Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, - predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vša£ kega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična »in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72). Leto XHI. Hrastnik, 9. 11. 1977 St. 11 IZVEDBA REFEBENDIJMA O SKLEPANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU V POSLOVNO SKUPNOST »HRASTNIK-JUGOMETAL« Združeni delavci temeljnih organizacij v okviru delovnih organizacij Steklarne Hrastnik in TKI Hrastnik, delavci enovite delovne organizacije Sijaj Hrastnik in delavci temeljne organizacije združenega dela Kemija ter temeljne organizacije združenega dela Nemetali, v sestavi delovne organizacije Ju gometal, preduze-ca za spoljnu i unutrašnju trgo-vinu Beograd, se bomo v skladu s svojimi ustavnopravnimi pravi-, cami in dolžnostmi, na ^podlagi našega skupnega spoznanja -o naših skupnih interesih pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka, na podlagi, združevanja dela in Sredstev v proizvodnji in blagovnem prometu ter za zagotavljanje razsvoja in poslovanja ter povečanja produktivnosti vsake in vseh podpisnic sporazuma, svobodno in enakopravno z osebnim izrekanjem sklenili, da združimo naše delovne organizacije pin temeljne organizacije združenega dela 'v poslovno skupnost »Hrast-nik-Jugometal«. Sporazumeli se bomo: — da bomo zadeve in posle skupnega interesa opredeljevali in uresničevali s Samoupravnimi sporazumi, pri čemer pa se zavedamo, da medsebojna povezanost in odvisnost pri ustvarjanju, pridobivanju in razpolaganju z dohodkom terja od nas, združenih delavcev, da na načelih medsebojne odgovornosti in solidarnosti odločamo o delu in poslovanju temeljne organizacije* v kateri delamo, in delovne organizacije in poslovne skupnosti, v kateri: združujemo delo; — da bomo svobodno prevzemali obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori planov; J 1 — da na podlagi združevanja dela in sredstev in rezultatov, ki jih na tej podlagi dosegamo, uresničujemo svoj osebni; skupni in družbeni materialni in moralni interes in ¡pravico, da uživamo rezultate svojega živega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da varujemo in razvijamo socialistične odnose; da vestno izpolnjujemo svoje delovne, upravljavske in druge sposobnosti ter se razvijamo kot celovite ustvarjalne osebnosti. CILJI ZDRUŽEVANJA V POSLOVNO SKUPNOST »HRASTNIK-JUGOMETAL« Cilji združevanja v poslovno skupnost temeljijo predvsgm na skupno dogovorjenem združevanju dela in sredstev, pri tem pa imamo združeni delavci naslednje cilje: — usklajevati dolgoročne programe razvoja in srednjeročne plane razvoja in poslovanja združenih DO in TOZD med seboj in z drugimi organizacijami združenega dela ter asociacijami združenega dela, s katerimi so združene-delovne organizacije in temeljne organizacije povezane v proizvodnji in poslovanju; IllSj- združevati sredstva za gradnjo, proizvodnih obratov podpisnic sporazuma za proizvodnjo bazičnih surovin in finalnih izdelkov za potrebe domačega trga; — združevanje sredstev za gradnjo proizvodnih kapacitet za proizvodnjo baznih.in finalnih izdelkov, ki bodo v večji meri namenjeni zunanjemu trgu; — racionalno izrabljati prostorske, tehnološke, infrastrukturne in kadrovske možnosti podpisnic sporazuma pri nadaljnjem razvoju in izgradnji proizvodnih zmogljivosti, za katere bomo podpisnice sporazuma, združevale delo in sredstva; — usklajevati in preiti na specializacijo proizvodnih programov in delitev dela med delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami v poslovni skupnosti, s čemer se bo povečala medsebojna proizvodna povezanost in postopoma organizirala skupna proizvodnja posameznih vrst proizvodov; — usklajevati proizvodne programe in organizirati skupen nastop na področjih, kjer se proiz-vodni programi združenih delovnih organizacij in temeljnih organizacij med seboj dopolnjujejo; — združevati in zagotavljati dinarska in devizna sredstva za tekoče poslovanje in za razširjanje materialne osnove združenega dela; — uvajati sodobne znanstvene, tehnične, tehnološke in organizacijske metode v proizvodnjo in poslovanje, s čemer se bo povečala učinkovitost združenega dela in dohodek članic poslovne skupnosti; — koncentrirati kadre na področju znanstvenoraziskovalnega, razvojnega dela, pravnih opravil; socialnega dela; —; smotrneje izrabljati kadre in materialne možnosti na pod- meljne organizacije skujjaj o-ročju skupnih zadev, ki jih zdru- pravljajo. (Citirano iz predlože-žene delovne organizacije in te- nega samoupravnega sporazuma.) HHHBHIHi■ -» . ^ i§11 * I j , ! I j j.Mi c •’ ~k - já.* * , *" S ,v > i >: ;■ Ü ■ , WKMtKmmm & :•!, m* sira m - ^«*****y. J- 1 i - HHI ■ I Hi Kako smo poslovali v dobi januar-seplember 1977 Vse člane OZD- želimo podrobno seznaniti z rezultati, ki sp jih posamezne TOZD' iti celoten kolektiv dosegli pri poslovanju v dobi januar—september 1977. Z letnim planom smo predvideli 1.680 zaposlenih, vendar nas je bilo manj, tako da je povprečje znašalo 1.644 oseb. Izdelkov iz ročne proizvodnje smo uskladiščili 4.227 ton, kar je za 272 ton več kot lani v enakem obdobju in 77,57 % letnega plana. TOZD-2, tj. avtomatska proizvodnja je kljub remontu v zimskih mesecih proizvedla 1.255 ton več kot lani in dosegla 72,35% letnega predvidevanja. •Na domačem in tujem trgu smo prodali 4525 ton izdelkov TOZD 1, in 12.487 ton iz TOZD-2, upoštevajoč proizvodnjo, smo- zaloge gotovih' izdelkov\ zman j šali -za 371 ton. iPri povprečnih neto' prodajnih cenah-smo dosegli nasprotiletu 1976 povišanje, in sicer pal TOZD S 1 za 18,93 %j pri TOZD-2 pa za-10,92 %, a planiranih neto prodajnih cen nismo dosegli niti na domačem, niti na tujem trgu. Po TOZD je doseganje naslednje: TÖZD-1 doma 93,20 %; v izvozu 96.15 %,' TOZD-2 doma 94 %,i v izvozu 85,55 %. V tem 'je tudi glavni razlog, da smo pod planom pri celotnem dohodku. Brtiforea-lizäcijo v TOZD-1 smo dosegli 67,04 % .od letnega plana-(9 mesecev' znaša 75 % od leta)! v TOZD 2 pa 65,95 %, Celotno neto: realizacijo-stekla pa z 69,24 %. Od celotne prodaje odpade 4,756 ton Ha izvoz, kar predstavlja' 28.46 °/n, vrednostno pa 29,48 %. Vseh izdelkov smo izvozili Za 4,219.549 dolarjev, kar je za 20,17 odstotkov več kot v lanskoletnem enakem obdobju in zS 82,44 % od našega letnega plana. Kljub. stimulaciji dosegamo • pri 'izvozu znatno nižje cene, kot pri prodaji na domačem trgu. Tudi sedaj moramo omeniti > prizadevanja za zmanjšanje;- od- • padka, saj se je nasproti preteklemu letu znižal: pri g skupini. RDBÖ od 31,77 % na 19,80 %;- pri j skupini MDK öS- 9,59 % na 2,80 %p prt skupini MDR od 19,64% na 14.15 % - in pri "Celi TOZD-1 od 20.46 % -na 14,13 %. V TOZD-2 se odpadek postopo-ma zmanjšuje, saj je znašal loip v céli TOZD-2: januar—september T976 15 %, plan za leto T977-znaša 14,85 %, januar -september 1977 15,55 %. Ö vkalküliränih pošlo