKI ODDELEK Pogoji: kandidat mora imeti svojstvo prodajalca ali skladiščnika (k. d.), po- dilo o rednem delovnem razmerju, pri- priporočilo Delavskega sveta. V vseh treh oddelkih traja šolanje eno leto. Prijave do 15. septembra spre- jema tajništvo Trgovskega šolskega centra v Celju, Oblakova ulica. Priče- tek pouka dne 25. septembra 1961 ob 16. uri. Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom »KOVINOTEHNA« Celje, Mariborska J7 sprejme v uk v železninarsko stroko več vajencev moškega spola. Pogoj: dovršena osemletka. Prijave naj se oddajo takoj in sicer v oddelku za kadre Kovinotehne Celje. MELBROSIN — preparat cvetnega prah« in matičnega mlečka (GELEE ROTALE) garantiramo rnanstveno stabiliziraa proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo -- Kalnik) dobite v v«eb lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. CT 11 stran 30 8. M. S. PROGRAM JESENSKIH IZLETOV V INO- ZEMSTO: V RAWENSBRUCK Šestdnevni izlet z avtobusom na obisk bivšega žens.kega koncentracijskega ta- borišča za člane ZB. OBISK V MINIATURNI DRŽAVI - SAN MARINO Štiridnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce. Trst-Benetke-Ferrara— Ravenna—Rimini—San Marino. PO SLOVENSKI KOROŠKI Dvodnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce in znanstvene delavce. Ljubljana—(Podkoren—BeJjak—Vrbskjo je zetro —'Celovec — Vielikovec-Jiezersko — Ljubljana. V DOLOMITE Tridnevni izlet z avtobusom za člane turistično-olepševalnih društev in pla- ninskih organizacij. V TRST IN BENETKE Dvodnevni izlet z avtobusom za člane delovnih kolektivov in organizacij. CEZ GORE IN PRELAZE TIROLSKE Štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji za člane planinskih organizacij. Ljublja- na — Poljek—Spittal—Lienz—Grossglock- ner—{I^sbrucfc—B renne'r—Corti(na d'Am- pezzo—Benetke—Trst—Ljubljana. NA OKTOBERFEST V MtJNCHEN Štiridnevni izlet z vlakom za gostin- ske delavce. V PARIZ Sedemdnevni izlet z vlakom za gostin- ske kolektive. Postanka v Milanu in Zurdchu. NA DUNAJSKI VELESEJEM Štiridnevni izlet z vlakom za člane Trgovinske in Obrtne zbornice. V RIM, NEAPELJ, POMPEJE IN MODRO JAMO NA CAPRIJU. Šestdnevni izlet z vlakom za delovne kolektive in društva. ZAHTEVAJTE PROGRAME! Prijave sprejema naša poslovalnica, Celje, Titov trg 3. telefon 28-41. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalnic ca C«lje. Titov trg 3, telefon 28-41. PREKLICUJEM besede, katere sem go- voril proti trg. podjetju >Dom« Ža- lec, ter uslužbencem. Zahvaljujem se upravi, da je odstopila od tožbe, De- belak Jože. ' NAJDITELJU registrsike tablice št. CE 10315 nudim nagrado. Sešlar, Jenko- va 13. PREKLICUJEM neresnično izjavo o toiv. Robec Janku, miličniku iz Celja in se zahvaljujem, da je odstopil od tož- be. Pratnikar Herman. LOKALE s skladiščem, skupaj 68 kva- dratnih metrov s kletjo, primerni za trgovino, tiho obrt ali pisarne v Celju prodam. Naslov v upravi lista. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoč i račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav vsako sredo ^ 12. ure v oglasnem od- delku, Trg V. kongresa 5 KOMPAS^ Z O h V a 1 a Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so lajšali bolečijie io spremljali na zadnji poti našo ženo in mamo TAHMAJSTER J02IC0 ter ji darovali vence in rože. Mož Franc in hčerka Anica ZANIMIVOSTI RAZLIČNA POTA - SKUPEN CILJ Dežele, ki so te dni zastopane sa okroglo mizo na zgodovinski konferenci v Beogradu, ne zdru- žuje samo miroljubno sodelova- nje, prizadevanje za mir v svetu. Zbližuje jih tudi težnja po na- predku, pravičnejši razdelitvi do- brin, po boljši in pravičnejši druž- beni ureditvi vsega sveta. Vse države, ki sodelujejo na beograj- ski konferenci izvenblokovskega vrha, so hkrati čvrsto odločene doseči popolno neodvisnost, tako v političnem kot tudi v ekonom- skem pogledu. Oglejmo si