Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (16/34 °C) in soboto (17/33 °C) bo jasno, v nedeljo (17/31 °C) delno oblačno. Četrtek, 6. avgusta 2015 številka 31 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim cffiftl pBJfl J IV Velenje, 3. avgusta - Skorajda ni otroka, ki ne uživa, ko barva in riše. Sploh, če je lahko ob tem še malo umazan. Kako pa to počnejo veliki? Da, tudi oni se med risanjem in slikanjem umažejo, pa jih prav tako nič ne moti. To in še marsikaj so spoznali malčki, ki so se na torkovih igrarijah na travniku pri Domu kulture preizkusili v risanju s prstnimi barvami in vodenkami. Eni so to počeli na mizah, drugi na pravih slikarskih stojalih. Ker iz majhnega vedno raste veliko, je morda med njimi tudi kakšen uspešen bodoči umetnik. a bš Družimo se! Milena Krstič - Planine Poleti je več časa za druženje. Ne mudi se, kot se običajno mudi čez leto. A tudi poleti, ko se več družimo, uživamo na piknikih, srečanjih, zabavah, veselicah ..., je dobro razmišljati o tem, kam z embalažo in drugimi odpadki, ki bodo ostali po takih dogodkih. Že pri načrtovanju je pametno vedeti, koliko ljudi bo prisotnih, in razmisliti, koliko česa bomo potrebovali, da ne bo vsega preveč in bo potem neuporabljeno končalo v smeteh. »Poskusimo« lahko z vračljivo embalažo, steklenicami, kijih bomo po zabavi vrnili nazaj v krogotok v ponovno polnitev. Naredili bomo dobro denarnici in okolju. Ce se bomo odločili za pločevinke in plastenke, se lahko marsikje dogovorimo, da tisto, kar ne bomo porabili, vrnemo. Prazno embalažo pa stisnemo in oddamo v zato namenjene zabojnike. Tiste z rumenim pokrovom. In spet vam bo hvaležna tako denarnica kot narava. Redki so pikniki brez žara in zelenjave. Posebej pozorni bodimo na meso, da ne bo prišlo zaradi njega do kakšnih prebavnih težav, po katerih se ga bomo še dolgo spominjali. Ostanke mesa, kijih je treba zavreči, zavijmo v plastično vrečko - teh je, resici na ljubo, povsod preveč, a so vsaj v tem primeru koristne. Iz zabojnikov za mešane komunalne odpadke tako vsaj smrdelo ne bo. Ostanke zelenjave oddajmo v rjav zabojnik za bio razgradljive odpadke. V poletnih mesecih, ko so temperature visoke in hitro pride do gnitja, jih v zabojnik odložimo v biorazgradljivih vrečkah, lahko tudi v papirnatih, ki so ostale od kruha, da gniloba ne bo moteča za tiste, ki bodo zabojnik uporabljali za nami, in tudi za delavce, ki so dnevno v stikih z odpadki. In uživajmo. Uživajmo v druženju. Vzemimo si čas za pogovore, srečanja, piknike, pozitivne misli in za nove zamisli. Nahranimo tudi duha v sebi. a -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Modro zeleni prah povzročil preplah Pred napovedano novinarsko konferenco je prejel direktor TEŠ dr. Matjaž Eberlinc grozilno pismo z neznanim prahom, ki pa ni bil zdravju nevaren Mira Zakošek Šoštanj - Prah, ki je bil del grozilnega pisma, v torek malo pred 11. uro pa ga je dobil direktor šoštanjske termoelektrarne dr. Matjaž Eberlinc, ni bil nevaren zdravju ljudi, povzročil pa je veliko nevšečnosti. Eberlinc je pošiljko odprl tik pred napovedano novinarsko konferenco (vsebine pisma ni prebral), ki je seveda odpadla, pridržali pa so vse, ki so že bili v poslopju, saj je to eden od varnostnih ukrepov. Med njimi je bilo tudi šest novinarjev, nekaj pa jih je ostalo tudi pred stavbo, saj niso mogli do svojih avtomobilov, ki so bili na varovanem območju. To je trajalo skoraj pet ur, dokler niso dobili analiz prahu. Seveda je bilo ob tem dogodku veliko ugibanj, še posebej, ker ima TEŠ vrsto nerazrešenih vprašanj. Ni recimo jasno, kaj bo v prihodnje z blokoma štiri in pet, s tem pa tudi s številom zaposlenih. Prav tako tudi ni jasno, kaj bo z ogrevanjem Šaleške doline, Direktor Eberlinc je po končani agoniji dejal: »Spremembe, ki se dogajajo v poslovanju družbe in vplivajo tudi na lokalno skupnost, so verjetno botrovale temu, da se je nekdo odločil opozoriti na problematiko na sicer nenavaden način, ki zagotovo ne pripomore k normalnemu poslovanju in reševanju odprtih vprašanj, ki so bila, so in bodo, ne glede na to, kdo družbo vodi.