VHihstroš-kih in osebnih dohodkih' ištho^ izdelali obsežne In podrobne- preglede po vrstah in TOZD. -Dgo-'; tavljamo, da so poglavitni stroški proizvodnje na enoto proizvoda malenkost nižji od planiranih, kar s je v1 glavnem rezultat’ - vár- < čevanja -in zman j šanega odpadka. k Zbimi podatki o vloženih stroških so' naslednji: 'poraba glavnih stroškov (surovine, goriva, modeli, kartoni) je dosegla 73,28 % letnega plana, amortizacija 76,08% letnega plana, .pogodbene obveznosti 75 %,' zakonske obveznosti 83,66 % in osebni dohodki za 71,14 odstotkov od letnega plana. sklep o skrbnem varčevanju ter kontroli nakupov z. nameni, da se nabava omeji na zares samo najnujnejše. . Podatki o ugotovitvi in razdelitvi celotnega -dohodka po TOZD so zelo obsežni, Zato navajamo tu Pri" obravnavanju porabi materiala je stroškov in bil sprejet le žbiriie, poglavitne1 za največje TOZD: (v 000 din) Element TOZD-1 - TOZD-2 . - % : planu . TOZD-1 TOZD>-2: Celoten 'dohodek i - 111.328 131.451 73,31 67,19 ; Porabljeni' material 67.474 107.024 . 73,49 69,93 - Družbeni proizvod 43.854 24.427 73,05 57,35 Amortizacija x j a 3.262 11.542 77,13 79,55 Dohodek j: 40.592 . 12.885 72,74 . 45,88 Pogffdbene ^obveznosti 4.447. 4.916 75 ” . : 75 K Zakonske obveznosti: 4 968 1.966 85,49" 83,80 Osebni dohodki k i 32.909 12.256 71,44 ' 87,13' Izguba 1.732 6.253 86,60- 55 ZBIRNI PODATKI. O RAZDELITVI CELOTNEGA DOHODKA ZA OZD SO NASLEDNJI: (v 000 din) Element I.-IX. 1976 plan 1977 I.-IX. " % : ’ 1977 1976 % : planu Celotni dohodek 250.551 475.655 .338.413 135,07 -71,15 Porabljeni material 176.663 294.537 212.232 120,13 72,06: Družbeni proizvod 73.888 181.118 126.181 170,77 69,68 Amortizacija i i a • 16.848 26.095 19.848 117,81 76,06 Dohodek 57.040 155.023 106533 186,41 68,59 Pogodbene obveznosti ’ 9.714 16.020 L 12.013 121,67 75,00 Zakonske Obveznosti 10.738 15.928 : 13.324 124,08 83,65 Osebni' dohodki' : 79.181 121.639 88.993 112,39 73,16 DOBIČEK EK izguba 42.593 1.436 7.997 18,78 — 84,78 V celotnem dohodku je upoštevana' an tudit ucihternhrurealizačija TOZD-4'ini TOZDio ter DSSS~:v višini 76,754.937,86, kar je upoštevano pri drugih TOZD kot porabljen material. KONCNTRINANCNI REZULTAT JE NASLEDNJI: ÉilSlÉllBÉjBSͧl>^ (v '000 din)- TOZD'Z I.—«Bs- 1978 I,—IX. 1977 vrstariu; N-din- vrsta N-din- TOZD-1 - izguba — 22-.3S4 izguba — 1.732 TOZD-Ž' izguba — 14.087 izguba — 6.253 ,TOZB±3 - izguba — 1.581 dobiček + 129 TOZD-4 izguba — 131 dobiček ¡É’í .' 48 TOZD-5 izguba — 4,236 dobiček . Ü& 207 TOVARNA N - izguba -42.419 i izguba — 7.601 TOZD-6 izguba — 174 izguba — 396 OZD izguba — 42593 izguba — 7.997 Iz navedenih podatkov izhaja, da bodo morale TOZD-1, 2 in 6 izdelati. sanacijske.- programe .ter jih najpozneje do 15.' novembra 1977 predati Službi družbenega ; knjigovodstva. in občinski sk-up-„ščini. V teh programih morajo biti ugotovljeni vzroki nastanka izgube in predvideni ukrepi za odpravo teh vzrokov. Glede na to, da so letošnji težki meseci (remont 40-tonske kad-ne peči, vroči meseci, letni dopusti) že za nami, in da je plasman za bodoče -mesece dokaj- jasen, smo izdelali tudi oceno rezultatov poslovanja za celo leto 1977. Po tej oceni bi TOZD-1' zaključila Ua mej i rentabilnbsti, -tj, brez dobička im brez.izgube,,:TGZD.-2,in. 6 pa" bi zaključili z nizko'ižgubb. Po teh predvidevanjih bi ostale TOZD imele i-dobiček, -ki pa ga teomcMpor naši. interni; zakonodaji porabili za delno kritje izgube. TOZD-2.. -. - ’ V lanskoletnem enakem obdob--, ju so znašali 'povprečni mesečni, neto. osebni, dohodki na zaposlenega 3.023,02 din, plan Znaša 3.942,65 din, $. .dej ansko t s pa smo | ¡dosegli. 3,747,38: din ali 23,96.% lanskoletnega in 9.5,05 %.-od planiranega., (V teh izplačilih, ni upoštevano iz-j plačilo regresa za letne dopuste.) Vsi našteti podatki, kakor tudi. ostale analize kažejo, da se je situacija -v- primer j a vi s ■ preteklim letom znatno izboljšala, da pa bo za celotnosanacijo; OZD potrebno še marsikaj . .storiti. Pri tem mislimo na razprodajo zalog gotovih izdelkov predvsem -kelihov — ustvarjanj e sredstev zaižplačeva-nje "stimulativnega dela osebnih dohodkov, in skladov,; da bi lahko, z lastnimi sredstvi investirali. Na koncu želim sporočiti še naslednje: nastopil je čas inventira-nja. Vse člane inventurnih komisij naprošam,- da posvetijo temu deluvsO skrb in pozornost, ostale člane kolektiva pa, da jim pri nji-; hovem Odgovornem delu pomagajo. Posebno važno je tu pravočasno dokončanje vrednotenja vseh zalog. Vsi še moramo zavedati, da je inventura podlaga in važen sestavni del . vsakega; zaključnega računa,- Hoda Korbar ZAHVALA Ob zaključku delovnega raž-j mer j* .-¡se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v TOZD I za izkazano pozornost in obdaritev, ki mi bo ostala v trajnem spominu. . r Celdtneinu kolektivu; želi ih še veliko delovnih uspehov, j Viktor Blažko ifmiifiiiiiifitfn(irfiriiriii(i(iiiiiiniiiiiiniiiiiifiHiiniiiiiiiimiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiir;iiiiiiiimiin«iiiiiiiiin>iiHiniiii((iiiiiiiiiiiriiiiitiHiiiuitiiiiuiiiiiiiiitiiifniiiiinifiiiiiiiiH^iitiiiiiiititiinmiMHriH^^^^^^ Izvedba referenduma v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v delovno organizacijo Steklarna Hrastnik, bo v četrtek, fO. novembra 1977 ItIHI(IIIIII1IliniHI!iIInl!ini!IliIliHlllllIUIilllI!IIIIIlllIllinilllllllllIltllIIIIIIIII]IIjlIIIIIIIIIIIfllIlir.lIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlllIIIIflllIllIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[llllllllIIIIIIIIll(llllEllIlllllIllllllIIIIIIllIlllllIIIIIil!lllllillllIir Izdelava steklarskih profilov V. torek, dne 11. oktobra, |e bita sklicana -v steklarni Hrastnik komisija za nomenklaturo poklicem pri Gospodarski zbornici Slovenije jz namenom,.da obravnava p redlo ženi'profil »Strojni steklar ma polavtomatu«, katerega predlagatelj' je bila Steklarna Hrastnik v: sodelovanju: z Revirsko delavsko univerzo Trbovlje. Predloženi profil je obravnaval republiški sekretariat za delo, 12 k predlogom ni imel bistvenih pripomb. 3. stebloslikar, 4' pomožni -brusilec kristalnega Stekla, 5. polirec kristalnega Stekla, : 6. steklobrnsileci (osnovna dodelava oziroma »¡grobo brušenje«), 7. rezalec i stekla (vkl jučene ■vertikalne' in horizontalne diamantne žage), 8. steklarski talillec, - 9; pripaVljalec steklarske" zmesi, dO. steklapihalec krogličar. Komisija za nomenklaturo poklicev pri GX SRSV dipl. ing. .Branko Pucelj, predsednik, ing. Ivan Suvorov, tajnik izvršnega odbora, združenja TOZD nekoVIa, Stanislav Sire, predstavnik republiškega sekre-tariataza delo, ter predstavaiki steklartt Komisi ja v sestavi dipl. inž.. Pucelj Branko, »predsedniki in-predstavnikov: dčlovirih migamizaGij naše ¡panoge. ke-ta je profil potrdila -ter; ga p.redlaigala izvršneiau odboru Oospodarske Pbornice SR Slovenije v sprejem. V drugem delu sestanka komisije so (bili analizirani profili ste-' klarskih poklicev, kateri so že sprejeti; Prevladovalo je mišljenje, da 'se morajo’ posamezni pro-filipregledatrm glede na stopnje tehnološkega; razvoja prilagoditi. Tov. Sire ¡Stanislav, ¡predstavnik republiškega sekretariata za delo; je pozitivno ocenil ¡dosedanje' delo in poudaril, da je steklarska industrija ena redkih, ¡ki je predlagala ponoven ¡pregled oziroma prilagajanje izobraževalnih programov'tehnološkemu razvoju. V izdelavi.so profili: 1. Strojni Steklar na polavtomatu, ' - ■ 2. strojni steklar (avtomatska predelava steklene mase), r Ti p refili ¡so osnova z te izdelavo učnih, načrtov, ¡katere 'bojno- morali .