po- drobneje samo nekatere prija- teljskih dežel in poglavitne zna- čilnosti njihovega ekonomskega in družbenega razvoja: INDIJSKI PREMIER NI2HRU: INDIJA GRADI SOCIALIZEM ... Indijski premier in voditelj Kongresne stranke je večkrat javno izjavil, da Indija stopa po poti k socializmu, da pa se ta pot razlikuje od poti, ki vodijo k istemu cilju narode drugih dežeL Indija, ki s svojim 400 milijoni ljudi predstavlja drugo največjo nacijo na svetu, je seveda polna nasprotj, hudih ekonomskih, kul- turnih in socialnih razlik. Vendar dosedanji razvoj Indije kaže od- ločno orientacijo k takemu druž- benemu redu, ki bo prinesel vse- mu ljudstvu boljše življenje, ljudstvu ki je še pred desetletjem umiralo v desettisočih od lakote in bolezenskih epidemij. — V dveh dosedanjih petletkah je narodni dohodek v Indiji zra- stel za 43 odstotkov. — Sedanje razmerje med pri- vatnim in družbenim lastništvom nad sredstvi za proizvodnjo se je obrnilo na 46 nasproti 54 odstot- kom v korist družbenega sektor- ja. Po načrtu tretje petletke bo družbeni sektor imel že 60 od- stotkov. — Agrarna reforma, ki se po- stopoma izvaja, in organizacija zadružnega gospodarstva v Pan- čajatih (tip zadruge po staroin- dijskih vzorih) vodi kmetijsko prebivalstvo v boljšo bodočnost. PREDSEDNIK NASER: NAS CILJ JE ZGRADITI BREZRAZ- REDNO DRU2BO Združena arabska republika ima prav tako trdno začrtano pot. Preko že izvojevane nacionalne revolucije in uspehov v drugem delu arabske revolucije ali kre- pitve arabskega nacionalizma je ZAR na pragu tretje — socialne revolucije. Naser pravi: — Naš socializem temelji na povečanju proizvodnje in pravič- ni razdelitvi nacionalnega dohod- ka. Temelji na naši lastni ideo- logiji, ki je rezultat naših lastnih izkušenj. V ZAR igra družbeni sektor že sedaj vodilno vlogo, za splošni razvoj dežele pa sodeluje tudi privatni kapital, gnan predvsem iz nacionalnih nagibov. Zatega- delj je razpust političnih strank in njih združitev v Nacionalno unijo zgolj odraz težnje po mo- bilizaciji vseh nacionalnih sil za politični in ekonomski razvoj de- žele. IDEJA IZGRADNJE SOCIALIZMA V GANI Po Nkrumahovem načrtu naj bi se v Gani socializem razvijal na vsej črti, vključujoč privatni kapital. V Gani raste družbeni sektor, zadružništvo se naglo raz- vija na plantažah kakaa. Vodi- telji Gane zatrjujejo, da bo Ga- na na koncu petletke »zadružna država« itd. Enaki cilji vodijo tudi druge izvenblokovske dežele: Indonezi- jo, Burmo, Kubo, Malajo, Cey- lon in vrsto drugih. Pota teh de- žel pri njihovem družbenopoli- tičnem razvoju so različna, svoj- stvena, prilagojena prilikam in zgodovinskim dediščinam. Kot žrtve kolonializma in imperializ- ma vse te dežele nimajo druge poti k popolni politični in eko- nomski nerazvitosti — to pa je socialistični družbeni red. J. K. Na prvi sliki zgoraj: Grad- nja hidrocentrale na reki Bakra v Indiji. Za. mnoge hidrocentrale v Aziji izde- lujejo turbine v ljubljan- skem Litostroju. Na drugi sliki: Na Kubi je dosledno izvedena agrarna reforma dokaz, da je odklenkalo ka- pitalizmu. Kaj misli narod o razglasitvi tega revolucio- narnega ukrepa komentira posnetek... Na tretji sliki: Cmska mladina hlasta po znanju. Cim prej osvojiti znanje, je geslo tudi teh treh ganskih študentov. Moderna Afrika. Moderne in svetle stavbe služijo zdaj mnogokje Afričanom in no- vim nalogam. Na sliki stavba zadružne banke v Nigeriji. KRATKE NEVERNIM TOMAŽEM POD NOS... Moskovska »Pravda« je pred dnevi objavila štiri fotografske posnetke zemeljske oble, ki jih je pri svojem sedemnajstkratnem poletu okoli sveta z višine 240 ki- lometrov posnel astronavt major German Titov. Posnetki učinkujejo kot klofuta tistim nevernim Tomažem, ki so dvomili v ta uspeh sovjeteke zna- nosti in tehnike. Med temi Toma- ži, kot so pisali časopisi, je tudi bivši predsednik ZDA Harry