« Celotno akcijo so vodili policisti in gasilci pod vodstvom poveljnika Borisa Brinovška, ki je poskrbel, da je vse potekalo skladno z varnostnimi predpisi. Policisti pa šaljivca še iščejo. Napovedana novinarska konferenca bo sedaj v sredo, na njej pa naj bi govorili o po-saj je TEŠ enostransko odpovedal slovnih rezultatih v letošnjem pr-pogodbo, dosedanja usklajevanja vem polletju. pa niso obrodila sadov. a Dr. Matjaž Eberlinc Policisti in gasilci pri preiskavi grozilnega pisma s sumljivo vsebino, ki ga je prejel direktor Termoelektrarne Šoštanj Matjaž Eberlinc. Ansambel Četrtek 6. OUgUSt _ petek 7. OUgUSt Halinka ob 20-5° ob 2030 * Mer euergreen glasbe z Lucienne r • Terasa Kavarne Lucifer T i 3 Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 6. avgusta 2015 LOKALNE novice 20 tisočakov za socialo in zdravstvo Velenje, 30. julija - Mestna občina Velenje je marca objavila Razpis za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in projektov letos. Prejeli so 30 vlog, od tega 22 predlogov ni bilo popolnih. Po tem, ko so predlagatelje pozvali, da vloge dopolnijo, so to storili vsi. Vsak predlog je bil ovrednoten glede na sprejeta merila za izbor programov in projektov, sredstva pa so dodelili 29 društvom in organizacijam. Komisija je mednje razdelila 20 tisoč evrov. Od tega so 9 tisoč evrov namenili velenjskim društvom in ustanovam, 5 tisoč evrov pa tistim, ki imajo sedež zunaj MO Velenje, vendar delujejo tudi na območju velenjske občine. 6 tisoč evrov so namenili karitativni in socialni dejavnosti. Ta sredstva je prejela Župnijski Karitas Velenje, edina prijavljena v tem sklopu. a bš Obnavljajo cesto skozi Pesje Velenje, 4. avgusta - V teh dneh promet skozi Pesje, na cesti Ve-lenje-Šoštanj, teče izmenično. Na odseku od krožišča do križišča z radarjem, kjer je odcep za naselje Pesje, namreč obnavljajo asfaltno prevleko. Ker gre za državno cesto, obnova ne bo strošek občine. Obnova je temeljita, saj so zamenjali tudi spodnji ustroj in tampon ceste, ki je močno obremenjena s tovornim in osebnim prometom. a bš Igrala pri zelenici ob Domu kulture? V službi za razvojne projekte in gospodarstvo Mestne občine Velenje ponovno proučujejo možnost postavitve igral na zelenici ob Domu kulture. To pobudo je na seji sveta podal svetnik (SMC) Matej Jenko. Ob 55- letnici mesta so o tem že razmišljali, a se za to niso odločili, ker je to tudi prireditveni prostor. Vse več mam doji Slovenj Gradec, 3. avgusta - Ob svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo med 1. in 7. avgustom in letos poteka z geslom Dojenje in delo - naj deluje, so Svetovni zvezi za dojenje (WABA) več pozornosti posvetili različnim vidikom dojenja. Opozarjajo na pomen različnih okolij, ki lahko zaviralno ali pa spodbudno vplivajo na dojenje. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je bilo lani rojenih 959 otrok, od tega 462 deklic in 497 dečkov. Opravljenih je bilo 215 carskih rezov. Skupaj premeščenih novorojenčkov v Ljubljano ali Maribor je bilo 37. Premeščenih otrok v center za nedonošenčke je bilo skupaj 305. Nedonošenih otrok je bilo 55. Iz statističnih podatkov je opaziti, da se je glede na leto 2013 povečal odstotek izključno dojenih otrok, odstotek delno dojenih otrok se je zmanjšal za 3 %, nedojenih pa zmanjšal za 0,3 % odstotka. Zato so zaposleni na ginekološkem oddelku slovenjgraške bolnišnice zelo zadovoljni, saj so v promocijo in izboljšanje dojenja vložili veliko truda in dela. Kljub temu bodo še naprej skrbeli za izpopolnjevanje znanja in dela na področju dojenja. a bš Mladostniki preveč sedijo Ljubljana, 4. avgusta - Raziskava »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju« (HBSC 2014), ki jo je že četrtič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da je v zadnjih dvanajstih letih vse manj slovenskih mladostnikov redno telesno dejavnih. Tako je le še okoli 18 % mladostnikov telesno dejavnih vse dni v tednu, medtem, ko vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure preživi v sedečem položaju. Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Podatki tudi kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta. Sicer pa s starostjo telesna dejavnost upada, tako je dovolj telesno dejavnih največ 11-letnikov, sledijo 13- in 15-le-tniki. Med 15-letnimi dekleti jih je redno telesno dejavnih le še dobrih 7 %.V obdobju zadnjih dvanajstih let raziskava beleži upad redne telesno dejavnih mladostnikov, in sicer še posebej med 11-letni-ki in med 15-letnimi dekleti. a Ponovna aktivacija kartice Bicy stane Velenje - V Mestni občini Velenje je zagotovljena brezplačna uporaba koles, a nekateri splošne pogoje uporabe kršijo (na eno kartico si izposojajo več koles, zadržujejo kolesa tudi po 14 ur, jih uničujejo). Takšnim uporabnikom je nadaljnja uporaba prepovedana. V primeru manjših kršitev, pa jim na TIC-u kartico vseeno ponovno aktivirajo. Do nedavnega je bilo to brezplačno, po novem pa je treba za to odšteti 6 evrov. a mz Veliko pozornosti namenjajo neljubim dogodkom Bolnišnica Topolšica in Zavod za zdravstveno zavarovanje Hercegovsko-neretvanjske županije sta si izmenjala izkušnje in dobre prakse Milena Krstič - Planine Topolšica, 4. avgusta - V torek so Bolnišnico Topolšica obiskali predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Hercegovsko-nere-tvanjske županije iz Bosne in Hercegovine. Do tega srečanja je prišlo potem, ko sta stike navezala vodja kakovosti v tukajšnji bolnišnici in direktor tamkajšnjega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Direktor Bolnišnice Topolšica prim. Leopold Rezar, mag. Brigita Putar, ki bdi nad sistemom kakovosti, in vodja službe za informatiko Marko Oberstar so gostom predstavili nekatere novosti v kakovosti, predvsem pa, kako znotraj te obvladujejo nezaželene oziroma neljube dogodke. »Obvladovanje in poročanje o neljubih dogodkih je nekaj, na kar smo v naši bolnišnici res ponosni. Tudi v Sloveniji smo bili v zvezi s tem doslej deležni že precej zanimanja,« pravi direktor. Neljubi dogodek je vsak nepričakovan dogodek, ki je ali bi lahko povzročil pacientu škodo med zdravstveno oskrbo in ni posledica narave pacientove bolezni. »Kadar sodelavci ugotovijo, da v delovnem procesu vse ne teče gladko, da se Gostom so predstavili Bolnišnico Topolšica in jih po njej tudi popeljali. nekje zatika, to javijo vodstvu. To vsako takšno zadevo obravnava, odpravi in prijavitelju tudi javi rezultate obravnave.« Neljubi dogodki, ki so jih že obravnavali, so z zelo različnih področij. Recimo, da je pribor, ki ga uporabljajo bolniki, ki jedo kasneje, ostajal v bolnišničnih sobah in se ni vračal v kuhinjo. Z nekaj organizacijskimi prijemi so to uredili. Nelju- bi dogodek je lahko denimo tudi to, da medicinska sestra na temperaturnem listu ne zna prebrati navodil zdravnika. To so odpravili tako, da terapije zapisujejo s tiskanimi črkami. »To je urejeno tudi v sistemu kakovosti. Zdravnik vsako terapijo parafira. Temperaturni listi so tako popolnoma pregledni.