čimpre ji pripraviti; tako da bi: lahko v doglednem času 'pristopili k iz obraze vanjuteh >p oklicev. Ker tteosefe specializirani oziroma ozki profili poklicev, bo izobraže-vanje izvajano po določilih zako-¡ua o ¡poklicnem izobraževanju fen urejanju učnih-razmerij,'ki postavlja ¡pogoj, da ima-učenec vsaj 6 razredov dokončane osnovne šole,-pouk pa lahko, traja najmanj eno1 leto:'do največ 2 leti. To izobraževanje 'hi, vključeno v program reforme -srednjega šolstva ifl se bo še tudi po uvedbi u-smerjenega izobraževanja' izvajalo naprej za ¡tiste mlade .ljudi, ki ■* se' ne-bodo odločili' za prvo fazo usmerjenega izobraževanja, ampak si bodo želeli pridobiti kvalifikacijo. Po grobi oceni.predstavlja število. delavčev na ¡delovnih mestih zgoraj navedenih poklicev 40 % vsega kolektiva v katerikoli steklarni. Seveda je zelo različna Komisij* pri delu starostna .struktura, skupno pa jim je edino, dar nima nihče priznane .ustrezne izobrazbe; 'Tiljud-je-opravljajo zelo.zahtevno fen odgovorno delo (talilec, strojni steklar na polavtomatu ipd.) in imajo odločfeten vpliv-na: rentabilnost in kvaliteto proizvodnje. Res je, da ža dobro* opravljeno delo ni dovolj samo praktično'pridobivanje znan jaj ampak so potrebna tudi strokovno teoretična, družbena im splošna znanja, če resno; želimo izboljšati proizvodne rezultate im uresničiti zalkon. o združenem debi. V delovni organ izuči ji se bo .potrebno odločiti, kio liki del velikega števila delavcev bo potrebno dodatno osposobiti (praktično znanje že obvladajo), predvsem do katere starostne^ meje naj bi izobraževali ob delu. Ob organizaciji' rednega izobraževanja za te poklice pajbo potrebno prekiniti s prakso sprejemanja na delo mladih ¡ljudi" na ta delovna mesta, ampak 'bodo morali pred zaposlitvijo v 'redne šplanje.To bo vsekakor zahtevalo več' naporov in sistemskega ž dela, predvsem kvalitetne organizirano kadrovsko: službo in. planiranje' .kadrov. Ta ¡način' izobraževanja; pa bo zahteval tudi sredstva, ti naj bi prihajala iz ' dveh virov. . Redno šolanje bo'po vsej verjetnosti krila republiška izobraževalca,skup-n-ost, šolanje ob defeu' pa ¡bo morala kriti delovna organizacija. Zaradi tega se bo morala postaviti najbolj racionalna ¡oblika. Pri delovni OTganizaciji bo ipotrebno or-ganivirati 'dislbeirane oddelke poklicne šole.:-*a matične šole v Rogaški Slatini ali par’ oddelke pri Rčviteki delavski nmteeraTrbov-lje. Y steklarstvu imamo uvedena dva poklica vsakega' .profLía, in sicer' steklopihač 1 im brusilec kristalnega stekla. T. izdelavo teh profilov smo- pokriti" izob raže v a-mje vseh smeri v pripravi in predelavi steklene taline. Í Y drugi fazi, kot V e ¡bilo že ome- j njeno, •’priteopamO k: izdelavi učnih programov za: uhvedene profile. Zavod za šolstvo SR Slovenije je akupaj z matično.šolo v Rogaški' Slatini .pristopil k izdelavi učnih programov. (Slede na specifičnost proizvodnje v Steklarni HrastaLk- in- glede na zahtevo, da pri izdelavi teh programov sodelujejo' strokovni1 sodelavci'iiz delovnih organizacij, je bil' sprejet predlog, da pri izdelavi učnega programa za »strojni' steklar na polavtomatu«. in »strojni steklar« šodeln jejo. inž: 'Kitn^Staiie, 'Vidovič- Franc; iftž., Žaghr Anton in Koritnik Matija. ■ Y‘ Steklarni’ Hrastnik se je že pričelo izobraževanje v proižvod-tri 'skupini polavtomatske predelavi steklene1® ase. Presekali smo šter .način izobraževanja ob delu. Formirali suftr oddelek pri Revir-ski delavski univerzi Trbovlje za priučevanje delavcev oziroma n-čeneev na polavtomatih. Pouk se deli v d!va dela: rl. Program pTaiktičndga 'dela se odvija v dopoldanskem času s tem, da še 'učenec vadi 4 ute pr i polavtomatu oziroma na predelavi steklene mase, 4 ure pa dela v proizvodni skupini, za -katero se izobražuje, seveda pomožna dela. & temi se želi doseči, da se uvaja v ritem (»ziroirea tempo dela in seveda tudi v delovne navade. ' 2'. Teoretično znanje oziroma teoretično' izobraževanje "se vrši v popoldanskem času, V osnovni proizipodnji; oziroma pri praktičnem pouku so določeni vodje1 praktičnega ‘¡pouka ter mojstri; fcr: izobražujejo.' Yodjo oddelka je postavila Revirska delavska univerza. V prvem delu smo nakazali del problematike izobraževanja samo za osnovne proizvodne' sifcupine predelave steklene mase; v nadaljevanju bomb | dBdelali. ostala področja in socialno ¡problematiko, katera temu sledi; 'VEfrSKRBI ZA IZBOR IVOVE flELOVNESILE • Na letošnjem občnem zboru sIovenskegaszdraviMškega .društva od 2.;'do 4i; junija je bilašstrokov-na tema posvečena ¡perečemu-problema današnjega dela slovenskega zdravnika ocenjevanju zmožnosti za- deloi Kako široko in ne samo medicinsko so žajeli-pro-blem, naj povenekaj naslednjih odstavkov: . »Mlademu človeku bi morali že v. 7. ali 8... razredu osnovne' šole poleg psihološkega- poklicnega u-smerjanja opraviti tudi ¡medicinsko poklicno usmerjanje. Pogostni ¡razpravljamo v strokovnih krogih o. tem, kdo naj otroka pozna že;od prvega šolskega dne naprej, ali specialist medicine dela, ki pozna zahteve delovnega mesta? Sodimoda- je te- timsko delo, kjer je treba upoštevati'mnenje raznih -strokovnjakov, vendar je treba poklitenO; Usmer jan je opravljati pravočasno; Napake pri sla-benuipokličnem usmerjanju danes ugotavljamo pri predhodnih pregledih, pri nekoliko ¡starejših delavcih pa pri ocenjevanju na invalidski komisiji.« : »Namen predhodnih pregledov }e,¡ pravemu ¡delavcu dati pravo delovno-mesto, poškodovanega ali bolnega zaposliti na njegovi bolezni ali’ -okvari — ustreznem delovnem mestu, bolnega delavca pa najprej in predvsem pozdraviti-in šele nato zaposliti.« »Vsi, ki ocenjujejo preostalo delazmožnosi na invalidskih komisijah, lahko potrdijo, da ,je velika večina »mladih« delovnih invalidov invalidnih zaradi slabega poklicnega usmerjanja ali slabo opravljenih predhodnih preglej dot,« 1 »Žal nam mnoge organizacije združenega'dela dajo v.sVojib napotnicah* premalo podatkov o tem, na kakšnem delovnem mestu bodo delavci delali. Ravno tako je napak, da delavca, ki že dobi spričevalo za delovno mesto, nato premeščajo,« »¡Pri reševanju teh vprašanj je neogiben tvoren dialog z- združenim delom.