Tru- man. »LETALSKI NAPAD NA ZiCNICO« V Franciji se je pred dnevi pri- petila huda nesreča. Francosko reaktivno vojaško letalo je s svo- jimi krm presekalo žice planinske žičnice. Dve kabini polni potnikov sta strmoglavili petdeset metrov globoko v prepad. Posledica je jasna. Bilo je osem mrtvih. Žrtve oboroževalne tekme brez vojne napovedi in med lastnimi ljudmi. MACKA S PETIMI NOGAMI V Reki se je k neki dnižini pri- tepla mačka. To ni nevsakdanje, zanimivo pa je, da ima mačka pet nog. Peta noga, ki je prirašče- na med obe prednji tački, muci prav nič ni napoti. Uporablja jo kot »pomožno ali pa kot rezervno okončino«. KONKURENCA CELJSKI BREZI NA STREHI... Blizu Dmiša je džamija, ki bi ne bila toliko intresantna, če bi na njeni strehi ne rastlo drevo. Za razliko od celjske breze na starokatoliški cerkvi je bosanska kurioziteta — sliva. Sadov nihče ne obere, kvečjemu ptiči... TRDOVRATEN JASTREB V neki vasi blizu Mostarja je jastreb plačal svojo trmo z živ- ljenjem. Napadel je kokoš, ki pa je srečno zbežala čez dvorišče v predsobo hiše. Jastreb je bil pre- več trmast in nožrešen. Zapodil se je za njo. Potem so se zaloput- nila vrata in prišel je trenutek zndni-^fTR obračuna. ZAUPAJ VASE IN V SVOJE KLJUSE Desetletni Hasan Musiič iz Bi- hača je vlekel vedro iz vodnjaka in nerodno omahnil- Padel je de- set metrov globoko- K sreči na dnu ni bilo veliko vode, ki pa je ublažila njegov padec. Ko se je osvestil od hudega strahu, je za- čel klicati na pomoč, toda 'brez uspeha. Potem se je začel vzpe- njati ipo stenah vodnjaka, ki je bil zgrajen iz štrlečih kamnov. Pri- plez^ je pod vrh, ko so nmu popu- stile moči. Tokrait je njegovo kli- canje slišala neka ženska in mu pomagala na varno- Pritihoiapljen nasmeh Nekoč pred dolgimi sito- letji je bila v slanunatih ko- čah pod kokosovimi palma- mi doma sreča. Dekleta so se hihitala postavnim fan- tom, ki so si med (plesom bo- jevnikov izbiraJ.i med njimi izvoljenke. Črna afrika je bila sonč- na... Afrika je bila darež- ljiva ... Afrika je bila le- pa ... Potem so prišli beli lju- dje. Afrika je bila črna od dima nad slamnatimu vais- mi, bila je oropana, postala je domovina giroze, strahu in ismiriti. Neipregtledne ko- lone so potovale v sužnoot. Dekleta so 'pos'taJa plein po- divjainih mornarjev in pu- stolovcev. BiJa so izročena na voljo vsakemu beden, ki jih je kuipil iza mali denar. Afriška dakle/ta niiso sme- la biti več lepa, čila in sve- ža. Matere so jim obešale udeži v nos im ušesa. Natego- vali so jim vratove in pačili obraze. Smeh je moral biti hedaist, top in brezizra- zen ... Samo da bi jih ne vzeli, da bi mladiime ne gnaili v sužnost... Uhru! Svoboda! Nikoli ,ni ta beseda popolnoma iag^i- nitla. Najprej je bila bole- sten spomin, pHjitem je po- sitala sikrita misel, dokler ni zabobnela po vsej Afriki kot grom, dokler ni j^tala po- novno pojem resnionositi. Spet je smeh deklet v Af- riki prešeren, zdrav im bi- ster. Pretihoitapil se je sko- zi stoletja groze, strahu im smrti. Afriki je spet sončna, spet je daretžljiva im spet je le- pa... -ček. Je prepih škodljiv ali ne? Dunajski profesor medicine Er- nest Brezina se že dolgo ukvarja z vprašanjem prepiha in njegovi- mi posledicami za zdravje. Ugo- tovil je zelo zanimive stvari. Na primer: Prepih s hladnim zračnim to- kom povzroči, da se na izpostav- ljenem delu telesa drobne žilice (kapilarke) popolnoma zaprejo. In ker človek na prepihu navadno stoji ali sedi, si z gibanjem ne zagreva telo. Vse to pa povzroči, da kapilarke ostanejo za dlje ča- sa brez krvi in tako so izpostav- ljeni deli telesa manj odporni za razne bolezni. Stopnje obolenj so različne. To zavisi od odpornosti človeka, od moči prepiha, od predhodnega zdravja in bolezni ter od dolgo- sti časa, ki ga človek prebije na prepihu. Posledice se začenjajo pri nahodu in angini, konča vaj