« Ob tem so v Bolnišnici poudarili, da je zelo pomembna prav prijava neljubega dogodka. Pozvali so zaposlene, da dogodek, ki bi lahko bil v škodo pacientu, zaposlenim, obiskovalcem in sodelavcem javijo. Pri tem med prijavitelji ne iščejo krivcev, temveč poskrbijo, da se možnosti za pojav nezaželenih dogodkov zmanjšajo na čim manjšo možno mero. Savinjsko-šaleška naveza Z odpisi dolgov do manj »odpisanih« Država pomaga še drugače - Celjani bi vrgli ministrico, prodaja CC v zraku - Asfaltna baza razdvaja - Laška CI proti cesti Pa seje začelo! Država, občine in različna podjetja naj bi začeli črtati dolgove najrevnejšim zadolženim prebivalcem. Čeprav naj bi bilo še nekaj nejasnosti, poudarjajo, daje jasno, da bo akcija pomagala mnogim, da se znebijo bremen, kijih močno bremenijo. Zdaj naj bi bili nekateri še bolj odločni, da akcija uspe, da bi bili boljši od naše »najboljše sosede«, pri kateri podobna akcija, začeta pred nami, naj ne bi bila najuspešnejša. Nekateri bi se po zadnjih dogodkih pač še bolj radi primerjali, pa čeprav stvari nimajo nič skupnega. Kot z medsosedskim sporom zaradi arbitraže nima nič skupnega na tisoče slovenskih turistov, ki so letos še močneje kot prejšnja leta okupirali Hrvaško. Hrvaško obalo. Kot slišimo, naj bi država pomagala svojim državljanom še na druge načine. Tako, slišimo, naj ne bi uvedla osovraženega davka na nepremičnine, ampak bi še naprej veljal davek za uporabo stavbnega zemljišča. Ki pa bi doživel nekaj popravkov. Gotovo takih, da bi dobili nekaj več. Za nekaj let naj bi si oddahnili tudi tisti, ki bodo morali postaviti svoje male čistilne naprave za čiščenje greznice. Seveda bi bilo dobro, da bi ta čas bolje izrabile tudi občine in dorekle, kako učinkoviteje pomagati ljudem do takih naprav, saj niso poceni. Predvsem starejši, še posebno upokojenci v odmaknjenih krajih si jih bodo težko »privoščili«. Da bodo občine v tem času kaj močneje gradile kanalizacijo, je malo verjetno, še posebej, če za to ne bo več evropskega denarja. Država pa denar seveda pričakuje tudi od prodaje podjetij, v katerih ima svoj delež. Iz prvega svežnja je nekaj družb že našlo nove lastnike, nekaj še ne. Med slednjimi je z našega območja tudi celjska Cinkarna. O njej zadnji čas več slišimo zaradi kvarnih okoljskih posledic njenega delovanja v preteklosti. Če k temu prištejemo še nepremišljeno delovanje, ko so nekateri odpadke vozili daleč naokoli, bo sanacija obsežna in draga. Zaradi premajhne aktivnosti nekateri terjajo odstop aktualne ministrice za okolje, čeprav jo drugi »zagovarjajo«, da je na tem položaju še premalo časa, da bi lahko počistila stvari. Reševanje starih posledic delovanja Cinkarne pa tudi povzroča, da so tisti, ki se zanimajo za nakup, previdni. Saj si ne želijo nakopati na vrat prevelikega bremena starih grehov. Zato se prodaja CC menda odmika, čeprav še vedno velja, da se za nakup zanimajo družbe iz Poljske, ZDA in Avstrije. Kdaj? To je še v zraku! Na našem ožjem območju pa se zapleta s prodajo »ostankov« nekoč mogočne družbe Ceste mostovi Celje. Družba Ahac NG, kije prevzela VOC ter naprej zaposluje veliko delavcev nekdanjega cestnega podjetja in vzdržuje ceste na širšem območju, je najela tudi asfaltno bazo v Pirešici. In bila prepričana, da bo to lahko tudi kupila. Če je »špekulirala«, da bo cena na drugi prodaji padla, se je uštela. Višjo zavezujočo ponudbo je dala celjska gradbena družba Remont. Čeprav menda nekako niti še ne ve, kaj bo z njo. Za zdaj je Ahacu uspelo še vsaj za mesec podaljšati najem, potem pa ... Bodo gradili svojo? Morda bodo najemniki lahko še ostali nekaj časa. Celje pa družb le ne izgublja, tudi pridobiva jih. Elektro Celje energija je prevzela prodajni del Elektra Gorenjske. Kaj bo to pomenilo za odjemalce električne energije, ne vemo, ti seveda pričakujejo pocenitev. V Laškem pa seje znova predramila civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji hitre ceste 3. razvojne osi skozi njihov kraj. Mislijo, da je to preveč škodljivo za delovanje in razvoj zdraviliške dejavnosti, tudi da bo uničila nekatere kraje. Nekako dajejo prav Velenjčanom, saj menijo, da je cesto najbolje speljati preko Prebolda do Zasavja, in to od priključka v Šentrupertu. Taka rešitev pa je seveda v nasprotju z željo Celjanov, da bi z »ipsilonom« celjsko območje z dvema krakoma s priključkov Celje-vzhod in Celje-zahod na vsaki strani Celja povezali z Laškim in dalje z