« po Občan in delo IZ DELA SKUPŠČINE Zbori občinske skupščine so zasedali dne 24 in 25. oktobra 1977. Delegati ‘Vseh treh zborov so med drugim sprejeli: 1. Poročilo o delu upravnih organov Skupščine občine Hrastnik za leto 1976 ter ¡program dela ¡u-pravnih organov za leto 1977, v besedilu, kot ga je predložil v obravnavo in sprejem izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Pri tem je potrebno omeniti problem lokacije upravnih organov, ki poslujejo v dveh zgradbah. Zato bo potrebno pospešiti delo na preselitvi celotne uprave v prostore rudniškega samskega doma, 'kar bo olajšalo tudi delo občanom. Nadalje si bo potrebno prizadevati za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih in za popolnitev nezasedenih delovnih mest. Dejstvo je, 'da so 4 delovna mesta nezasedena (pravnik, referent za samoupravno sporazumevanje itd.), nekateri delavci pa bodo tudi v naslednjih letih odšli v pokoj, med njimi dva vodilna. Nujno je, da se delavci upravnih organov ,bolj kot doslej, vključujejo v družbenopolitično delo v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah, kar velja predvsem za mlajše kadre. Davčna inšpekcija bo morala v prihodnje posvetiti več pozornosti vsebinski kontroli poslovanja, predvsem pri zavezancih s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, po drugi strani pa sp bo morala bolj angažirati skupno z organi obrti in tržno inšpekcijo ter drugimi organi na ugotavljanju in pregonu nedovoljene dejavnosti. Delegati DPZ pa so pri ob ra v-1 navi poročila tudi menili, da z delom upravnih organov ne moremo biti povsem zadovoljni. Vzrok je v' -nezaisedenosti delovnih mest ter v slabi kadrovski strukturi zaposlenih delavcev (delovna mesta so zasedena z delavci, ki nimajo predpisane izobrazbe). Delegati zato predlagajo izvršnemu svetu skupščine občine in članu izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik, ki je zadolžen za funkcioniranje uprave, da v prihodnje posvetijo večjo skrb ob sprejemanju akta o sistemizaciji delovnih mest uprave in pri sprejemanju delavcev, da bodo zaposlovali ¡strokovno ustrezne kadre. Prav tako bo potrebno zaostriti delovno disciplino v tem smislu, da bo jasno, kateri delavci uprave so zadolženi za strokovne zadeve, kateri pa za vodenje oziroma usmerjanje politike. Delegati nadalje predlagajo, da pristojni organ občine v najkrajšem času pripravi poročilo ¡o delu davčne uprave in ob tem prouči, glede na višino odmerjenih prispevkov in davkov v primerjavi z drugimi davčnimi upravami v SR Sloveniji, ali je ¡upravičena sedanja organizacija in zasedba tega organa. Delegati družbenopolitičnega zbora so menili, da bi (bilo v bo7 doče primerneje obravnavati tovrstna poročila o delu uprave v začetku in ne koncem leta. 1 , 2. Poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe Skupščine občine Hrastnik ¡za obdobje od 1. 6. 1975 do 51. 8. 1977, v besedilu, kot ga je pripravila komisija za prošnje in pritožbe Skupščine občine Hrastnik. Pri obravnavi poročila so delegati ugotovili naslednje: a) Komisija je v obdobju od 1-. 6. ¡1975 do 31. 8. 1977 prejela 23 vlog, od tega jih je 11 ugodno rešila, največ vlog ipa ise je nanašalo na neurejeno stanovanjsko vprašanje. B) Delegati smatrajo, da je bilo ¡delo komisije zadovoljivo, vendar bi se komisija morala pogosteje sestajati (imella je le 3 seje) iz ¡razloga, da Bi se člani podrobneje seznanjali s problematiko pritožb m da bi bilo reševanje hitrejše in učinkovitejše. c) Ker je med zadevami tudi več vlog o nerešenih stanovanjskih vprašanjih za borce NOY, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih, je izvršni svet sprejel sklep, da se bo angažiral pri samoupravni stamovánjski skupnosti, da se v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom zagotovi v doglednem času primerna stanovanja tudi za te prosilce. d) Nadalje je bilo ugotovljeno, da je stanje pritožb v občini precej večje ,od 23, kolikor jih je obravnavala komisija. Dejstvo je namreč, da se občani neposredno obračajo na predsednika skupščine, izvršni svet in predstavnike družbenopolitičnih organizacij ali pa celo na republiko in federacijo, od koder se včasih telefonično uigira in skuša zadeve reševati in takih ustnih vlog oziroma pritožb jé znatno več kot jih je registriranih pri komisiji. Pri tem so delegati DPZ sprejeli stališče, da se glede na nastale probleme v zvezi z dodeljevanjem stanovanj udeležencem NOB in na različne predlogé o reševanju te problematike, stanovanja za to kategorijo občanov še nadalje zagotavljajo v smislu določil jŠS o ' združevanju in u-smerjanju sredstev za stanovanjsko graditev. V izogib nadaljnjim problemom naj predstavniki iz; vršnega ¡sveta seznanijo -vodstvo ■ občinske organizacije Zveze združenj borčev Hrastnik o dogovorjenem postopku ¡za pridobivanje stanovanj. Izvršni isvét Skupščine občine Hrastnik uaj: urgirá pri sanio-. upravni stanovanjski skupnosti, da le-ta čimprej opravi potrebna inveSticysko-adaptacijska dela na bivši »Menihovi hiši«, ki jo je poškodovalo letošnje neurje. 3. Poročilo o delu medobčinske inšpekcijske Službe Trbovlje za leto .1976, v besedilu, kot ga je pripravil oddelek za medobčinske inšpekcijske službe, Trbovlje, Delegati ¡so pri obravnavi poročila ugotovili naslednje: — z delom medobčinskih inšpekcijskih služb s sedežem v Trbovljah v celoti nismo zadovoljni, kar se nanaša predvsem na delo veterinarske inšpekcije glede na neurejenost 'stanja veterinarskega zavoda v Izlakah (v 'letii. 1977 ¡so morali veterinarska opravila — cepljenje kokoši in živine —- opraviti po drugih nalogih veterinarji sosednjih občin). Prav tako gradbena in ¡urbanistična inšpekcija nima pregleda nad vsemi gradnjami v. občini.- . Del,težav je iz ¡objektivnih razlogov, saj tudi te službe niso u-strezno kadrovsko zasedene, ne- katere inšpekcije pa sploh niso zasedene (kmetijska, požarna, e-lektroinišpekci ja). — Na splošno je za delo inšpekcijskih služb ugotoviti, da jih je premalo čutiti kot inšpekcijski organ (verjetno iz razloga, ker ¡se srečujejo inšpektorji vedno z istimi ljudmi in zato prihaja hote ali nehote do preveč »domačih« odnosov, kar je tudi vzrok za premajhno ¡učinkovitost teh služb). — Glede na delo tržne inšpekcije bo izvršni svet vztrajal na že sprejetih sklepih, da se občina, niti Zasavje, ne bo zapiralo v meje glede oskrbe prebivalcev, predvsem s 'sadjem in zelenjavo. Zato bo še naprej podpiral odpiranje novih prodajaln tega blaga pod pogojem, da bo to v ¡skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako se bo izvršni ¡svet vključil v skupno akcijo za organizirano preskrbp Zasavja z zelenjavo in sadjem v tem smislu, da se pristopi k ustanovitvi ustrezne skupnosti oziroma organizacije, ki bi organizirano oskrbovala Zasavje ¡s temi pridelki (izgradnja skladišč ter organiziran prevoz v Zasavje in v občine v Zasavju — oskrbovalni center ali podobno). — Delegati dvomijo o objektivnosti navedb delovne inšpekcije, ki se nanašajo na sprejem in uskladitev ¡samoupravnih