308
Prenašanje delujočih močij z elektriko.
(Spisal dr. Simon Šubic.)
I. Uvod.
Stavbar, ki hoče postaviti trdno poslopje, mora poznati tla, poznati mora sestavo pod-nožnih zemskih skladov; če podnožja ne pozna, ne ve, kje je varno zidati, kje ne. Stari Egipčani so si izbrali najtrdnejša ka-menena tla za piramide, ki so jih namenili kraljem za večno stanovanje. In priče tega, da so dobro poznali podnožje piramid, vidimo še dandanes na teh velikanskih stavbah, ki so se nad štiri tisoč let ubranile razdejalnemu zobu časa.
Podstav, na katerem zidajo inženirji naših dnij, ko rabijo elektriko, ni drugega, kakor čudovita narava elektrike same. Kaj da je elektrika, to bi moral vedeti vsak inženir, ki zaupa svoja dela tej prečudni sili prirode. Učenjaki in strokovnjaki pa trde jednoglasno, da — če izvzamemo Hertzovo valovje — elektrike dandanes še ne poznamo. Ves uk o elektriki je postavljen na domišljijo ali hipotezo, da je elektrika dvojna: pozitivna in negativna.
Ce inženirji elektrike ne poznajo, kako pa morejo izdelovati zanesljive naprave, v katere upregajo to skrivnostno silo ali s katerimi ukrotijo njene silovite, razdejalne moči, ki se človeku tako strahovito oznanjajo v pojavih strele? Inženirji prepuščajo skrb za neutrudljivo in neprenehljivo preiskovanje tega, kaj je elektrika, učenjakom - fizikom, sami pa z obrtniki vred le natanko preiskujejo učinke te nevarne hčere prirode. Ne ravnajo drugače, kakor ravnamo nezavedno vsi, ki se pečamo n. pr. z učinki teže. Kdo učenjakov, bodisi fizik, bodisi modrijan, kdo pozna natezanje zemlje ali gravitacijo? Pri praktični porabi ne vpraša nihče o bistvu teže. Kaj se meni mlinar za gravitacijo, ko rabi vodo, ko jo zajezuje in napeljuje po ozki   strmi   strugi  na  malin,  da  mu  goni
kolesa! S svojo napravo, z jezom in s strugo napeljuje mlinar tekočo vodo na kolesa. Močno navzdol tekoča ali padajoča voda oddaja kolesom, ko jih goni, svojo delujočo moč ali energijo, in s to oživlja po mlinu vse vrteče se kolesje in melje žito.
Kakor v mlinu je sploh vsaka izpre-memba, vsaka dogodba v prirodi nasledek ali učinek nekakega prirodnega delovanja ali energije, nabrane po prirodi. Celo naj-občutljivši gorkomer ali termometer požre nekaj malega toplotne energije, med tem ko se vzdiguje do višje stopinje: saj drugače ne gre kvišku, če gorkota ne raztezuje in ne vzdiguje živega srebra v njem. — Res, vse činjenje prirode izvira iz prestavljanja energije iz te stvari v drugo.
Prirodno, prosto prestavljanje močij pa ne zadostuje obrtniku pri njegovem delovanju, zato seza po izumljenih pripomočkih. Obrtnik, ki bi rad, da bi mu voda opravljala kako delo, kakor je opravlja mlinarju, pa nima svoje delalnice tik vode, si napelje vodo iz potoka po ceveh do svojega stroja. Po ceveh tekoča voda se drgne ob straneh; to ji zavira tok in jemlje energijo. Slabo bi mu delala po ravnih polnih ceveh pritekajoča voda, če bi je ne oživljal. A kako naj oživi vodo, bi kdo vzkliknil, saj voda ni živa stvar? Ce ni živa, da se pa vendar zgibati tako, da dela, kakor bi se bila oživila. To se zgodi, če voda priteka po visokem žlebu in teče iz konca na spodaj stoječe kolo. Zivost ali pomnožena energija, ki jo voda dobiva med padanjem, ta energija se ji pa posili tudi s stiskanjem v cevi in po ceveh. Stisnjena ali stlačena voda se uderi z veliko silo in energijo iz cevi, odpri ji cev na sredi ali na koncu pota, kjer hočeš. Ce pa stlačeni vodi odpreš pot v prazni valjar ali cilinder, v katerem tiči in ga zapira na drogu nataknjena   veha,  pa   požene  voda   veho  z
Dr. Simon Subic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
309
drogom vred iz cilindra in goni in vrti, če je naprava taka, z drogom ali z ročnico kako kolo ali stroj, na katerega je voda napeljana.
V taki osnovi ima obrtnik hidravlično uredbo za prenašanje energije z vodo po ceveh od konca do kraja cevi.
Drug obrtnik, ki mu je stlačena voda pre-trla cevi in napravila pravo povodenj po delalnici krog stroja, popusti hidravlično napravo in osnuje prestavljanje energije na temelju stisnjenega zraka. Ta pravi: Če mi zrak prav vse cevi prodere, vsaj me ne pripravi s povodnjijo v nesrečo. Ce so cevi iz elastične kovine, pa ne iz krhkega stekla, jih zrak sicer včasih pretrga, a jih ne raznese na kosce in ne poškoduje po okolici nobene stvari. Zrak, ki uhaja iz cevi, ne napravi nobene škode, ampak brez vsa-katere nevarnosti se nevidoma razteče po ozračju, kakor dim, ki puhti iz visokega dimnika. Ce ima ta obrtnik za porabo kak jez ali slap in če postavi pod deročo vodo pripraven stroj, ki ga voda goni in tlači zrak v cevi, napeljane do oddaljene delavnice, pa prenaša stlačeni zrak po ceveh nekaj energije onega slapa ter jo v delalnici podaje obrtniku na razpolago.
V  taki osnovi ima obrtnik aerodinamično uredbo za prenašanje energije s pomočjo stlačenega zraka od konca do konca napeljanih cevij.
Kdor želi ogledati si prestavljanje energije na ožjem prostoru, naj stopi v obrtniško delalnico, kjer goni v postranski kolibi stoječi parni stroj toliko drdrajočih koles, da vse kar pleše pred očmi in bobni po ušesih. Tukaj se mu pokaže orjaški valjar, ki ga goni in vrti nevidni parni stroj. Na ta valjar so nataknjena kolesa s širokimi robovi. Po robeh teh koles se ovijajo močni široki jermeni, ki objemajo kolesa in kolesca manjših strojev, in jih gonijo in vrte, da morejo izdelovati svoja posebna dela: recimo da vrtajo, žagajo, režejo, gladijo i. dr.
Po jermenih se prestavlja energija od valjarja do valjarja. Ce v mislih podaljšamo te jermene, če jih zamenimo z vrvmi, ki so
spletene iz konoplja ali žice, pa imamo pred dušnimi očmi osnovo prenašanja energije z žico, z vrvmi in z verigami.
Doslej omenjena prenašanja energije imenujejo inženirji mehanska nasproti električnemu prenašanju, ki je oskrbujejo elektrotoki.
Odkar je izpodletel velikanski poskus Napoleona III. goniti lokomotive in vlake po železnici z elektriko namestu s sopari, odtlej je za dolgo časa potihnilo odgovarjanje na vprašanje: „Ali bi se dala obrtu tolikanj potrebna energija zajemati iz električnih tokov?" Dolgo časa seje elektrika z uspehom rabila večinoma le pri telegrafu in pri jed-nakih osnovah. Za vožnjo vlakov po železnici in za gibanje in vrtenje obrtnih strojev je bila predraga galvanska elektrika, ki izvira iz elektriških baterij.
Delujoči električni tokovi pa dandanes ne izvirajo iz navadnih galvanskih baterij, temveč iz mehanske energije drugih gibal, n. pr. iz parnih strojev in iz mlinskih koles ali pa iz turbin. Ti, ki si ogleduješ obrtne naprave po mestih, ti, ki vidiš marsikatera gibala ali razne motorje, katere goni nevidna električna sila, vedi, da vsa ta gibala gonijo prav za prav sopari, zgreti zrak ali vroči plin ali pa tudi močna voda. Strokovnjaki in inženirji so izumili stroj po imenu binarno', ki ima tako osnovo v sebi, da prideluje električni tok, če ga goniš in vrtiš. Če vprežeš dinamo v ojnice tekočega mlinskega kolesa, da ga goni močna voda, se v vrtečem dinamu izpreminja energija tekoče vode v električni tok. Jednako se prideluje elektrika iz energije premoga, če kuriš s premogom pod kotlom parnega stroja in če razgreti sopari  tega stroja gonijo   dinamo.
G o r k o t a torej na tej strani v razgretih soparih, in privlačevanje zemlje na drugi strani v tekoči vodi, in zopet na drugi strani sila vetrov, ki gonijo mlin na veter — to so pravi viri delajočih močij. Iz teh p r a v i r o v izhaja električna razsvetljava in delovanje z električnimi tokovi, ki gonijo električna gibala ali motore in ž njimi vlake po električni železnici.