Dolenjsko. Pa še to: V Podčetrtku so uvedli prodajno posebnost - spominkomat. To nikakor ni avtomat, kjer bi si ljudje lahko osvežili spomin, čeprav bi mnogim prišel še kako prav. To je »le« avtomat za prodajo spominkov! a k a mz NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 3 6. avgusta 2015 «»SÜAS AKTUALNO 3 Živilska tržnica do 1. decembra Družno jo bosta financirali Občina in Krajevna skupnost Šoštanj - Pogodbo z izvajalcem, družbo Mineral iz Preserij so podpisali v ponedeljek Milena Krstič - Planine Šoštanj, 3. avgusta - Za občino, krajevno skupnost in lokalne pridelovalce je bil ta ponedeljek velik dan - podpis pogodbe za izgradnjo živilske tržnice v mestu. S tem se naposled začenja uresničevanje dolgoletnih prizadevanj in želja Krajevne skupnosti Šoštanj, prebivalcev in lokalnih pridelovalcev hrane. Lokacija živilske tržnice se prostorsko in časovno ujema s prenovo Trga svobode. Oba objekta sta tudi po zunanji ureditvi vsebinsko usklajena. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno letos, gradnja pa bo potekala po določilih in pogojih, ki sta jih podala ARSO in Zavod za varstvo kulturne dediščine, da so v Šoštanju gradbeno dovoljenje dobili. Živilska tržnica bo armiranobetonski objekt s položno, ravno streho. Fasada bo deloma iz granitogresne, deloma steklene in lesene fasade. Po podpisu so si segli v roke župan Darko Menih, predsednica sveta KS Urška Kurnik in direktor Minerala Marjan Urleb. Med štirimi ponudniki, ki so oddali ponudbe za izvedbo del - Markomark iz Vidma pri Ptuju, Ce-invest iz Trebne-ga, VAS iz Šoštanja, Mineral iz Preserij, je bil kot najugodnejši izbran slednji. Mineral bo objekt, pokrit prostor z živilsko tržnico z javnimi sanitarijami, zgradil za 242.000.000 evrov. Polovico denarja bo zagotovila Občina Šoštanj iz proračuna, polovico Krajevna skupnost Šoštanj, obe si delita tudi stroške strokovnega nadzora, izdelavo varnostnega načrta in projektne dokumentacije. Tržnica mora biti zgrajena, kot se je s podpisom pogodbe zavezal izvajalec del, do 1. decembra letos. Prvim na lestvici ne bo treba čakati dolgo Občina ima na voljo garsonjero, stanovanjski sklad šest stanovanj Milena Krstič - Planine Šoštanj - V občini Šoštanj, v kateri vsaki dve leti objavijo razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, so tik pred tem, da objavijo prednostno listo upravičencev. Na razpis so prejeli 65 vlog, komisija, ki jih je pregledala in obravnavala, jih je osem zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnila. Drugim so odločbe, ki vsebujejo število doseženih točk iz ocenitve bivalnih razmer, že poslali. Tudi ti so imeli oziroma imajo možnost pritožbe, če se z doseženim številom točk ne strinjajo. Po obravnavi pritožb na drugostopenjskem organu bodo izoblikovali prednostno listo upravičencev. Za najem stanovanj bodo prišli najprej na vrsto prvi z liste. Koliko jih lahko na to računa že v kratkem? Andrej Volk je povedal, da Občina Šoštanj trenutno razpolagajo le z eno garsonjero. »Ima pa na Cesti talcev Stanovanjski sklad Republike Slovenije prostih nekaj stanovanj, ki jih bomo na osnovi razpolagalne pravice dodelili upravičencem s prednostne lestvice. Ocenjujem, da bi lahko na osnovi tega že v kratkem ugodili šestim ali sedmim upravičencem do najema neprofi-tnih stanovanj.