splošnih ¡aktov OZD oziroma TOZD, saj je komisija pri skupščini občine ¡za ¡spremljanje izvajanja zakona o 'združenem delu ugotavljala razne pomanjkljivosti. V bodoče naj ,se ¡skuša ¡delo na tem področju med inšpekcijo ¡dela, pristojnimi ¡upravnimi organi in komisijo uskladiti. V— V bodoče naj se poročilo o delovanju inšpekcijskih služb ¡pripravi tako, da bo načelnik oddelka ¡gbral poročila ¡od ¡posameznih inšpektorjev, nato pa iz teh poročil pripravil zgoščeno poročilo, ki naj vsebuje predvsem dosežene uspehe in težave posameznih služb ih predloge, manj pa o-pisovanje/ posameznih primerov., — Ob tej priložnosti je bilo tudi ugotovljeno, da občina Hrastnik izpolnjuje sprejete obveznosti glede financiranja teh skupnih inšpekcijskih služb. Delegati ZKS so kritično ocenili delo Veterinarjev v naši veterinarski postaji. Ugotovljeno je bilo, da se ¡le-ti ponašajo mnogokrat neodgovorno do strank, ¡ki jih prosijo za veterinarske usluge. Zaradi tega je bilo ¡sprejeto ¡stališče, da ¡še na te nesprejemljive pojave opozori vodstvo revirske Veterinarske postaje, z namenom, da se usluge na tein področju ¡čimprej Tn v največji ¡možni meri izbol jšajo. Delegati zbora ¡združenega dela Skupščine občine Hrastnik _ so sprejeli, delegati izbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora pa ,šo vzeli na znanje oceno gibanja ¡skupne porabe v prvem polletju 1977 v primerjavi s planom za leto .1977 ter poročila o realizaciji proračuna občine Hrastnik Za obdobje januar—avgust 1977 in realizacijo sredstev samoprispevka občine Hrastnik za čas od ¡1. ¡1. do 31. 8. 1977, kot jih je ¡pripravili izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Iz ocene oziroma poročil izhaja: Samoupravne interesne skupnosti v iglobaln niso realizirale ¡polletnega plana ter da so posamezne interesne skupnosti različno realizirale polletni plan (občinska skupnost otroškega varstva 61,7%, občinska skupnost socialnega skrbstva 39,4%). Razlog za tako različno realizacijo ¡polletnih planov posameznih interesnih skupnosti je v tem, ker so se v obdobju začasnega financiranja (januar—julij 1977) uporabljale lanskoletne prispevne stopnje. Od 1. avgusta ¡dalje pa poteka združevanje sredstev na podlagi meril in instrumentov, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih pllanov samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva ¡skupne porabe so naraščala za 4,9 % počasneje od postavljenega- plana. Prav tako v občini niso prekoračena oziroma kršena resolucijska, načela, glede na to, da so sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rast-la v tem obdobju v globalu počasneje od rasti doseženega dohodka (ta je naraščal po stopnji-61 odstotkov). V'poročilu o realizaciji proračuna občine Hrastnik za obdobje januar—avgust 1977 je pri realizaciji prihodkov razvidno', da je v tem obdobju ¡realiziranih samo 39,6 % planiranih dohodkov, skupno z najetimi posojili pa 42,8 %, medtem ko bi morala znašati ¡realizacija v višini 66,6%. Pri davkih na dohodek in davkih iz ¡OD je realizacija 59,4%. Izpad je predvsem pri davku iz osebnega dohodka od samostojnega/ opravljanja ¡gospodarskih dejavnosti. ¡Prometni ¡davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja so realizirani 5Q,8 %. Največji izpad je zaslediti ¡pri prometnih davkih od ¡proizvodov, kjer je ¡realizacija samo 46,6%, Izpad je tud ¡pri prometnih davkih od alkoholnih pijač, kjer je realizacija 53 %. Realizacija ¡dohodkov iz republiškega proračuna (občina Hrastnik ¡spada med občine, ki so dpolnjevane iz1 republiškega proračuna) znaša ¡samo 30,6 %. ¡Iz pregleda izdatkov proračuna po glavnih namenih je razvidno, da je ¡realizacija V osmih mesecih 42,7 % oziroma je v skladu z doseženimi dohdki.. Izdatki, so realizirani samo za financiranje redne dejavnosti posameznih koristnikov ¡proračuna, medtem ko so bodo nove obveznosti proračuna realizirale le v ¡primeru, če bodo za to zagotovljena dopolnilna sredstva iz ¡republiškega proračuna. Iz poročila o realizaciji ¡sredstev samoprispevka ¡občine Hrastnik za čas oza nami dan, ko so zagorele sveče ■-iia grobovih naših dragih, ko smo se množično; zbrali,; da bi; 1 skupaj obudili-spomin- na tiste, ki?.smo«jih imeli *adi, a! jih ■ni več med nami. - Mnoge-pa nismo poznali, « vendar-jim dolgujemo mnogo. . Dolgo že -počivajo- v- naši slovenski zemljh -za katero - lahko h*, danes? .ponosno rečemo, da je svobodna. Pa vendar ima še " marsikatera - mati- in ¡žena zavezano .črno ruto in .solzne oči. «j Svobodni Smo.- toda; svojo- svobodo sitio plačali š krvjo, ki so jo nesebično in li rabi® prelili naši borci. Njihbva junaštva v celoto, ki je s svojo udarno močjo in jjunaškim - jurišem pobila ha tla v neenakih bojih tolikokrat močnejšega sovražnika. Težko si je danes, v izobilju in napredku, predstavljati,, kakd/veliko je bilo pomanjkanje insštisfca tokrat. A bila je volja, Bil j.e pogum in skupen cilj, ki? je pripeljal do najdragocenejšega S- svobode, krvava drama: se je odvijala na naši zemlji, na bojiščih po vsej Jugoslaviji. Koliko življenjskih niti se je pretrgalo sredi treskov granat in bomb. JugOr Slovanski narodi so v svobodo verjeli in prišla je po štirih težkih letih. 'Mnogi hrabri, ki so stali v prvih, vrstah, niso takrat več doživeli radostnih vzklikov in nepopisne, sreče. ‘Ostali šo' nemi, njihova kri prelito na polju, v grapi, v taboriščih'in zaporih. Toliko življenjskih zgodb je ostato nedorečenih. Mnogi šp omahnili za našo stvar, a sredi svoje največje moči, ko bi lahko še toliko ustvarili... Izgubili smo .mnogo nenadomestljivih bratov in sester, ki so danes poslali legenda. Toda ostali so z nami. Tn je spomin, naša zavest, da moramo nadaljevati in ohranjati priborjeno. Svobodni smo.- Zdaj gradimo socialistično samoupravno družbo- Na prizorišče dela 'so stopili novi rodovi, sicer v mirnem času, a vendar odločni, da s svojim delom in noviini_ uspehi dokažejo, kako zelo spoštujejo in ohranjajo spomin na padle 'borce, ki so iz nič postavili temelje za naš svoboden in nemoten razvoj. ^ Prav'zato mora biti naša pot na tak dan, ko se znajdemo preči ploščo, ki je poslednji spomin na padle, povezana z mislijo,'da vsega tega, kar imamo, ne bi bilo brez njih, ki v boju niso nikoli stali ob strani, da bi si ohranili svoje življenje. , _ - In zato — Slava jim! Slava vsem tistim, ki bi morali ’uživati sadove svojega velikega žrtvovanja, za katerega so dali poslednje in najdragocenejše — življenje. | Jasna Kosin UPOKOJILI SO SE ZORE VENČESLAV 30. 9. 1977 je bil starostno u-pokojen tovariš 'Zore Vinko od-delkovodja v TOZD I. Rojen je bil 4. 7. 1923 v Zagorju ob Savi kot sin rudarja. Po končani osnovni šoli se je družina preselila v Srbijo izaradi velike brezposelnosti med rudarji. Vinko se je zaposlil v steklarni Paračin 10. 2. 