310
Dr Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
Stroji dinami so sestavljeni iz magnetov in elektromagnetov. Tista sila, ki jih vrti, premaguje natezanje med magneti in opravlja z vrtenjem nekaj dela —, in to delo se iz-preminja v električni tok, ki kroži po žici elektromagnetovi. Kamor napelješ konce te žice, tje ti pritečejo iz dinama električni tokovi. — Če pa na drugem kraju mirno stoječi dinamo zvežeš s temi konci žice, da teče elektrika iz vrtečega se dinama v mirni dinamo, tedaj ti električni toki, pritekajoči iz prvega dinama, vzbude v drugem elektromagnetu in prožijo mirni dinamo h gibanju, vrte ga, izpreminjajo ga v delajoče gibalo ali v motor.
Na ta način se prestavi delajoča energija iz prvega dinama, ki ga goni sila so-parov ali tekoče vode, z elektriko v oddaljeni motor. Prvotna energija soparov ali vode se prestavi po električnem prevodu iz izvirnega kraja v oddaljeni kraj, goni ondi kak motor in opravlja ž njim delo, za katero je pripravljen.
II.   Izumitev  osnove  za   prenašanje energije.
Kdo je našel zakon ali izumil napravo za prenašanje energije z dvema dinamoma in dolgo žico? To si prisvaja Hippolyte Fontaine. „Na svetovni razstavi na Dunaju (1873), tako sporoča H. Fontaine sam, sem hotel obiskovalcem razstave pokazati, kako Grammejev dinamo utegne goniti mali elektromagnetični stroj. Manjkalo mi je dosti dolge žice; posodil mi jo je zastopnik Mau-hesov iz Lyona. Ko sem zvezal dinamo z elektromagnetičnim strojem, je ta motor premočno gonil mojo vodosesalko; voda, s katero je vodosesalka napolnjevala nabiralnico mojega umetnega vodometa, je tako močno pritekala, da mi je naredila celo po vodenj. To je bilo premočno delovanje. Iz dinama pritekajoča elektrika je bila premočna, treba je bilo električnemu toku vzeti nekaj moči, kar je je imel preveč. Vsakdo ve, da se elektrotok oslabi s podaljšanjem prevajalne žice. Uprezal  sem  torej  med  vezi dalje in
dalje žične konce; tako je tok izgubil več in več moči, da je pritekalo le toliko vode, kolikor je je sproti porabil vodomet. — Ko sem premeril uprežene konce, sem se prepričal, da sem žico za prevod elektrike podaljšal za cela dva kilometra, kakor ko bi bil takoj začetkom postavil motor in vodomet za kilometer daleč od izvirnega gonila, od dinama! In ta izkušnja me je pripeljala na misel, da se z dvema dinamoma utegne prestavljati mehanska energija v daljnje kraje.
Francoza Chretien in Felix sta leta 1879. prva porabila Fontainea Hippolvta nasvet v svoji sladkornici v Sermaizeu. Sladkor iz sladkorne repe se prideluje le malo časa med letom; ves drugi čas stoje stroji na miru. Da se jih rja ne prime, se rabijo parni stroji tudi na polju pri kmetovanju, posebno pri oranju. Pri Chretienovem poskusu je parni stroj gonilGramejev dinamo, in vzbujena elektrika je bila napeljana po žicah 800 metrov daleč na polje, in ondi je električni tok gonil oralo s posebnim gibalom. Osnova je bila podobna oni, pri kateri se goni ,drevo' s parnim strojem. In dobro je izteklo: njiva se je izorala z električnim, daleč izvirajočim tokom.
Leto poprej je Felix v tisti tovarni ustanovil vzdigalo, ki je z električnim tokom vzdigovalo sladkorno repo iz ladij in jo nakladalo na vozove. Proti prejšnji osnovi je delal novi vzvod z dobičkom, ki je iznašal dobrih štirideset stotin.
Ta vzgled je bil tako prepričevalen, da si je brez vsakaterega prigovarjanja pridobil na Francoskem celo vrsto posnemavcev. Po tovarnah in po trgih se je ustanovila na temelju v dalji izvirajočega električnega toka velika množica navijalnih strojev, škripcev in samotežnikov. V topališču v Bourgesu, kjer se ulivajo bronasti topovi, se je leta 1882. postavilo prvo električno vzdigalo, samotežnik na škripce, ki je sam vzdigoval po 800 centov. Električno gibalo, ki je gonilo tako močni samotežnik, je prejemalo električni tok iz 300 metrov daleč proč stoječega dinama.  Odkar  se je v Farkotovem
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
311
topališču upreglo vzdigalo v vezi električnega toka, pritekajočega iz daljnjega dinama, ne potrebuje samotežnik za svoj opravek tretjine tistega časa, ki ga je poprej potrebovalo dvanajst rokodelcev, ki so z vsem naporom komaj gonili delajoči škripec.
Poglejmo na Švicarsko in vprašajmo, kaj in kako tamkaj delajo s prenašanjem obilne energije svojih voda. Do leta 1886. je ondi Oerlikonova tovarna izdelovala diname samo za pridelovanje električnega toka za razsvetljavo. Ko so poz vedeli, da se diname prilegajo tudi za motorje ali za delavna gibala, je voditelj Brown spoznal, da se bo posrečilo sestaviti napravo za prenašanje energije z elektriko. Saj je na Švicarskem potreba prenašanja energije tako velika, da so si inženirji pomagali doslej tudi s slabimi stroji.
Večinoma je doslej v Švici bilo v navadi prenašanje energije z vrvmi. A to prenašanje ne seže daleč; naprava je draga, uspeh slab, tem slabši, čim več postaj je treba vpreči. Pa se vrvi tudi prehitro odrgnejo in poškodujejo, preveč je nepovoljnega prenehanja s popravljanjem. — Tukaj je bilo treba poskusiti in pričeti z električnim prenašanjem. Res se je Oerlikonova tovarna lotila poskusa —, in izteklo ji je. Ta uspeh je uzrok, da se odslej odstranjajo konopljene in žične vrvi povsodi, kjer še niso odpravljene bodisi v Švici, bodisi po drugih deželah, kjer je na razpolago kaj izdatnih vodnih močij.
Prvo napravo za prenašanje energije z dinami je izdelal Brown med Kriegstettenom in Solothurnom. Toliko delujoče moči tekoče vode, kolikor je daje 50 konj, se prenaša ondi z elektriko več nego miljo (8 kilometrov) daleč. In z Brownovo osnovo ni bil zadovoljen le posestnik te naprave, ustreženo je bilo tudi vedi, uku in uporabi; zakaj za tako daljo se ne prileze nobena osnova z drugimi pripomočki: ne s tlakom vode ali zraku, ne s sopari, ne z vrvmi.
Četudi se je posrečil prvi poskus, vendar so začetkom posestniki večjih tovarn dolgo premišljevali, ali bi se poprijeli nove osnove,
navadnega sistema, ali ne! Ne da bi dvomili o resnici uspeha, a zdelo se jim je, da je ves uspeh le znamenit teoretičen poskus. Bali so se, da bi se električni stroji prehitro ne pokvarili; mislili so, da nikakor ne bodo za dolgo rabo. — Ustrašili so se tudi precejšnih stroškov, ki so jih delale potrebne stavbe ob vodi, posebno pa dolgi električni prevod in dragi dinami.
III.   Starejše   osnove  za  prenašanje energije.
Kdor bi tega pomišljanja ne poznal, ta bi se čudil zagovarjanju, s katerim je neki strokovnjak počastil staro osnovo na ^tlačeni zrak', ko so se leta 1892. posvetovali v Gradcu mestni očetje, katerega sistema bi se poprijeli. Mesto so hoteli razsvetljevati z elektriko, zraven pa zmanjševati si stroške z razdeljevanjem in prodajanjem ostale energije med obrtnike. Ob tej priliki jim je strokovnjak živo govoril na srce in izbijal iz glave misli na elektriko. „Pomislite, koliko važnejša in koliko zanesljivejša je naprava s tlačenim zrakom mimo elektrike! Razven svečave — je trdil mož — vam bo elektrika komaj toliko energije oddajala za obrtnike, da bo gnala temu ali drugemu kak manjši šivalni stroj. Kako vse drugačna je porabljivost naprave, ki se opira na stlačeni zrak, koliko veljavnejši v očeh zvedenega inženirja! Ne da bi energija visela na slabi pretrgljivi žici, kakor električni tok: stlačeni zrak prenaša vsako množino energije po močnih ceveh od konca do kraja celega mesta."