« a a Remont toplovodnega omrežja uspešno opravili Remont načrtujejo v času dopustov, dela pa načrtujejo tako, da jih lahko opravijo v enem vikendu - Letos so za to namenili 41 tisoč evrov - Toplotno oskrbo zagotovili v rekordnem času Pregled lovilca nesnage Mira Zakošek Toplovodno omrežje Šaleške doline je dobro vzdrževano, vse, kar je mogoče, popravijo med letom, enkrat letno pa se odločijo za zaustavitev sistema. To je praviloma prvi vikend avgusta, ko so v Gorenju kolektivni dopustu, pa še toplo je. Letošnji remont je potekal od tega petka do nedelje, tokrat pa se niso odločili za popolno zaustavitev sistema in prekinitev dobave toplote vsem uporabnikom. Dela so opravili tako, da obratovanja niso prekinili, ampak zgolj zmanjšali temperaturni nivo. »Z neprekinjenim obratovanjem sistema pod točko vrelišča in dobro načrtovano organizacijo dela smo čas prekinitve dobave toplotne energije vsem končnim odjemalcem zmanjšali na najmanjšo možno mero, nekateri odjemalci motenj dobave sploh niso občutili, saj smo dela izvajali parcialno na treh različnih zapiralnih območjih. Enemu od naših največjih odjemalcev toplotne energije - Termam Topolšica - pa smo zagotovili oskrbo že v petek zvečer, preostalim odjemalcem po zapiralnih območjih pa v soboto v popoldanskih urah,« pravijo v poslovni enoti Energetika Komunalnega podjetja Velenje. Remont je potekal od petka, 31. julija, do nedelje, 2. avgusta. Dela je opravljalo 27 delavcev Komunalnega podjetja Velenje, priključili pa so se jim tudi zunanji izvajalci predvsem iz Elektra Celje. Za remont so letos namenili 41 tisoč evrov. Dela so opravili kljub zahtevnim razmeram celo prej, kot so predvidevali. L A "k WM Remonte v Komunalnem podjetju skrbno načrtujejo, priprave začnejo že marca, najugodnejši termin pa uskladijo s svojimi največjimi odjemalci. To so Gorenje, Terme Topolšica, Premogovnik Velenje, Veplas ... Že aprila so izdelali podroben program vseh potrebnih del za odpravo najbolj kritičnih točk na sistemu daljinskega ogrevanja, ki bi lahko v novi ogrevalni sezoni povzročile moteno energetsko oskrbo odjemalcem toplotne energije. Letošnja dela so potekala brez zapletov in po načrtih. Med drugim so opravili obsežno sanacijo vro-čevoda v jašku TUŠ, v razdelilnih jaških za smer Kardeljev trg, Stan-tetova ulica in Šalek 90-97. Vgradi- li so 9 novih zapornih armatur, na elektroenergetskih napravah v črpališčih 110 MW in 70 MW pa opravili vsa preventivnovzdrževalna dela, ki se lahko izvajajo le v breznapeto-stnem stanju. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Ko je nuja, izravnajo fosilna goriva Ob julijski vročini in suši, ko je bil vodostaj rek nizek, se je ponovno pokazalo, kako pomembna je termoenergija Mag. Bogdan Makovšek:»Znova se je potrdilo, kako pomemben je naš delež pri zagotavljanju zadostnih količin premoga in posledično električne energije.« GOSPODARSKE novice Preverjajte gozdove! Velenje, 29. julija - Zavod za gozdove Slovenije opozarja vse lastnike gozdov, da redno in pogosto pregledujejo svoje gozdove, kjer so prisotni iglavci. Tudi iz šoštanjske enote zavoda sporočajo lastnikom v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, naj bodo pozorni na znake napada podlubnikov. Če opazijo pojav črvine na deblih in na tleh ob drevesu, odpadle zelene iglice ob drevesu, rdeče-rjavo krošnjo in odstopanje lubja, naj o odkritih, s podlubniki napadenih drevesih obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja. Nujno je, da se lastniki gozdov čim prej lotijo poseka napadenih dreves, sečne ostanke napadenih dreves pa je potrebno izpostaviti močni sončni pripeki, ali jih zmleti, ali pa prekriti s črno folijo. a bš Na vremenske razmere so se odzvali takoj Velenje - V Premogovniku Velenje so se na vremenske razmere, ko hi-drologija ni bila ugodna in so v hidroelektrarnah proizvedli manj energije od načrtovane, odzvali takoj. Uvedli so 4-izmensko delo, s čimer so omogočili, da je trenutno en sam delujoči odkop neprekinjeno obratoval 24 ur na dan. Če bo treba, napoveduje se še en vročinski val, pa pravijo, da bodo za zagotavljanje čim višje proizvodnje uvedli še dodatne delovne dneve. Rezervo predstavlja tudi premog na deponiji, kjer ga je trenutno naloženega okoli 230.000 ton ali, prevedeno v energijo, 2.500 tera Joulov. a mkp Odstopil član nadzornega sveta NLB Peter Groznik Tako so sporočili iz družbe. Nadzorni svet NLB se bo o prenehanju njegovega mandata seznanil na