1937 kot odnašalec stekla. Že kot odnašalec pa je pokazal veliko zanimanje za poklie, ki si ga je izbral, zato je tudi bitro napredoval. Kmalu je postal krogličar. Vojna -vihra tudi Vinku, kakor mnogim drugim, ni prizanesla. Družina se je leta 1941 po okupaciji vrnila v Zagorje. Vinko se je takoj zaposlil v- Steklarni, Hrastnik, kjer je delal do prisilne mobilizacije v nemško vojsko leta 1943. Po osvoboditvi še je zaposlil najprej v rudniku Zagorje en mesec, že 27. 8. 1945 pa zopet v Steklarni Hrastnik. Ker so takratne potrebe po kadrih narekovale takšno politiko, je j>il tov. Zore dodeljen na • Kito stroj. Na njem je 28, 11. 1948 tudi napravil strokovni izpit za strojnega steklarja. Kot brigadir na polavtomatu je svoje znanje prenašal ha mlajši rod z vso vnemo. Vesten in nesebičen kot je Vinko bik vse svoje življenje, je bil med svojimi sodelavci vedno priljubljen. Za svoje delo je bil večkrat pohvaljen. Tako kot je bil vesten pri delu, je bil delaven tudi v organih upravljanja. Večkrat je bil izvoljen v CDS steklarne in izvršni odbor sindikata. : Bolezen pa tudi njemu ni prizanašala, Zato je bil 15. 6. 1960 prestavljen na delovno mesto izmenskega vodje kontrole. Tov. Vinko je bil 15 let izmenski vodja kontrole. Tudi v tem krogu je bil priljubljen, saj je znal prisluhniti težavam svojih delavk jim ob takih prilikah po svojih močeh pomagal. To so znale njegove sodelavke na izmeni tudi ceniti. Ko je bil leta 1975 zaradi potreb prestavljen na novo delovno mesto izmenskega vodje v TOZD I, so se mu njegove sodelavke oddolžine z lepim darilom in s tem pokazale, kako so ga kot človeka in izmenskega vodjo spoštovale.' Tudi ha kulturnem področju je bil Vinko vsa leta aktiven. V moški pevski zbor se je vključil že leta 1948 in njegov član je tudi danes. Vsa ta leta je bil tudi član odbora pevskega zbora, vrsto let pa je bil tudi blagajnik. Ža svoje delo na kulturnem področju je prejel zlato Gallusovo odličje. Ko so se 30. 9. ,1977 poslavljali od njega zadnji sodelavci ma iz-mahi, so mu zaželeli še' veliko zdravih let, da bi užival zasluženi pokoj še mnogo let v krogu svojih dragih. Vsem lepim željam se pridružuje tudi uredništvo Steklarja. KRISTINA UDIR 17. ilO. 1977 je bila upokojena tov. Kristina, naša dolgoletna sodelavka, vezalka v brusilnici. .Kristina Hdarazhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo šest o-trok. Rodila se je 5. 11. 1926 v Podkraju. :Po okupaciji Jugoslavije je biia že leta 1941 cela družina izgnana v 'Nemčijo. Po osvoboditvi domovine so se leta 1945 vsi vrnili iz izgnanstva v novo Jugoslavijo. 28. 8. 1945 še je Kristine zaposlila v Steklarni Hrastnik kot delavka v skladišču gotovih izdelkov. iNa tem delovnem mestu je bila 14 let, bolečine v križu pa so bile tako hude, da se je morala prestaviti na drugo delovno mesto, kot vezalka v brusilnico. To delo je opravljala vse do 17. 10. 1977, ko je bila upokojena. Kristina je bila pri svojih sodelavcih cenjena, čeprav je bila včasih nedostopna za okolico, to pa ji niso niti sodelavke hiti predpostavljeni preveč zamerili, saj, so vsi vedeli, kako težko mladost je imela. Še ne 15 let stara je morala v izgnanstvo, vse to pa je. tudi vzrok, da se je včasih zaprla vase, V takih težkih trenutkih so ji vsi pomagali in kriza je hitro minila. Zopet vedra in vesela je nadaljevala z delom. Da so jo sodelavci spoštovali, je dokaz tudi lepo darilo; s katerim so se od nje poslovile. delavke in delavci v brusilnici. Sama je bila ob slovesu presenečena. Dejala mi je: »Sedaj Vidim, da šo me imeli radi, danes ko odhajam v pokoj, mi je pri srcu težko, ker tega nisem že prej opazila.« Zdi se nam prav, da se ji prek našega glasila tudi mi zahvalimo za ves trud, ki ga je vložila v razvoj naše tovarne tudi ona. Želimo ji še obilo zdravja m veselja ter da bi pokojnino uživala še veliko let v kroigu svojih najdražjih. Uredništvo ZAVRŠNIK LEOPOLD >12. 9. '1977 je 'bil starostno upokojen tudi dolgoletni mojster na Kiko stroju tov. Završnik Leopold. Rodil se je 13. 11. 1927 v Čečah in izhaja iz številne rudarske družine. Takoj pp končani osnovni šoli se je' 10. 12. 1941 'zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Tako kot mnogi njegovi« vrstniki, je tudi Polde ‘ vzljubil Steklarski poklic in mu ostal zvest vse do svoje upokojitve letos. Želja po učenju, Spretnost v steklarskem poklicu mu je pomagala k hitrem napredovanju, s tem pa tudi do večjega zaslužka. Že pol leta po zaposlitvi je napredoval za izpihalca, stekla. S tem napredovanjem pa se Polde ni zadovoljil, pridno se je' učil; ko so drugi počivali. Njegova vnema je rodila sadove, že po dveh letih je bil nabiralec stekla, to je pomožnih na Kiko stroju. Leta 1945 je odšel na odsluže-nje kadrovskega roka. Vojsko je služil vse do 20. 4. 1948. Takoj po vrnitvi domov se je zopet zaposlil v steklarni. Nekaj let je Polde delal pri različnih mojstrih in končno dobil svojo brigado na Kiko stroju. Discipliniran, zanesljiv in z velikim znanjem je v povojnih letih vse do danes izučil veliko število mladih fantov steklarskega poklica, mnogi so danes že sami tudi uspešni mojstri. V naših organih, upravljanja ga sicer nismo opazili, verjetno je bil vzrok v tem, ker je živel precej 'oddaljen od tovarne.'Kljub temu pa je bil Polde predan in zvest kolektivu, med" svojimi sodelavci in predpostavljenimi pa cenjen kot človek in mojster. Delaven pa je bil v krajevni skupnosti Čeče, kjer je tudi živel. Ko odhaja Završnikov Polde v zasluženi pokoj, mu .tako, kot sb mu zaželeli njegovi dolgoletni sodelavci v obratu, želi tudi uredništvo Steklarja: še veliko let u-živanja pokojnine, mnogo sreče in zdiavja v krogu svoje, družine. BLAZNIK ALOJZ 30. 9. 1977 je v Steklarni Hrastnik prenehal z delom naš dolgoletni sodelavec mojster na stroju »Hajka Navedenega dne so se uredniki tovarniških glasil iz Zasavja ter nekateri drugi predstavniki OZD sestali v sejni sobi STT. Tu so jih predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. seznanili z organizacijo in Enodnevnega seminarja za, urednike zasavskih glasil so se med drugimi udeležili tudi Matjaž Vizjak, predsednik komisije za obveščanje in politično propagando pri ZSS, Jana Urbas, dipl. iur., in tovariš Stefanič, novinar Za zasavsko regijo je bil organiziran seminar 7. oktobra v prostorih Strojne tovarne v Trbovljah. Na seminar so bili povabljeni s strani organizatorjev uredni-Jd, družbenopolitični delavci in 'predstavniki samoupravnih organov vseh tistih delovnih organizacij, ki v Zasavju izdajajo svoja glasila. Teh pa jie 15. V vsej Sloveniji izhaja skoraj 500 glasil organizacij združenega dela, ki bi po zakonu o javnem obveščanju morala biti prijavljena pri Sekretariatu za informacije izvršnega sveta skupščine SRS. K temu pa bi morala dati svoja soglasja na temeljno vsebinsko zasnovo glasila komisija republiških sindikatov za obveščanje in politično propagando. Ta zakonska določba velja za vsa glasiia, razmnožena na ciklostil, fotokopirana, tiskana ali razmnožena na mehaničen, kemičen, elektronski, ali