„Kako pa deluje stlačeni zrak? poprašu-jejo neveščaki", tako je nadaljeval strokovnjak, upiraje se vpeljavi električnega prenašanja. „Vodna kolesa, ki jih imenujemo turbine, ali pa parni stroji, gonijo in stiskajo zrak na zunanjem konci v cevi. Ta tlak se razširja po močnih, za vsak plin neprodirnih kovinskih ceveh s stlačenim zrakom vred na vse kraje, do vseh koncev cevi. In to ima neprecenljivo vrednost, da stlačeni zrak brez   nevarnosti   oddaje   povsodi med potjo
312
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
vsakemu obrtniku toliko svoje energije, kolikor je ta zahteva za svoj stroj. Kjerkoli napelješ stlačeni zrak v pripravljeni stroj, kije parnemu stroju precej jednak, povsodi ti opravlja dela, kakor bi jih opravljal parni stroj, a ti nimaš ž njim nobenega truda, ne kurjave, ne dima ni pri tem stroju: vse opravlja jedna roka, ki stlačenemu zraku odpre pristop s čepom, ko želi, da začne delati, in mu zapre čep, ko se ima delo končati. S takim strojem goni stlačeni zrak tudi diname in napravlja električne tokove in ž njimi tudi razsvetljavo z elektriko, če je zahtevaš. In kako čedno se dela s stlačenim zrakom! Iz dimnika leti po opravljenem delu, pa ga še viditi ni, saj je navadni in čisti zrak. Kaj se godi temu nasproti v ,Thonet-hofu' v Gradcu! Glejte, v sredi mesta, prav v Gosposkih ulicah, vro zvečer, ko se dela mrak, in pozneje, dokler ondašnji dinamo preskrbljuje električno razsvetljavo, ves tisti čas, pravim, vro iz visokega dimnika črne megle kvišku v ozračje — in kako nadleguje ta smrdljivi dim pljuča in dihanje pre-bivavcev! — Temu nasproti, kako čisto in snažno ostane ozračje okoli dimnika, ki bo dihal čisti zrak, če vpeljete razsvetljavo mesta na podlagi stlačenega zraka!"
V svojem gorečem zagovarjanju stlačenega zraka pa je mož ali pozabil ali pa nalašč ni omenil raznih slabostij takega prenašanja energije po ceveh. Zrak pretakati po dolgih ceveh, posebno če je stlačen, skoraj hi mogoče brez velike izgube: preveč ga uide, cevi ga nikdar ne morejo popolnoma zapreti v sebi. Pahala, na katera pritiska zrak v cilindru, ko jih goni in dela, se nikdar za dolgo časa ne pritiskajo tako popolnoma ob valjarjeve stene, da bi med glavico in med steno zrak ne dobil nekoliko špranje in da bi ga ne odteklo kaj. Naj ti mehanik izdeluje cevi, votle cilindre in glavice, ki zapirajo zraku izstop, še tako natančno, za dolgo časa ne pomaga nobena zapora popolnoma —, maži, s katero mastjo in kolikor hočeš. Vednega popravljanja ni konca ne kraja. — Veliko težavo dela tudi ogrevanje  zraka;  če  se  pa ne ogreje pred
delovanjem, ti ne da tako močnega učinka, kakor je sicer mogoče.
„To pač ni omembe vredna težava v primeri z resnično težavnim umikanjem pred smrtno nevarnostjo ob prevodih močne elektrike, zakaj silno napeta elektrika komaj čaka, da se zadeneš prevodilne žice, pa kar trešči vate in te ubije kakor prava strela. Ali morebiti še nimamo dovolj žalostnih dogodkov in vzgledov, da se ta v umetnih naših sponah ujeta silovita hči proste pri-rode oprosti, kakor hitro se more, in plane po krotivcu-človeku jednako, kakor ukročen lev raztrga v zverinjaku krotivca, ko je pokusil kri človeško!
Ne rečem, da bi delala posebno težavo tehnikom naprava, s katero bi se utegnila prenašati v Gradec energija slapov, ki se v Brucku na zgornjem Štajerskem udirajo čez visoke jezove. Po uku ne dela to nobene težave, pač pa dela težavo dolgi prevod, kadar je treba po dolgih žicah napeljevati tako električno silo, da ti opravlja v Gradcu toliko dela, kolikor ti ga opravlja tisoč konj in več. Čim večja pa je energija, s tem večjo silo se napenja elektrika po žičnem prevodu, napenja se tako, da dela nevarnost za življenje tistega, ki se zadene vezi. Zato ne kaže napeljevati prevodovih vezij poleg glavne ceste; poleg telegrafa pa tudi ne, zakaj sila napeljane elektrike bi utegnila motiti električne pojave, kakor jih moti strela v bližnjih oblakih. Pa čez polje potegnite vezi! prigovarjajo drugi. Že prav, ko bi polje bilo brez gospodarja. Kateri kmet bo pa privolil prepreči svoje polje s tako nevarno stvarjo? No, če se vse to ne da poravnati drugače, pa naredite prevod pod zemljo, bo kdo rekel, ki ne ve koliko velja. Zanesljiv prevod pod zemljo je predrag, daljava prevelika. Tudi gre prevod preveč po samem in daje preveč prilike nagajivcem; če ga pa kdo pokvari ali celo prestriže, zvečer je mesto tisto noč brez razsvetljave!
Iz teh razmer se previdi", je rekel za-govarjavec prenašanja energije s stisnjenim zrakom, „da se sanje o prenašanji energije z elektriko iz take  dalje v  Gradec nikdar
Dr. Simon Subic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.                             313
ne bodo izpolnile. Le  pomislite,  da je celo    si pa pridelujte elektriko v mestnem okrožju
župan v New-Yorku  v Ameriki  leta   1890.    s svetilnim  plinom.  Svetilni  plin  naj  goni
ukazal  prestriči   električni  prevod   nekega    stroje  na  plin in ti stroji naj gonijo dinamo,
društva za razsvetljavo, ker je električni tok    ki vam  izdelujejo   nenevarno  elektriko za
ubil  nekega   meščana.   Ali  mislite,   da  bi    razsvetljavo.    Mesto  L i 11 e  ima  tako   na-
graški župan ne storil kaj takega, če bi pre-    pravo, in   dobra  je.   Ondi je  pokazala  iz-
napeta elektrika delala meščanom tako ne-    kušnja,  da   tako   osnova   gre  na   dobiček,
varnost ?                                                           zakaj po tej poti daje svetilni plin po 46 stotin
Ce  se  le  na vso  moč  branite stisnje-    več razsvetljave, kakor je da plin, če ga na-
nega zraka ali stisnjene vode po ceveh, no,    ravnost požgeš."
314
Dr. y. Marinko: Izprehodi po Slavoniji.
Glejte, kako si je mož odpiral postranska vrata, skozi katera je mislil privesti elektriko v mesto brez nevarnosti. Vidimo pa, da si ni upal odrekati elektriki posebne koristi.
Z ozirom na vse to si oglejmo še nekaj razmer, ki se tičejo teh osnov. Odkodi je pri porabi stlačenega zraka izguba, smo slišali. Ce se namestu zraka vzame voda in se tlači v cevi, je ne uhaja toliko iz prevodnih cevij, uhaja pa vendarle, in to dela precej izgube. Zraven tega pa gre tudi to v izgubo, da se porabi vedno jednaka množina vode, naj dela motor, katerega goni voda, s svojo največjo močjo ali pa naj opravlja kako ložje delo. Pri stlačenem in razgretem zraku se pa pri manjših delih prihrani nekaj zraka s tem, da se prostor delajočega cilindra ne napolni popolnoma s stlačenim zrakom, ampak da zrak poganja pah tudi s svojo razpenjavostjo. Po zimi pa je pri vodi še druga sitnost.  Voda prerada zmrzuje, in
I. Življenje na Slavonskem.
Moj znanec župnik S. me je bil že večkrat povabil, da naj ga posetim na njegovem domu blizu slavonskega Broda. Odločil sem se, da mu ustrežem. Hitri vlak me je popeljal mimo Zagreba, Siska v Sunijo. Tu sem zapustil progo, vodečo v Bosno do Banjeluke, in krenil po drugi, ki se vije ob Savi proti Brodu. Prišedši do postaje Oriovca sem izstopil.
Voznik, krepak mož, katerega je poslal moj prijatelj, me je že čakal s preprostim, slavonskim vozom, v katerega sta bila upre-žena čila vranca. Vsedeva se, in hajdi po blatni cesti (lil je dež) v Sumedje! „Ne", pravi Slavonec, „temveč popeljiva se v Du-brčac ob Savi,   kjer  je danes  moj  gospod
to zadržuje in moti delovanje. Zatoraj se voda ne prilega povsodi. A naj se prilega kolikor more, in naj se napravi osnova z marljivostjo, naj ti v začetku ne teče nikjer iz cevi, s časom začne puščati, voda se potrati, in treba je vodne cevi vedno popravljati.