avgustovski seji, ko bo odločal tudi o njegovi prošnji za skrajšanje statutarno določenega 3-mesečnega odpovednega roka, so še sporočili. Minimalni dohodek zrasel za drobiž Ljubljana, 3. avgusta - Od 1. avgusta se uporablja usklajeni znesek minimalnega dohodka, ki po pojasnilu ministrstva za delo znaša 270,82 evra, kar je 1,62 evra več kot pred tem. Znesek je usklajen na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do junija v primerjavi z enakim obdobjem lani, so dodali. Prejemnikov denarne socialne pomoči, ki znaša toliko kot minimalni dohodek, je mesečno približno 53.000. Vloge za kmetijstvo do 10. avgusta Šoštanj - Do 10. avgusta bodo na Občini Šoštanj sprejemali vloge za koriščenje sredstev upravičencem, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja na njihovem območju. Med upravičence bodo razdelili 26.000 evrov, kar je toliko kot prejšnja leta. V Šoštanju za razliko od sosednjih občin zneska za te namene niso povečali. Kot prejšnja leta pa se tudi letos kaže, da bo največ zanimanja za finančno podporo pri naložbah v kmetijsko proizvodnjo (letos vključuje tudi gozdarstvo) in zavarovalne premije. Novost letošnjega razpisa pa je pomoč za izobraževanje in usposabljanje za nekmetijske dejavnosti na kmetiji. a mkp Furs rešil tri četrtine ugovorov Ljubljana, 3. avgusta - Finančna uprava RS (Furs) je doslej rešila 76,4 odstotka vseh vloženih ugovorov zoper informativne izračune dohodnine za lani. Teh 33.993 odločb je zavezancem tudi že odposlala. Kdor bo moral dohodnino doplačati, bo to moral storiti v 30 dneh, v tem času pa bo tudi finančna uprava zavezancem s preplačili vrnila denar. a a a Milena Krstič - Planine Velenje, 31. julija - Da je premog izjemno pomembno gorivo, se je znova pokazalo v sušnem in vročem juliju. V Premogovniku Velenje so se razmeram, ko hidrologija ni bila ugodna in so v hidroelektrarnah proizvedli manj električne energije, kot so načrtovali, odzvali takoj, pravi vodja Proizvodnje in glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan Makovšek. Poraba premoga v TEŠ-u, ki je v juliju znašala preko 380.000 ton, ni bila niti za trenutek motena. »Na odkopu A na koti -80, ki je trenutno v obratovanju, smo 22. julija uvedli štiriizmensko delo, tako da odkop neprekinjeno obratuje vseh 24 ur na dan. Do nadaljnjega bo ta odkop tako obratoval tudi vse sobote,« pravi. Dodatno rezervo predstavlja premog na deponi- zasebne investitorje Milena Krstič - Planine Šoštanj, 31. avgusta - Vseh sedem mesecev letošnjega leta je bilo za Nivig, podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter druge storitve, v primerjavi s prejšnjimi tremi leti izjemno težko, pravi direktor Luka Petrak. Dela ni bilo veliko, pa še tisto, kar ga je bilo, so bile malenkosti. Praktično nobene- ji, kjer ga je bilo konec julija naloženega približno 200.000 ton. V Premogovniku zagotavljajo, da je s tem ustrezna dobava premoga Ter- ga večjega projekta. Razlog, zakaj je na dlani. »Ni evropskih sredstev, ni novih projektov, občine imajo manj denarja ... Vse to se pozna«. Veliko naložb se letos izvaja iz finančne perspektive, ki se izteka, projektov za novo do leta 2020 še ni. Evropska sredstva pa pomembna dodana vrednost projektom, velikokrat pa nujna za izvedbo. moelektrani Šoštanj zagotovljena tudi za naprej. »Julija se je ponovno potrdilo, kako pomembna je termoenergija oziroma kako strateško pomemben je velenjski premog pri zanesljivi oskrbi z električno energijo v času, ko te na trgu ni oziroma so vodostaji rek zelo nizki in hidroelektrarne ne morejo proizvajati toliko energije, kot je načrtovano,« pravi. Če proizvodnja energije v Termoelektrarni Šoštanj niti za trenutek ni bila motena julija, pa je treba povedati, da ni bila motena niti pred V Nivigu so se letos, da prebrodijo to obdobje, v precejšnji meri obračali na zasebne investitorje. Ena od priložnosti, v kateri so se