kakšen koli drug način. To velja torej tudi za našie glasilo Srečo in Bilten, pa delom STT, delom družbenopolitičnih organizacij, delom samoupravnih organov, doseženimi uspehi, načrti za bodoči razvoj, itd. Nato pa je stekla razprava o oblikah in vrstah informiranja v TOZD in OZD zastopanih delovnih organizacij. Zatem so si udeleženci seminarja ogledali tovarniške prostore STT. Po ogledu so nadaljevali z delom. Navzoči so bili s strani organizatorjev seznanjeni s- tistimi določili zakona o združenem delu, ki govore o obveščanju, z drugimi temeljnimi političnimi dokumenti o obveščanju in z zakonom o javnem obveščanju. Govora pa je bilo tudi o osnutku novega pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij' in o izdajanju'glasila. V naslednjih dveh mesecih morajo namreč vse delovne in druge organizacije, ki izdajajo svoja oglasila, izdelati nov -pravilnik o obveščanju, ki bo' (Nadaljevanje na .10. strani) f Lastnost delavca v združenem delu se pridobi ob pogojih, ki so določeni v temeljni organizaciji združenega dela' m ob pogojih,, ld jih določajo zakon, družbeni dogovor ali samoupravni - sporazum. - Lastnost delavca v združenem delu ni mogoče pridobiti pred dopolnjenimi ■ petnajstimi leti starosti .in če: niso izpolnjeni splošni zdravstveni, pogoji. Napačno pa je stališče, da-žena,- ki želi stopiti na delo v delovno organizacijo, ne izpolnjuje splošnega pogoja splošna zdravstvene sposobnosti zato, ker je noseča. Novost samoupravnega sporazuma' o varstvu in obsegu pravic neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz; zdravstvenega zavarovanja, ki ga je sprejela regionalna zdravstvena skupnost .Ljub-Ijana, je.29.:člen, kLs» glasi: .. »Zavarovanki, :ki. ji-je-prenehala lastnost delavke; rv; združenem delu ali delovno razmerje- ali druga: lastnost, na podlagi, katere je bila . zavarovana, . je zagotovljeno nadomestilo:: med; porodniškim, dopustom, tudi po. prenehanju delovnega razmerja, čaje bila ob pr» nehanju. noseča.« i Pravico do nadomestila med porodniškim dopustom po tem členu uveljavljajo začasno nezaposlene delavke pri: pristojni zdravstveni skupnosti.- ;i» ¿sicer-na podlagi bolniškega ’liste- To. pravicOktohko:: uveljavljajo'-- samo :tiste delavke, ki' so bile . že .v času trajadja de-iovnega razmerja noseče, pa jim je delo iz kateregakoli vzroka prenehalo. Pravica do nadomestila v času porodniškega dopusta, ki jo delavka pridobi pri zdravstveni skupnosti, ni odvisna od vzroka prenehanja' delovnega razmerja. Edini pogoj je, da je noseča de-lavka prekinila delovno razmerje, kar pristojna zdravstvena skupnost ugotovi ž holniškim listom in s. statusom zavarovanke. Na kratko. poglejmo primer neke delavke: Nekaj manj kot 2 leti je bila zaposlena pri privatnem, delodajalcu v kovinska galanteriji na delovnem mestu stiskalničarke. Zaradi pomanjkanja; dela:-je. privatniki z: 31. 12. , 1976, ukinilohrt, delavka pa je bila takrat-5-mesecev noseča« .Takoj sei: jej ¿prijavila pri skupnosti, za zaposlovanj e: in pridobila pravico do zdravstvenega zavarovanja -im pravico. .do denarnega nadomestila. ,Te pravice je uživala pri .skupnosti. za zaposlo-vanje- do nastopa porodniškega dopusta, korje pravice.uveljavila pri zdravstveni skupnosti, ¡gg Te pravice hi lahko imela prek skupnosti za zaposlovanje do konca 12: - meseca otrokove starosti cvenidar.ije za delavko bolj-. Ugodno, .da'uvelaavlja'praviasapa 29; člen» (Nadaljevanje z; 9:; strani) v-enjjrenjfetpet tu&rsiemrvaarisstaga- pre- usMajen. Z določili zakona otzdru- s .majbna povezanbst. Navzoči iSO se ženem, delu pa tmdi:z otastoječim :: & :.prediog£imL''sikinjali -rn speobla-zakonom o .javnem .obveščanju. V . sÄ urednika časopisa; Sias.tovar-primeru, vče, v- ton, roku -ne . bodo. «e ,S¥TSTT, eda ttrtfc RtiMki rsklSče sprejeti novi pravilniki. rkErbodur- 'tntednike;zastoskih' r tnStoniških Uredniki -i» predstavniki- kolektivov na enodnevnem’ seminarju v - • Strojni tovarni Trbovlje regulirali celotno -materijo obveščanja; obstaja možnost, da bodo glasila morate, prenehati,,a!.izhajanjem» dokler ne bo zadoščeno zakonskim zahtevam. Razprava pa se je ¿nadaljevala tudi o nujnosti-ustanoivitve: regionalnega aktiva novinarjev združenega dela pri- področnem aktivu Društva novinarjev- Slovenijei- Čuti se namreč-premajhen vpliv novinarjev, ki urejajo tovarniška glasila, v Društvu-novinarjev Slo- glasil na poseben razgovor, na katerem bodo. izvolili svojega., delegata,.,za povezavo- z .Društvom 'novinarjev. Slovenije. Cilj celotnih prizadevali j tako-organizatorjevi kakor tudi 'udeležencev seminarja je bil, da hi glasila tovarniških kolektivov oziroma - kolektivov" organizacij združenega' dela postala kakovostnejša, in čimbolj angažirana. Tine Lenarčič Ugodnost novega predpisa — zakona je v tem, da znaša nadomestilo v času porodniške prek zdravstvene skupnosti 100 % od osnove osebnega dohodka v preteklem letu. po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pa 60 %. S sprejetjem novega statuta regionalne zdravstvene skupnosti so noseče žene, ki so ostale brez zaposlitve, zelo. veliko pridobile. Odprto ostaja vprašanje'-socialne •varnosti za vse. tiste delavke, M so delo iz kakršnegakoli vzroka same zapustile ali nimajo gostote predhodne delovne dobe in zato po naših predpisih nimajo pravice do denarnega nadomestila. Pravico do denarnega .nadomestila pri zdravstveni skupnosti , pa pridobijo šele z nastopom porodniškega dopusta. - Organizacije, združenega dela nosečih delavk praviloma ne sprejniejo-v redno'zaposlitev. Zelo;, redki, so. primeri, ko nosečnico sprejmejo, kadar gre za. delo in zaposlitev, ki iž objektivnih razlogov traja samo določen čas, ta pa je in mora biti , vnaprej določen in znani' Vsa. iskalke ponovne zaposlitve, za katere bomo ob prijavi v intervjuju ugotovili, da so noseče ob prenehanju delovnega razmerja, bomo seznanili, da takoj ob nastopu’ '-porodniškega-.