Ce se pa cevi namestu s stlačeno vodo ali stlačenim zrakom napolnjujejo s sopari, se sicer tudi prenaša delovanje, a sopari se preveč ohlade po ceveh, če so cevi količkaj daljše kakor pri parnem stroju med kotlom in med delaj očim pahom. Ker energija so-parov izvira iz njihove topline, izgubi se njih delajoča moč malone vsa, ko se ohlade. To se posebno godi po zimi po razprostrtih pristaniščih, kjer so pred elektriko sopari gonili škripce ali samotežnike in druga vzdi-gala, in so s takimi prvotnimi stroji vzdi-gali in prestavljali najtežja bremena.
(Dalje.)
na proščenju; jutri pojde po istem poslu v Bojance, od koder obiščemo Bebrino, potlej šele se vrnemo v Sumedje. Vi nas bodete spremljali, tako mi je ukazal gospod župnik." Kaj hočem, sem si mislil, moj prijatelj je tako sklenil, treba se mu udati. Imel bom vsaj priliko videti nekoliko slavonskega življenja. Ob proščenju, to je, kadar se obhaja praznik variha dotične župnijske ali podružne cerkve, se snide mnogo ljudstva; tu bo kaj za mojo radovednost. Slušal sem, za kar mi nikdar ni bilo žal. Užival sem nekaj dnij tukaj in pozneje po drugih krajih med slavonskimi brati res slovansko gostoljubnost, da sem se čutil povsodi kar domačega. Da, Slovan povsod brate ima. Bil sem i na Nemškem: pa kako trdi, kako nekako odurni in mrzli so mi bili tam  ljudje  v primeri z
Izprehodi po Slavoniji.
(Spisal dr. J. Marinko.)
344
Prenašanje delujočih močij z elektriko.
(.Spisal dr. Simon Šubic.) (Dalje.)
IV.  Koristno prenašanje energije z elektriko.
Skoro vsem tem nedostatkom se ognemo, ako porabimo za prenašanje sil elektriko. Zlasti pa se z elektriko izgubi le malo delujoče sile. Dinami in elektromotori so vsled svoje sestave ali konstrukcije zanesljivejši pri uporabi, kakor so stiskalke in sesalke, ki delajo z vodo in z zrakom pod močnim tlakom. Jednotna osnova električnih strojev s svojimi železnimi ali jeklenimi valjarji, ovitimi z žico in tekočimi na utrjenih tečajih, je kaj očitna v primeri s parnim strojem in s sesalkami, ki so polne členov in ko-lenčkov in zvodov, s katerimi se prestavlja po njih ravno in okrožno gibanje iz tega v onega.
Se očitneje se kaže prednost elektrike, ako se oziramo na razne vezi, žice in jermene, s katerimi se prenašajo moči. Niti omeniti ni treba, da se pri teh pripravah dan na dan gode nesreče in se dela velika škoda.
In glede na obrtno porabo je kaj imenitno to, da se stopinja učinka vsakega gibala ali motorja na elektriko da natanko določiti. Električni stroj ostaja v svoji začetni vrednosti; pri drugih strojih — če izvzamemo parnega — se pa vedno izpre-minja njihova porabnost in vrednost. Ako so električni stroji in prevodi dobro narejeni, ne delajo pozneje skoro nobenih stroškov. Električne žice se devajo v ozke in skrite kraje, a cevi za vodo in zrak morajo ležati v prostornejšem kraju, da so vedno pri rokah, ker jih večkrat treba ogledovati in popravljati. In koliko manj sitnosti je z žicami kakor s cevmi, ako treba kaj delati okoli njih po cestah in hišah! Koliko lože jih   je   ohraniti   v  dobrem   stanju!   Prevod
elektrike ne trpi ne v mrazu, ne v vročini. Vrh tega je pomisliti, kako lahko se električni stroji upregajo in razpregajo v začetku delovanja in po dokončanem delu: če malo zavrtiš rahlo gibajočo se ročnico, pa je vse opravljeno. Koliko skrbij in truda pa dela parni kotel, ko se pripravljaš k delu in koliko, ko odstavljaš parni stroj! Če ga postrežniki opoldne, ko gredd k obedu, niso izpregli z vso marljivostjo, ga jim popoldne, ko gredo na delo, utegne raznesti prekuhana voda. Nič teh skrbij in nevarnostij nima upreganje in razpreganje električnih strojev. V tem oziru prekaša električna osnova s svojo varno uredbo naprave vseh drugih sestav ali sistemov.
Ko je Brown dovršil prvo napravo električnega prenašanja energije, niso bile tako očitne prednosti te osnove, sicer bi se švicarski tovarnarji ne bili obotavljali z uve-denjem naprave med Kriegstettenom in Solo-thurnom. Tamkaj se je pokazalo prvič, da je vsa naprava koristna, zanesljiva, in da bodo stroji dolgo ostali v dobrem stanju. Vsaka nova stvar se mora poskusiti, predno se prikupi občinstvu; šele v dejanski porabi se pokaže, kaj je dobro in kaj je slabo. Šele ko si je Oerlikonova naprava pridobila priznanje med tehniškim in obrtnim svetom, so se je poprijeli tudi inženirji in izdelovavci strojev ne le po Švicarskem, temveč tudi po vnanjih deželah. Celo tisti inženirji, ki so si služili svoj kruh s postavljanjem naprav na žične vrvi, celo ti so se razveselili nove osnove.
Prevajanje energije z vrvmi pri Schaff-hausenu, nekdaj ponos švicarskih inženirjev, je bilo prekošeno z električnim prenašanjem. Nekaj malega spodaj pod kolibo s turbinami, ki so dotlej prenašale 760 konjskih močij čez reko, postavili so novo   stavbo za več
346
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
turbin, katerih vsaka goni diname s 300 konjskimi silami. In velika predilnica je takoj naročila zase 320 konjskih sil; ž njimi goni štiri gibala, dve po 60, dva po 200 konjskih sil.
Tovarna O e r 1 i k o n sama je izdelala do konca 1. 1891.:
za	dinamov		s k. silami	v daljo m
Luzern		2	120	3000
Solothurn		4	50	8000
Lugano		2	60	8000
Piovene		2	250	450
Schio		2	300	6000
Schaffhausen		5	600	600
Poldolnithaia		2	70	300
Argent. republiko		10	600	3000
in Chile		10	520	7000
Pri izdelovanju argentinsko-chilenske železnice je bilo treba prodirati hribe in vrtati skale. Svedri, s katerimi so vrtali skale, so se vrteli s stlačenim zrakom, in zrak se je tlačil z elektriko, ki so jo pridelovali daljnji slapovi. Ne bilo bi popolnoma laž, če bi kdo rekel, slapovi so vrtali skale in prodirali hribe.
V.   Slapovi  in katarakti  upreženi v jarem obrta.
Združene severno-ameriške države stoje sploh na čelu vseh dežela, kar jih prenaša energijo delujoče prirodne sile. Moč nia-garskih slapov dolgo časa ni donašala nobene koristi, raz ven te seveda, da so slapovi velika prirodna lepota.
Teža meče vodo s strašansko silo v brezdno. Po strminah, po robeh in po skalovju divjajo slapovi z ogromno množino voda; razdirajo z bobnečimi svojimi valovi bregove in strugo in si kopajo leto za letom globočji prepad. Taka sila delujoče moči je le razdirala, dokler je ni podjetni Američan upregel v turbine, ki mu gonijo tri diname in pripravljajo elektriko za svečavo in za obrtna dela. Voda niagarskih slapov, padajoča 53 metrov globoko, goni turbine tako, da se vsako minuto zasučejo 250 krat krog svoje osi. Turbinske osi, debele po 60 centimetrov,
gonijo nad njimi stoječe diname, vsako z močjo 5000 konj.
Dandanašnji služi sila niagarskih kata-raktov večinoma kemijskim tovarnam. Okolica Niagare bo središče kemijskega obrta vseh Združenih ameriških držav.
Do začetka 1. 1898. se je pri „Društvu niagarskih slapov" najelo za 26.000 konj delavne moči. Tedaj je bilo treba postaviti četrti močni dinamo.
Niagarski dinami razpošiljajo elektriko za občno razsvetljavo v Niagara-City, za hotele, za mnogo poslopij posameznih lastnikov, za železnico med Niagara-City in Tonarvando in Buffalo. In po sporočilu „Times" se je okoli srede listopada 1. 1896. jelo prenašati za tisoč konj „energije" od niagarskih slapov v Buffalo, kakih 46 km ali nad šest milj daleč.