o z revmo in putiko, vnetjem očes, zobobolom in vnetjem srednjega ušesa. Isti zdravnik pa je ugotovil še nekaj. Zdravemu človeku prepih ne pomeni drugega kot blagodej- no os veže vanje zraka. Mnogi lju- dje so poklicno vezani na prepih in če so drugače zdravi, jim pre- pih ne pride do živega. Prepih baje samo budi kako zakrnelo in uspavano bolezen. Proti prepihu so neobčutljivi zlasti Amerikanci, ki imajo stanovanja tako grajena, da stalno v njih kroži zrak — tp pa je prepih. In končno najvažnejše... Mo- toristi najbolj trpijo zaradi po- sledic prepiha. V prvi vrsti je po- trebno toplo oblačilo in po vsaki vožnji je dobro masirati tiste de- le telesa, ki so bili izpostavljeni, zlasti obraz, roke in kolena. Hudirja! Že spet je nekaj odprto. Vleeečeee! Susak - „bela vrana" med jadranskimi otoki Uro vožnje od Malega Lošinja proti zahodu in pred nami je Su- sak. Kakor, da bi se pred nami razgrnil popolnoma tuj in svoje- vrsten svet. Nikjer ni kamenja, skalnih in razdrapanih obal, no- benega bora in kaktusa. Pejsaž je nenavaden. Ves otok je v te- rasah kot plantaže riža v Aziji. Namesto neskončnih zidov zlože- nega kamenja, ki So tako značilni za jadransko otočje in obalo, so tu med vinogradi razpredene žive meje bambusu podobne trstike. Edino tipične mediteranske hiše, ribiško »ladjevje« v luki in svoje- vrstno hrvaško narečje spominja, da je Susak »naše gore list«. Susak je popolnoma peščen otok na apnenčevi podlagi. Nekako ta- ko, kot če otroci zgradijo iz ka- menja tlak, nanj pa nasujejo miv- ke, da je voda ne izplakne. Neka- teri geologi menijo, da je otok nastal tako, da so talni izvirki na- nosih na kamnito ploščad ogrom- no gmoto peska. Drugi trdijo spet, da je pesek nanosil veter. Kdo bi vedel kaj je res, če v resnici ni pravilna kakšna tretja ali četrta možnost. Kot je otok geološka posebnost, tako so otočani etnografska zna- menitost. Ce se pogovarjajo med seboj, lahko še tako prisluhnete — ne boste jih razumeli. Njihova oblačila so silno pisana. Ženske nosijo kratka krila, malo nad ko- lenom. Kril nosijo več in pod nji- mi še več čipkastih spodnjic. Ži- vot objemajo raznobarvni in tes- no stisnjeni »lajbči«, čez belo dol- gorokavno bluzo pa se pregrinjajo z živopisnimi pleti in rutami. No- sijo raznobarvne volnene nogavi- ve in copate iz blaga. Ženske so vse enake in po letih jih ni moč ločiti, če jih vidite od zadaj. Vse so kot dekleta, vitke in prepasa- ne... Oddaljenost in navezanost na lastnino jih je v preteklosti obre- menila s škodljivo posebnostjo. Otočani so se stoletja ženili med seboj. Posledica tega je bila de- generacija, visoka umrljivost otrok in neodpornost. V zadnjem času je na otoku vedno več priš- lecev in kdo bi si mislil, da bo- mo tu naleteli na pravega zastop- nika »Herrenrasse«, na Nemca, ki živi tu še izza vojne. Otočani so skoraj fanatično sta- rokopitni. Kljub temu, da jim tu- rizem prinaša lep del dohodkov, se odkrito zgražajo nad razgalje- nostjo turistk. Včasiji se katera od ženic spozabi in celo pljune za dekletom v kratkih hlačah. Vendar na Susak vdira 20. sto- letje. Ker je obmejni otok, so tu graničarji in vojaki. Tovarna rib- jih konserv je terjala povečani ribolov. Susak ima močno ribiško zadrugo, odlično vinarstvo in iz- glede za razvoj turizma. Kar se turizma tiče, so se že aklimatizirali. Gostoljubnost se umika oderuštvu in ponos nad najboljšim »prošekom« se kosa z goljufivimi podvigi »vinarskih ke- mikov«. Prišel bo čas, ko bo Susak sa- mo še geološka znamenitost... J. K. Dekle z otoka Suska v narodni noši. V ozadju naselje Susak, nad njim pa del peščenega otoka z vinogradi v terasah ... Sedeminsedemdeset izvirov v Podigori pri Makarski izvira voda vsepovsod: redek blaigor v Primorju, Toda smola je tudi to. da med 77 izviri večinoma vsi v poletnih mesecih presušijo. Izvir ima skoraj vsaka hiša.