- dopusta uveljavijo nadomestilo pri pristojni zdravstveni skupnosti. Kakšne so; pravice delavca v primeru brezposelnosti - V skladu z določili zakona o zaposlovanju in -o zavarovanju za primer brezposelnosti lahko pravico do- denarnega nadomestila uveljavlja oseba, kr je delala najmanj eno leto brez presledka ali 18 mesecev s presledki vzadnjih dveh letih, če se prijavi samoupravni skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po- prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, oziroma delovnega razmerja z', zasebnim delodajalcem v ■ primeru, da brezposelni osebi- lastnost delavca v: združenem delu ni' prenehala po njegovi krivdi ali-volji. Osnova za denarno nadomestilo je povprečni mesečni osebni dohodek, dosežen v zadnjem koledarskem letu pred prenehanjem dela. Denarno nadomestilo- znaša 60 % od osnove, lahko pa se poveča za denarni znesek za-vzdrževane člane ožje družine. Denarno nadomestilo pa ne more biti manjše od najmanjšega osebnega dohodka v -SR Sloveniji. O prenehanju pravice do denarnega nadomestila sta bil, izdani 102 odločbi. V skladu z določili Zakona je bilo podaljšano izplačevanje denarnega nadomestila 11 upravičencem glede na, to, :da so imel nad 15 let delovne dobe, pa jim niti s strokovno usposobitvijo oziroma prekvalifikacijo • ni, bilo mogoče zagotoviti njihovim sposobnostim ustrezne zaposlitve. Število upravičencev da denarnega. nadomestila je v nekaterih občinah, večje, - največ pa-je. oseb s. pravico a do minimalnega' denarnega. nadomestila.. Najpogostejši so: vzroki: prenehanja lastnosti delavca v. združenem delu zaradi izteka1 dela; sklenjehegahk- določen čas. in negativne ocene delavca v poskusni i dobi. Sorazmerno sveliko je tudi prosilcev do denarnega nadomestila, - katerim je prenehala lastnost delavca v združenem delu po lastni krivdi ali volji, in jim ta pravica1, ne more biti priznana. Pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo., pridobijo ob koncu: prejemanj e nadomestila!, osebe, ki1 nimajo :15 let skupne delovne dobe in se: niso mogle- zaposliti, če ne dosegajo dogovorjenega: dohodkovnega: cenzusa na člana ožje družine in ne prejemajo denarnih sredstev zaizobraževarije. Denar- na pomoč' je- enaka za vse upravičence, ki sicer znaša toliko kot je najtežji osebni dohodek za območje-. občine, kjer upravičenec stalno- prebiva, za osebe, ki stalno živijo na območju SR Slovenije, če te; ■ s posameznim družbenim dogovorom o razporejanju- dbhad-ka v posamezni .občini te drugače določeno. Začasno nezaposlene osebe imajo- pravicoi. do otroškega dodatka, če jta: je- bila te pravica priznana po. predpisih samoupravnih; skupnosti otroškega varstva v. času, ko jim. je bila "priznana lastnost delavca v združenem delu. - V skladu, z določenim zatonom o; zaposlovanju in, os zavarovanju za prime® brezposelnosti osebe uresničujejo pravice d® zdravstvenega ; zavarovanja po : predpisih samoupravnih interesnih. skupnosti za zdravstveno- varstvo, n Z novo- samoupravno ureditvijo je; pravica do; zdravstvenega varstva e razširjena, vendar pa ugotavljamo, da je delež upravičencev relativno manjhen, kar pripisujejo ' neinformiranosti £ iskalcev zaposlitve.. ZAHVALA o Svojim; sodelavkam,, sodelavcem ter izmenskim, vodj^em brus ilhi c e se zahvaljujem; za prekrasno darilo, lepo vazo, in rože. Vse to so mi izročili'ob mo jem, odhodu- v pokoj. 'Še posebno se zahval ju jem Nadi in Micki. Darija me bodo, vedno spominjala na dneve;.prebite med vami. V bodoče vam želim še veliko delovnih uspehov pri vašem delu. . Kristina Bdir ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem in pregdedalkam na?izmeni za lepo darilo, kakOir "tudi za lep poslovilni-večer. Ob tej priložnosti želim vsem veliko uspehov in tovarištva.? Franc Žifliert Dejavnost društva i DruStvo' isvalidetHrastnik; bfe-. ¿taja od leta 1973, ko jfe bilo usra---novi j eno na pobudo nekaterih članov, zares invalidov-. Odcepitev .. od takratnega Medobčinskega. društva . ZASAVJE*, s. sedežem.. v.. Trbovljah je bila zaradi tega, ker odbor nikakor ni mogel zaživeti A priznati moramo, da v takem 1 obsegu etudi ati .mogel. --Žita'.se je Drnftvo'invalidov Hrastnik oprlo' na lastite--sile;, velih e’ zasluge pri tem «pa imajtmdi Zveza društev; invalidov SR Slovenije. Zavedati se moramo,.da-brez-teuda,.ni .kruha,. Tega pa si invalidi želimo, da delno nadomestimo ■ svoje i. življenjske nevšečnosti, ko smo v Del invalidov iz steklarne na izletu, po Madžarski. Prišli v podjetje v mesecu. oktobru . '1 Veljkovič Branislav, odbij alee kelihov; Marini Radoslav, odnaša-lec; Grujič D ragu n, o d n a šal er.; Poljič Zihnija, delavec težak’; Vtt-kašinovič¡Slavujka, kontrolor stekla; Mujkanovič Behara, kolt-; trolor stekla; Bubovšek Anica, kontrolor stekla; Jeran Mihaela, - kontrolor stekla; Raj-nič Dušanka, kontrolor stekla; Bjclič Mi ralom, odbijalec kelihov*; Zgonjanin Zoran, pomočnik IS; Keber Mirko. ročni pihalec v TOZD I; Hn-žejrpvič llalil, delavec na kana-Mt; Httzejrovič Muharem, delavec na kanalu; Ahniet Nnšret, dostav-Ijalec olja; Gos’tOvič 'Ižu-din, delavec težak; Gajič Radmila, kontrolor Atekla:. : > težkih mukah,od bdi tičih; ¿prema-1 govali svoje tegobe- 'DejaVposti društva v preteklosti né bi- naštevali1 pač pa bi,sb posvetili letu 1977. To pa zaradr téga ker, ima-uno,-višaj-■ po «tojeffi- -mišijenjuy-največ dela, ki sp tiče splošne problematike invalidov Hrastnika. Na letni konferenci, ki je bila decembra lanskega leta, smo si zadali naloge, q katerih bo poročilo-na občnem zboru 17. 12, 1977. ■Že prej-ipa bomo-člane ..seznanili■ o nekaterih slabih In dobrih vesteh, ki jih nekateri ,že težko čakajo. V del o Vnem,, in finančnem planu smo predvideli tudi izletel za invalide in, njihove svojce Jfe-■ na, mož) in jih tudi organizinalL-Prvi- t»k:t ,je - bil v messeti. ju-niju¡ ¡na rejáciji Hrastnik^ Slovenska Bistrica—Ormož—Lendava iti o-ihratno, Vsak izmed Članov, ki se "je téga izleta' udeležil, je dobil o njem dobre vtise..; Izletu se je udeležilo 98 . žiandt t in n j ihovih svojcev- žal p®- malo. iz-Rte-MarJie.. Hrastnik. Vzrok tema ni znan. Po izletu šo člani želeli, da bi organizirali še enega na - i-sti- relaciji. Izvršni odboj Društva invalidov Hrastnik je o; tem razpravljal in ¡sprejel sklep. na: svoji,seji, dné *2h- 9/,-í97-7r,da,-o«gna4zii;a,izÍei, za -člane ¡m njihovesvojn.e, i#^a, ¡mož) ilia , relaciji Hrastnik—Slo--venska Bi st r ica-- O riiHiž-—Le n d a-va—Ma džarškn .(Rl atino ježevo) in' obratno. Po dogovorit .z,; vodjo turističnega podjetja Vititor v Lendavi; «ki je zelo lepo sprejel naše člane na izletu: v,mesecu juniju, je bi- lo- dogovorjena, da. ponay.tlQ .qi'ga-■niziramp, izlet v Lendavo, potem pa še1 v.susednjo Madžarsko. Izdelan je bil program in urnik, ki naj bi sluzil žd "izlet) 15. TO/1577. Obvestilo. ža izlet je bilo V Delavskem domu na Logu. Obvestila pa' smo razobesili, se na d ruga javna mesta. Po vsem sodeč naj džargko je bil drugi zaistoj, ker je zmanjkalo forintov za obvezano: zamenjavo, kot to določa 'o tamkajšnji- predpisi, 'DoHilihsmu: dva vodiča. ¡Gesta na Madžariskem 1 je bilaripraznaj tako i da ,je sofcril lahkoi-nbračal.»avtobus ,na glavni . cesti. Sam prihod v mesto na M 1-! džarskem, kjier bi si naj ogledali I zgodovinske .zanimivosti Madža r- ' !'ške ni uspel za’radi že omenjene ■ dvakratne zatnude ih netočnibiittT formacij naših dveh vodičevVie-i po je,v,.naši.domoy4ni.hiti,mla.d.1. To smb čutili tudi starejši ob, ^poznavanju madžarskih razmegv.V Titovi Jugoslaviji pa delavski j razred sam odloča cr-svojem- delu*. - Po Vrnitvi iz Madžarske smo, si , ogledali še zanimivosti v Lendavi. v,Po. hrhi®i-«-amudi,sma^dSR,,aa kostjo, naprej pa je bil progr-am-‘Ltakšeft, kot je bil (predviden,- V/ee je zadovoljivo potekalo razen ne-;'jasnosti glede'pogödbenih obvez- , nosti. jSh. iiöJ-i naši predhodniki iz Maribora- na boljšenuTcakor mi? Menimo- pa, ,