Louis Duncan, novi predsednik zavoda „American Institute of Elektrical En-gineers" našteva ameriške prevode energije, in „Elektrotechnische Zeitschrift" jih izpopolnjuje z   evropskimi.   Naj jih   imenujemo
nekaj za vzgled.
za k. sil       tw daleč
San Francisco, Kalifornija 1000       19.000 Sacramento - Folsom, Kalifornija, 4000       38.000 Fresno, Kalifornija 1400       56.000 Quebec, Canada 2130       13.000 St. Hvacinthe 600         8.000 Springfield, Massachusetts 820       10.000 Ziirich, Švica 450       25.000 Rim, Italija 2000       29.000 Lauffen-Frankfurt, Nemčija    300      175.000
Po evropski celini daj6 največ prilike za prenašanje sil močno tekoče vode goratih pokrajin planinskih dežela, kakor n. pr. Švica, in njene meje zadevajoče pokrajine bližnjih dežela.
Med večje evropske osnove, ki prenašajo energijo, spada mesto Bell e gard (de-partement Ain). Mesto porablja sile reke Rh6ne. Prva ustanovitev je veljala kakih devet milijonov frankov. Se ne četrt ure nad mestom se odteka iz Rh6ne po globokem prekopu vsako sekundo 200 kubičnih
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
347
metrov ali 200.000 #L• vode. in ta voda pada 13 m globoko ter pritiska na vodna kolesa turbine in jih goni. Jedna trojih velikih turbin prenaša sredstvom spletenih žičnih vezij dobrih 250 konjskih močij do bližnje tovarne za papir; drugi dve pa pridelujeta električni tok s tem, da gonita di-namo. V zadnjem letu se je povečala množina energije, ki jo daje ta naprava na razpolago, do 7000 konjskih sil. Vsa ta energija se porablja za velike obrtne tovarne. Oddaja se pa energija tudi malim obrtnikom in sicer prav po ceni, zakaj jedna konjska sila za celo leto ne  velja več nego 100 fr.
Na Avstrijskem se je kaj imenitna uredba za prenašanje vodnih sil dovršila 1. 1897. na spodnjem Tirolskem pri Meranu. Ta naprava prideluje 6000 konjskih sil. S to močjo preskrbuje električno razsvetljavo po zdravniškem mestu Meranu in po Bozenu, ki leži 32 km daleč od Merana. Postaja za nabiranje vodne sile stoji 5 km daleč od mesta na večerni strani Merana pri poštni cesti, ki pelje proti Stilfserjevemu prelazu in proti Landecku. Tamkaj na meji med spodnjim Vintschgauom in med meransko dolino segajo čez dolino precej široka zemska rebra, in čez ta strmo viseča rebra se udira z veliko silo močna voda reke Adiže. Energija te vode goni turbine, turbine pa gonijo di-name in pridelujejo ž njimi električne toke. In v podobi električnih tokov se prenaša vodna sila reke Adiže v druge kraje, kjer potrebujejo delavnih močij. Vsega skupaj goni tukaj reka šest turbin, in vsaka turbina goni svoj dinamo z močjo 1000 konj. — Sedaj se daje v najem 2000 konjskih sil; 4000 konjskih sil sta pridržali srenji, me-ranska in bozenska, ki sta preskrbeli to stavbo. Cesar pa mesti Meran in Bozen ne porabita za svojo razsvetljavo, to se ponuja v najem obrtnikom in železnim cestam.
Pri Železnih vratih na južni meji ogrske dežele namerjajo veliko vodno silo ob kataraktih Dunava porabiti za pridelovanje električnih tokov. Nadejati se je energije za 10 do 30 tisoč konjskih sil! Ogrska, srbska in rumunska   vlada  so kaj prijazno
sprejele dotične podjetnike. Če se osnuje ta stvar po volji, se bodeta mesti Turn-Severin in Krajovac udeležili velikega napredka in veselili se lepega dobička.
Stroje izdelujoča družba v Braunschweigu z imenom „Firma Luther" se je obrnila na srbsko vlado, da ji privoli izkoriščevanje vodnih sil pri Železnih vratih, kolikor jih spada pod srbsko oblast. Po sporočilu švicarske „Bauzeitung" je poleti 1897. srbska skupščina uslišala to prošnjo. Le-to privoljenje daje podjetnikom pravico: „Vodne sile vseh kataraktov Dunava poleg srbskega po-brežja od Brujice do Kladova porabiti za vpeljanje obrtnih, prometnih in gospodarskih podjetij in za električno razsvetljavo po Srbskem. Med inozemce, n. pr. med Ogre, ne gre prodajati teh močij, če tega posebno ne privoli srbska vlada. — Prvo napravo za pridobitev energije teh vodnih klancev ali kataraktov do vrednosti štirih milijonov frankov mora podjetnik zvršiti v štirih letih; pridobljene delavne sile pa mora spraviti v porabo v osmih letih. Vse druge naprave, kar jih bo treba za pridobitev in porabo vodne energije, jednake delovanju 15.000 konj, pa mora dokončati v dvajsetih letih. To energijo pa utegne pomnožiti, kolikor mu dopusti sila kataraktov. Tisti katarakti, od katerih podjetnik ne porabi vodne sile v teku prvih dvajsetih let, pripadejo oblasti srbske vlade."
V amsterdamski predluki, v Muidenu, se izdeluje nova zatvornica, ki bo jedna največjih na svetu. Dolga bo 200 m, široka 25 m in globoka 10 m. Ker pa nizozemska dežela nima pri rokah ne prirodnih sil, ne močno tekočih vodd, pa vlada misli pridelovati si tiste moči, ki bodo gonile diname, s parnimi stroji. Energija parnih strojev se bo z dinami izpreminjevala v elektriko, in delujoča moč močnih električnih tokov se bo prenašala od izvira svojega od konca do kraja po vsem prostoru nove zatvornice ter bo oskrbovala vsa opravila z blagom in z ladi-jami.
Celo v Egiptu namerjajo silo Nilovih kataraktov uporabljati 60 milj daleč od teh
348
Dr. J. Marinko: Izprehodi po Slavoniji.
slapov za razsvetljavo piramid. S pomočjo velekapitala osnovano društvo bo izkoriščalo sile Nilovih voda. Iz vodnih strmin pri Assuanu se bo zajemalo toliko energije, kolikor je ima 25.000 konj. Med 60 milj dolgo potjo od kataraktov do piramid pa se bo nekaj zajete energije oddajalo tvornicam, ki bodo predle bombaž. — To bi se nikdar ne bilo sanjalo starim egip-
III. Na slavonsko novo mašo.
Citateljem so pač po večini znane slovesnosti pri naših novih mašah. Prepričan sem, da so radovedni, kako se godi ob takih prilikah v bratski Slavoniji.
Moj prijatelj mi je dal priliko, da sem se take slovesnosti udeležil, za kar sem mu prav hvaležen, zakaj ravno pri novi maši se pride v ozko dotiko z ljudstvom kakor pri nas, istotako tudi pri naših južnih bratih.
Blizu Novske v župniji Lipljani je imel novo mašo g. M. P., znanec mojega prijatelja. Ta me je primerno napovedal. Došel je bil tjekaj z nekaterimi prijatelji pred menoj, ker jaz sem jo bil mahnil malo v sosednjo Bosno, potem se pa mudil še v slavonskem Brodu.
Po velikanskem mostu sem prišel čez Savo v slavonski Brod, ki šteje 2500—3000 rimsko - in grško - katoliških stanovavcev. Most je zgrajen v najnovejšem času iz železa na lesenem podstavu in sicer za železnico in navadno cesto. L. 1878. še ni bilo te prometne zveze med Bosno in Slavonijo. Poveljnik Filipovič je ukazal takrat napraviti most na ladije, da je popeljal naše vojaštvo na bosanska tla.
Mesto se razprostira ob Savi, ima čedne ulice in zlasti bliže reke prav lepe hiše. Ker
tovskim kraljem - faraonom, da bi v pozni prihodnosti nad njihovimi velikanskimi grobovi sijalo električno solnce!
Posebne koristi pa obeta električno prenašanje delujočih močij po rudnikih. Ta kaj važna uporaba se je predočevala in razkazovala na mali umetno sestavljeni posnetki rudarskega delovanja pri zadnji elektrotehniški razstavi v Frankfurtu.            (Konec.)
nedostaje kamenja, so ulice tlakane večjidel z opeko, ki je napravljajo v bližini mnogo. Brod je stara trdnjava, ki je imela namen varovati Slavonijo turških napadov. Se dandanes vidiš na zahodni strani obširno zi-dovje z globokimi jarki, dasi sedaj trdnjava nima pomena. Zasajen pa je med zidovi in severno za njimi prostoren park, ki daje Brodjanom dosti hladne sence ob letni vročini, ki tu ni mala. Nekoliko bolj proti zahodu od mesta imaš razprostran hrastov gozd, južno in jugozahodno pa se odpira mičen pogled na brda in gore bosanske; ne daleč od mesta na severni strani se vzdigajo pa ljubki griči, rodeči znano brodsko vino. V vznožju teh vinskih goric so posejana velika sela z belimi cerkvami. Sploh vidiš v okolici velike vasi, ki imajo strehe večinoma z opeko krite. Iz tega bi se smelo pač soditi, da so bili v prejšnjih časih tu imoviti ljudje. Pa res je tako bilo. Slabše je sedaj; razrušenje zadrug, zlasti pa zadnja leta povodnji so porušile blagostanje.
Na Savi je polno brodov, na katerih je kaj živo vrvenje. Tu se izlaga in nalaga, tu se vpije in kriči, tu se smeja in jezi, da je veselje gledati. Brod je namreč znamenita postaja savske parobrodne družbe, ki vozi do Siska. Dalje je tu zadnja postaja ogrske železnice Dolj-Brod in slavonske Sisek-Brod,
Izprehodi po Slavoniji.
(Spisal dr. J. Marinko.) (Dalje)
378
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
Ameriki. A preko malenkostnega pomena ne pride nobena. Po izkušnjah, ki jih imamo drugodi, smemo trditi, da so poglavitna ovira socijalni demokraciji in drugim utopiškim strujam praktiška, dejanskim delavskim razmeram umerjena strokovna društva. Da se pa ta društva lepo razvijajo, ni samo zasluga hladno premišljenega angleškega narodnega značaja, marveč v prvi vrsti politiške svobode. V tistih državah, kjer so izkušali s silo zatreti socijalno-demokraško gibanje, se je najsilneje razrastlo. O tem nam priča zlasti Nemčija in tudi Avstrija. Na Angleškem in v Švici, kjer je v tem oziru vladalo načelo politiške svobode, imamo podobne razmere kakor v Zveznih državah.
Velika državniška tajnost, jedino pravo sredstvo, da se kaka država mirno in naravno socijalno-politiški razvija, je v tem, da se da vsem ljudskim elementom, ki samostojno socijalno-politiški mislijo in so sposobni za politiško delovanje, prilika sodelovati pri nalogah v državi in družbi Seveda se s tem ne ovekovečuje status quo, a takega konservatizma, ki bi to hotel, ni danes nikjer več. Res konservativno je mnogo bolj, če se od Boga namerjeni razvojni namen izkuša doseči po mirnem potu s tem, da se  to, kar  je,   organsko  dalje  razvija.   Ce
VI. Dovod   energije  po   električnih železnicah.
Električnih železnic tudi ne more nihče prezreti. W. A dam s trdi v svojem govoru: „0 razvoju električne železnice", da je Američan HenrvPinkus 1.1840. patentiral v Uniji svojo dotično iznajdbo. Pinkus je nasvetoval posaditi v zemljo močno galvansko baterijo na jednem koncu železnice,
si morejo po svojih močeh tisti, ki hočejo kaj novega, pridobiti veljave, in ravno tako tisti, ki hočejo ohraniti to, kar je, kakršno je, se bo sicer vedno, a le počasi napredovalo. Novotarji bodo polagoma slekli utopizem, ki se drži vsake nove ideje; konservativci se bodo pa sprijate-ljiii s tistimi novimi željami, ki se jim po pameti ne dade odreči. Ce imata obe stranki pravico sodelovati pri zakonodaji, se ne bo pri tem nikoli ostavila zakonita pot. Skrivnost je torej za državnika v tem, da vsem strankam pridobi delež pri zakonodaji. Ce so v kaki državi še celotni stanovi, morajo dobiti stanovski delež pri zakonodaji. Ce ima pa državna družba, kakor sedaj skoraj povsodi, individuališki značaj, se mora zahtevati jednakega deleža za posamnike.
Ce se odreče tak delež za delovanje sposobni, zavedni stranki, se ta takoj vzdigne proti obstoječemu redu in postane radikalna, uporna stranka. Ako jo poskušajo še zatirati, se s tem požene bolezen s telesnega površja v kri in postane neozdravljiva. Polagoma, toda gotovo, razširi celi organizem, in kak zunanji sunek razdere celo truplo.1 ___________               (Dalje.)
1 Dr. R. Meyer: Der Emancipationskampf des vierten Standes. Berlin 1875. II. zv., str. l, 2.
in od tega utrjenega stališča napeljati električni tok do motorja na tekočem vagonu. In odslej se je v Ameriki ohranila osnova, ki prenaša delujočo moč v podobi električnega toka od dalj njega stališča ali izvira do tekočega voza po železnici, ki vozi s seboj motor in ljudi.
V primeri z današnjimi je bil Pinkusov motor skoro igrača. Ne dolgo potem so izumili večja električna gibala: Davenport
Prenašanje delujočih močij z elektriko.
(Spisal dr. Simon Šubic) (Konec)
Dr. Simon Subic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
379
v Ameriki, J a c o b i v Petrogradu, Davison v Sotlandiji in Lit ti e na Angleškem. Med temi je najbolj znanjacobijev motor na elek-tromagnete. L. 1839. je Jacobi vozil z njim ladjico po Nevi. Gibalna sila je izvirala iz galvanske baterije in vozila z močjo dveh konj.
Drugače osnovan stroj je izumil P a g e 1. 1845. Dve leti potem je dal kongres Pagetu 120.000 M na razpolago, da izpopolni svojo iznajdbo tako, da bo njegov stroj namestu lokomotive vozil vlake po železnici. In res se je napravila 1. 1851. med Washingtonom in Bladensburgom miljo dolga železnica, ki je vozila z električno lokomotivo. Poskus je sicer dobro iztekel, a elektrika, izvirajoča iz galvanske baterije, je bila predraga, podjetniki so se bali prevelike izgube —, in stvar je zaspala.
Šele ko so Siemens, Varlev in Wheats-tone istočasno izumili dinamo-elek-trični princip, je glede na obrtne in kupčijske razmere bilo mogoče ustanavljati električno prenašanje energije tudi po železnicah. Misel: na jedni postaji pridelovati si električni tok z dinami, in napeljevati ga po žicah in drsalcih do tekočega voza, to misel je prvič uvedel 1. 1879. Siemens v porabo. In ta Siemensov sistem velja dandanes za podlago po vseh električnih  železnicah.
Siemens sam je izdelal električno železnico priLichterfeldu. Električni tok, izvirajoč iz dinama, gre po jedni osamljeni šini do tekočega voza, po drugi šini pa nazaj k svojemu izviru.
Na električni železnici v Bremenu, Black-poolu i. dr. gre dovod elektrike po posebni osamljeni žici do voza, nazaj od voza pa po obeh šinah. — Na železnicah v Frank-furtu, Modlingu, Budapešti i. dr. teče elektrika po posebni žici tje do voza in po drugi nazaj, kakor je, ali na koleh po zraku, ali pa na kljukah pod zemljo. Kjer elektrotok priteka po žici, viseči v zraku, ondi moli od voza do žice kovinska palica z drsalcem na zgornjem koncu, s katerim se drgne ob žico. Na ta način priteka v Gradcu električni tok
iz Maria-Trosta, gre po drsalcu na voz ter ga goni z elektromagneti in se vrača po šinah nazaj k svojemu izviru ali k dinamu, ki ga goni parni stroj, stoječ na koncu železnice. — Pri podzemeljski železnici v Budapešti sta Siemens in Halske napeljala elektriko po posebnem ozkem predorčku pod zemljo. V predorčku varno zaprte žice ni lahko pokvariti in nagajivih rok se ni bati tem manj, čim bolj je zavarovana v kovinski cevi in skrita očem postopačev.
Vsakdo, ki pozna prevod elektrike po zraku na koleh, ve, da koli z razpetimi žicami nikakor ne olepšavajo okolice. Po mestnih ulicah pa, kjer se ne smejo postavljati koli, visi prevodilna žica na drugih žicah, razpetih počez nad cesto od hiše do hiše. In ta zmes žic, razpetih med hišami počez in podolgem, dela nek neprijazen pogled; zdi se nevajenemu očesu, kakor bi videlo med hišami nad cesto razpeto velikansko mrežo. Za ta neprijetni pogled nas odškoduje železnica s plavkastimi električnimi lučicami, ki spremljajo drsalce in kolesa in se prikazujejo zvečer o mraku in ponoči v temi na tistih mestih, kjer drsalca in kolesa odskakujejo malo od žice in od tira.
Na Nemškem se bliža tista doba, v kateri se bodo po večjih mestih konjske železnice — tramvajke — izpremenile v električne železnice. Že 1. 1897. se je kaj hitro pomnoževalo število električnih tramvajk Ce se ozremo po Evropi, nahajamo začetkom 1. 1897. takih malih električnih železnic:
		vseskupaj dolgih km
Nemškem	51	642
Francoskem	26	280
Angleškem	20	162
Laškem	7	115
Avstrijskem	10	83
Švicarskem	17	78
Španskem	3	47
Belgiji	5	35
Rusiji	3	15
V teku  1. 1896. je  prejšnjim  tirom   pri-rastlo 557 km   novih  električnih   tramvajk.
380
Dr. Simon Subic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
In v prihodnjih letih se je nadejati še krep-    zemljo  z žicami   po  posebnih  ceveh;  po kejšega naraščaja.
tretji osamljeni srednji šini   ali pa s Doslej je   po   večjih   mestih   zadrževalo     pomočjo   na   vagonu  stoječih   akumula-električne železnice najbolj   izbiranje izmed    torjev.
To dovažanje elektrike je — kakor sporoča   „Elektrotechnische Zeitschrift"  — po
raznih načinov, po katerem se vozovom do-važujejo električni toki. Dovaja se elektrika: Nad cesto z žicami, razpetimi po stebrih; pod     sedanjih cestah razdeljena tako-le:
Po  deželi		ih			Nad cesto		Pod zemljo		Po srednji šini		Z akumulatorji	
					1896	1897	1896 | 1897		1896	1897	1896	1897
Nemški   .    , Francoski Angleški .    . Avstriji   . Švici   .    . Belgiji     . Rusiji .    .					35 11 8 6 12 3 2	45 19 11 7 17 4 2	1 1 1	2 1 1 2 1 1	1 8	1 7	4 1 2	4 5 1 1
Po tej tabeli se spoznava, da najbolj dovajajo elektriko nad cesto. Ta osnova je najcenejša, ima pa tudi svoje slabosti, katerih ne bo odpraviti nikdar. Visoki stebri, ki nosijo žice, pa žice, ki prepregajo ulice, kakor bi kdo z razpeto mrežo lovil tiče, jemljejo lepim, širokim cestam po mestih dosti lepote. Posebne težave dela oboje teh sredstev po ozih ulicah; stebri zavirajo vožnjo in celo hojo. Zato je magistrat v Berolinu takrat, ko je „Društvo konjske železnice" preminjalo svoje tire na električno železnico, stavil tej družbi pogoj:
„Za osnovo dovoda elektrike naj se rabi nadzemeljska žica. Po takih krajih pa, kjer magistrat zahteva posebno napravo, se mora rabiti pod vojna osnova: deloma dovod elektrike po zraku in deloma električni tok akumulatorjev, kakor pride."
Pri dvojni ali pomešani osnovi ima neki oddelek ceste dovod elektrike po zraku. Ta električni tok mora imeti v sebi toliko energije, da ne goni le vozov, temveč da zraven tega tudi napaja z elektriko galvanske člene, kateri po drugih krajih, kjer manjka dovoda po zraku, prevzemajo pod imenom akumulatorji" delovanje električnega toka. Po takih   krajih   vozijo  tedaj   akumulatorji   s
svojo nabrano elektriko. Če je osnova taka, da vozovi, predno se porabi vsa nabrana elektrika, pridejo zopet na tak oddelek ceste, kjer teče elektrika po žicah nad zemljo in da zopet napoje svoje akumulatorje, je mogoče nadaljevati vožnjo brez zamude časa s postajanjem in z napajanjem akumulatorjev. Zamolčati se pa nikakor ne sme, da vožnja z akumulatorji, ki zaradi svoje lastne teže potrebujejo poseben vagon, stane še več nego najdražji dovod električnega toka pod zemljo.
V severni Ameriki je že nekaj pravih železnic zamenilo navadne lokomotive z električnimi stroji. Charles Child je napravil tudi že načrt, po katerem se bo po vseh železnicah po okrožju Philadelphije v prihodnosti vozilo z elektriko. Dolgost predmestnih železnic v Philadelphiji je nad 250 km. Doslej se vozijo po njih vlaki, prihajajoči iz dalje, in tudi domači s parom. Sedanja pre-memba se tiče le domačih vlakov. Vse se bo tako uredilo, da domača vožnja z elektriko ne bo nič motila tujih vlakov.
Na Baltimore-Ohioski železnici je že dalje časa v rabi dvoje električnih lokomotiv z veliko energijo, katero do-naša iz dalje električni tok.   Zadnjič pa se
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.                                 381
je pridala tretja električna lokomotiva. Vsaka teh električnih lokomotiv tehta 97 000 kilogramov, po obsežku pa se ne ločijo od navadnih parnih lokomotiv. A moči imajo dosti več v sebi, ker vsaka deluje s tisto silo kakor 1500 konj! — Na severni strani je pri Baltimoreu najdaljši predor na svetu. V tako dolgem tunelu nagaja dušljivi premogov dim navadne lokomotive. Zaradi take nevarnosti sta oni dve prvi električni lokomotivi prevzeli vožnjo največjega bremena po tem predoru. Odslej pa bo tretja električna lokomotiva prevažala tudi ljudi in ne bo v prihodnje dim več napolnjeval tega tunela.
Na Nemškem se je 15. listopada 1897. vršil po sreči prvi poskus z električno lokomotivo na železnici Berolin-Zehlendorf. Delavni električni tok izvira iz Siemens-Halske-jeve delavnice v Lichterfeldu. Po posebnem prevodu teče elektrika do vagonov in sicer tje po osamljeni šini, nazaj pa po navadnem železnem tiru pod kolesi.
Električni brzovlak, prvi v Evropi, je začel voziti dne 15. velikega srpana 1. 1898. na železnici Diisseldorf-Krefeld. Izdelalo ga je v Berolinu bivajoče društvo Siemens-Halske. Navadno vozi sedaj tako hitro, da pride vsako uro 40 kilometrov daleč; pri poskusu pa je vozil do 60 kilometrov ali osem milj na uro. Elektrika priteka k vlaku nad cesto po žicah kakor pri telegrafu.
Po tej kratki, za poskus vpeljani električni železnici se vozijo ljudje, prevažajo se pa tudi poljski pridelki in blago. Brzovlak prevozi v pol ure vso progo. V tem kratkem času, odkar vozi po tej železnici električni stroj, se je pokazalo, da glede na brzino elektrika brez posebnega napora prekaša parno lokomotivo. Ne dolgo po tem so uvedli električno železnico tudi na Francoskem pri Lyonu. Poroča se, da gre vse po volji.
Navadna hitrost znaša 45 kilometrov ali šest milj vsako uro; kadar se pa rabi energija vseh akumulatorjev, je ta hitrost 100 kilometrov, ali 13'/3 milj na uro.
Tako velika hitrost je vzpričo težkih vagonov, obloženih z obilnim bremenom, vzbu-
dila pozornost in čudenje. Posilile so se ogledovavcem misli, da bo pred tako zmagovito silo elektrike Stephensonovi parni lokomotivi v kratkem odbila zadnja ura. Tedaj bo imela vožnja po železnicah koj začetkom 20. stoletja novo lice.
VII. Avtomobili ali vozovi brez konj.
Avtomobili ' se imenujejo posamezni vozovi, ki vozijo brez konj, bodisi s pomočjo petroleja, bencina, bodisi s pomočjo strojev na zgreti zrak, ali pa z električno energijo.
Obrtni stroji so prevzeli dandanes že toliko dela, ki je je nekdaj opravljala roka človeška in moč živalska, da po nekaterih krajih že rokodelci nimajo dela. Kjer pa delavci ne najdejo dela, tam ni zaslužka, tam ni kruha, tam je zavidnost proti imovitim, tam se rodi v revščini socijalni upor zoper bogate podjetnike in zoper veliki kapital. Takih žalostnih nasledkov sedanje civilizacije se ni bati med živalmi, katerim stroji snemajo komate, ko vozijo brez živalske uprege.
Glavni početki take avtomatične vožnje izvirajo v Evropi iz Berolina. Ondi seje dne 30. kim. 1. 1897. ustanovilo srednjeevropsko društvo za vožnjo z motorji". Nad-stavbnik Klose je predsednik te družbe. Namen ji je izpopolnjevanje, izdelovanje in uporaba takih vozov, ki nosijo sami v sebi izvirajočo silo svojega gibanja. — Ta sila pa ni da bi morala biti elektrika; bolj po ceni je kurjava z „bencinom", ali s petrolejem.
Obrtna podjetnika Kavser in Kiihl-stein v Charlottenburgu pri Berolinu sta izdelala električno kočijo in prostorni voz „omnibus" za cele družine. Po 1. 1897. so se godili v Berolinu praktični poskusi s to vožnjo. Da teh avtomobilov ni treba postavljati na železni tir, po katerem bi se jim utegnila iz dalje dovažati električna energija, imajo vozovi v sebi omarico z akumulatorji.  Njih  električni   členi   se   nasitijo  ali
1 Beseda je napol grška, napol latinska: avtos-sam, mobilis-gibljiv, torej orodje, ki se samo giblje.
382
Dr. Simon Šubic: Prenašanje delujočih močij z elektriko.
napoje z elektriko, potem pa vozijo ž njo, dokler je kaj imajo.
Električna kočija je z jednim napojem elektrike vozila na 60 km ali osem milj dolgi poti. Prevozila je vsako uro dvanajst kilometrov dolgo pot. Nobena stvar, ki ne zavira navadne kočije, električne ni zavirala. Pokazalo se je pri teh poskusih, da se priporoča uporaba akumulatorjev za posamezne vozove. Tudi urejanje hitre ali počasne vožnje ni delalo nobene težave.
Angleška družba „The Electrical Cab Companv" je meseca vel. srpana 1. 1897. vpeljala svoje električne vozičke v Londonu v porabo. Od navadne kočije se ta avtomobil ne loči po drugem, ko po tem, da nima ne ojesa, ne konj, ampak na kočijaškem
sedežu le krmilo z ročico in spodaj pod sedežem omarico z akumulatorji. Voditi in urejati hitrost je primeroma lahko; izmed petnajst kočijažev se jih je dvanajst že v dveh dneh privadilo vsega. — Vsako polnjenje akumulatorjev z elektriko potrebuje sicer nekaj časa, a zadostuje za osemdeset kilometrov ali 106 milj dolgo pot in ne velja več nego 2 K 40 h.
Odkar so vozovi brez konj napovedali boj živalski upregi, se je meseca velikega srpana 1. 1898. prvič razkazovala ta vožnja na Avstrijskem. Naznanilo teh poskusov je vzbudilo veliko pozornost.
V T r a f o i j u je b;l shod podjetnikov. Dne 26. vel. srpana so se odpeljali iz Lan-decka proti Trafoiju. Vozili so se preko zgornjega   In na   po  prelepi  dolini.  Cesta gre
poleg pobrežja. Više in više se vzdiguje pot do razpotja voda, do Hochfinster-m i n z a. Tukaj so slovesno sprejemali razna društva avtomobilistov in kolesarjev; tukaj so praznovali s svečanim obedom dan prvega občnega poskušanja avtomobilov. Po obedu so se vozili na raz vesel jevanje tje gori k Adlerhorstu. Po kratkem dežju se je zve-drilo, ko so dospeli do teh višav. Sijajen razgled je od tukaj! Vrhovi snežnikov se dvigajo v ozračje in prodirajo z mogočnimi glavami gosto megleno morje. Ko so privo-zili na večer do vrha, so zagledali z električno lučjo razsvetljeni hotel Trafoi. V Trafoiju zbrana množica avtomobilistov in kolesarjev se je drugi dan zgodaj na jutro razšla, vsak s svojim gibalom, na vse kraje po romantični okolici.
Dne 27. vel. srpana je sporočil telegraf iz Trafoija: „Sinoči ob 11. uri je dospel baron Th. Liebig s svojim avtomobilom iz Koblenza. Pol ure pozneje je pripeljal inženir Bierenz s svojim avtomobilom presojevavca teh poskusov dr. Suchaneka. Dospel je tudi Adalbert Hermann iz Bozena." — In že ta dan popoldne je sporočal telegraf iz Brizena: „Danes ob dveh popoldne je dospel prvi z avtomobilom Adalbert Hermann. Baron Th. Liebig je ostal z avtomobilom v Pradu; inženir Bierenz pa je dospel malo pozneje. Ob treh sta odrinila Hermann in Bierenz naprej proti Cortini d' Ampezzo."
Ob jednem so po tistih potih tekmovala društva kolesarjev drug z drugim. Po tistih cestah, po katerih se vozi s konji, so se vozili na avtomobilih in na kolesih, in nekodi so se ta gibala izkušala celo z železnico in ne brez uspeha. Pokazalo se je, da se v prihodnje utegne ne le kolesar, temveč tudi avtomobilist iznebiti železnice s tem posebnim pridom, da ni navezan na nobeno uro, da postaja in počiva, kjer se mu poljubi, in uživa krasno prirodo.
Na Francoskem so lani povzdignili vožnjo z avtomobili do take hitrosti, da vsako uro prevozijo skoro 6'/2 milje pota. Dne 24. meseca vel. travna 1. 1899. je na cesti iz Pariza v Bordeaux prekosil vse druge C h a r r o n,
Književnost.
383
Prevozil je vsako uro skoro 48 km. A taka hitrost ni varna na vozni cesti; pri tej dirki sta razven manjših naključij dva tekmovavca izgubila življenje!
Vožnja z avtomobili se je jako prikupila Francozom, sosebno v Parizu, pa se je tudi hitreje, nego bi bil kdo mislil, naselila v Avstriji. Na Dunaju je uvedla avtomobile aristokracija in bogatija v zabavo. Plemenitaši in bogatini so si osnovali „Avstrijsko društvo za vožnjo z avtomobili". Lani je povabilo posestnike avtomobilnih vozov na občni ogled svoje vaje. Da se med lahkoživci na Dunaju ni manjkalo občinstva, ki je spremljalo to novo vajo, se umeva samo ob sebi. Na nekdanjem vežbališču pred Franc-Jože-fovo vojašnico so imeli  svojo parado.
Predsednik avstrijskega avtomobilnega društva, grof Gustav Potting, je vozil s svojim „avtocyklom" na pripetem koleslju grofa in grofico   Kielmansegga.   Grofica   Keglevich-
Esterhazv se je vozila z baronovko Haas-Wachter na močnem, za dirko ustvarjenem avtomobilnem vozu barona Alfred Springerja. Na „Omnibusu" Daimlerjevega proizvoda so se pa vozili gledavci, kdor je namreč dobil kaj prostora na njem. To ti je bilo kratko-časja in zabave prav po srčni potrebi dunajskega občinstva!
Znamenito je gledati, kako se vedejo ljudje in živali ob novi vožnji. Preprosto ljudstvo na Tirolskem, ki je poprej še nikdar ni videlo, je slutilo, da goni voze kaka peklenska sila. In ta vraža je bila vzrok marsikatere žalostne dogodbe. Plašili so se pa tudi konji pred deročim vozom, pred katerim niso videli nobene uprege. Poštar Miiller v Landecku je razposlal po svojem okrožju poziv, da naj tovariši po tistih cestah, kjer se bodo vršili poskusi, skrbe za varnost kolesarjev in avtomobilistov.
Književnost.
Slovenska književnost.
Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Ljubljana 1900. L. Schwentner. Stane 1 K 20 h. — Pred seboj imamo mali zvežček pesmic, katerih se lahko vsakdo veseli. Namenjene so sicer mladini, kakor kaže napis in tudi vsebina nekaterih pesmic, vendar tudi odrastlega bralca1 bodo lahko zanimale, ako ima sicer zmisla za poezijo. Misli se sicer navadno, da morajo pesmi za mladino biti vedno nižje vrste in da, če kdo zlaga pesmi „za mladino", pomenja to neko svobodo v predmetu in obliki, češ: za otroke je vse dobro, da je le prav naivno in morda celo neumno.
No, tudi otroci imajo razuma in čuta dovolj, da za nje ni vse dobro, zlasti še iz tega vzroka ne, ker treba oboje, duha in čustva v njih buditi in gojiti.
Pesmi za mladino, dasi ne smejo biti visoke, naj so vendar duhovite in polne čustva, sicer otroka ne morejo ne vneti, ne odgajati. Zato bi skoro trdili, da zahtevajo ravno take pesmi še  več  bistroumja
1 Pišem namenoma ,bralec'; ,bravec' bi pisal le tedaj, ko bi bil kak pridevnik „braven" kakor delaven". — Pisatelj.
nego pesmi za odrastle, ker je treba misli preprosto izražati, ne da bi pesnik zašel v trivijalnost.
Naš pesnik je v tem oziru prekosil marsikaterega svojih prednikov, ki so se izkušali v tem genru poezije. Vendar je tu pa tam še precej proze, n. pr. »Pripovedka o nosu", „Na kolenu", „Pesem nagajivka", „Zvečer". Večinoma so pa pesmice dobre, nekatere celo krasne n. pr. „Zarja", „Gini", „Sne-gulčica", »Mornar", „ Topol ob Savi". Posebno poslednja kaže, da je naš pesnik zares pravi lirik, ki tudi pri najneznatnejši reči zna najti čustven izraz. Vse pesmice preveva neka prisrčna nežnost. Zlasti se mu rade posrečijo poosebitve neživih rečij n. pr. „Mak", „Na poljani", „Oblaka" in dr. V obče se sme reči, da spada ta mala zbirka po večini med boljše lirske pesmi našega slovstva sploh.
Bile bi pa te pesmi lahko še boljše, ko bi pesnik ne bil zanemarjal zunanje oblike, morda celo namenoma.
Dandanes se to imenuje »moderno", kar je nepravilno. Toda take »mode" se kmalu prežive, le kar je v resnici lepega in dobrega, to ostane. Če že hoče novejša literatura ustvariti kaj novega in se neče vezati z nobenimi konvencij onalnimi oblikami, ji tega ne more nihče braniti, a le tedaj,  če  more