videli in se še, je dobava, gradnja in zagon malih komunalnih čistilnih naprav. »A letos nismo postavili niti ene,« pravi Petrak. To nas preseneča glede na to, da morajo do konca leta 2017 za male komunalne čistilne naprave poskrbeti tem, in to navkljub težkim geomehanskim pogojem, ki letos vladajo v jami. V prvi polovici leta so imeli dokaj neugodno odkopno fronto. »Do aprila je proizvodnja potekala na dveh odkopih, a je odkop CD1 pri napredovanju pogosto naletel na ostanke starih, nelikvidiranih prog. Večkrat je bilo potrebno izgrajevanje starih deformiranih lokov na samem odkopu, kar se je poznalo pri napredku in doseženi proizvodnji. Na odkopu D na koti -65 pa je bilo oteženo pridobivanje premoga iz stropnega dela. V aprilu je prišlo še do stebrnega udara in zatesnitve odvozne proge na odkopu D kote -65, zaradi česar je bilo potrebno pretesariti del proge v dolžini 86 metrov,« strokovno pojasni težave vodja Proizvodnje in glavni tehnični vodja PV. Trenutno poteka proizvodnja samo na odkopu A na koti -80, ki so ga uvedli v proizvodnjo aprila, medtem ko je odkop D na koti - 65 normalno zaključil odkopavanje v začetku junija, ko so se morali zaradi velikih težav, ki so se pojavljale v odvozni progi odkopa CD1, odločiti tudi za njegovo predčasno de-montažo. Veliko naporov, nekaj dodatnih delovnih dni, visoko strokovno znanje in tudi izkušnje so pripomogle k temu, da so polletje zaključili uspešno. Pa še kurilna vrednost premoga, ki so ga odkopali, je bila višja od napovedane oziroma tiste, ki so jo načrtovali. Znašala je 11,43 GJ/ tono ali, povedano drugače, do sredine julija je kalorična vrednost na-kopanega premoga znašala preko 19.000 teraJoulov, za kar pa je bilo treba nakopati okoli 1.670.000 ton premoga. a Delavci Gorenja se vračajo v sredo Velenje - Že vse od 24. julija so delavci Gorenja na kolektivnem dopustu, večina pa se jih vrača v sredo, 12. avgusta, odvisno od proizvodnih načrtov v posameznih programih. Kolektivni dopust imajo v vseh svojih tovarnah tako v Sloveniji, Srbiji in na Češkem. Vzdrževalci pa ta čas izkoriščajo za obnovitvena dela, ki jih v času redne proizvodnje ni mogoče opraviti. Ta potekajo po besedah pomočnika direktorja Vzdrževanja Petra Kobala skladno z načrti. Vzdrževalci so bili veseli nekoliko nižjih temperatur, saj tako delo lažje in hitreje opravijo. amz Luka Petrak: »S sodelovanjem z drugimi na razpisih imamo slabe izkušnje.« vsi, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Samo na območju občine Šoštanj je takih okoli 650 gospodinjstev. Občina pa jim gre pri tem na roke s subvencijami. »Mislim, da je tolikšno nezanima-nje pogojeno s tem, da ljudje računajo na podaljšanje roka. Vendar dvomim, da ga bo možno podaljševati v neskončnost.« Malo so jih letos »reševala« dela, ki so jih opravljali za Komunalno podjetje in Občino Šoštanj. K sreči pomanjkanja poslov zaposleni ne čutijo. Še vedno jih je toliko, kot jih je bilo. »Tudi plač nismo nižali. Imamo dobre kadre in nanje stavimo tudi za čas, ko se bodo odpirali novi projekti.« Letos so poskusili priti do dela s sodelovanjem pri javnih razpisih tudi zunaj Šaleške doline. »A smo bili povsod neuspešni. Čeprav smo vse razpise pripravljali tako, da kakega posebnega zaslužka z njimi niti ne bi bilo, bilo bi plačano le delo, smo bili predragi. To nas čudi,« pravi direktor Nivige. S sodelovanjem z drugimi na razpisih pa imajo slabe izkušnje. »Povpraševanje po sodelovanju je bilo sicer veliko, a se na podlagi letošnjih izkušenj tega ne bomo več šli. Kar nekajkrat smo bili speljani na tanek led. Tako smo izgubili projekt, ki smo ga imeli že skoraj dobljenega, obnovo Trga svobode v Šoštanju.« Direktorja smo vprašali tudi, ali vidijo kakšen nov večji posel, ki jim bo vrnil optimizem v času pričakovanja nove finančne perspektive? »Za zdaj ga ni na vidiku, a se bomo borili še naprej.« a Kako kaže za naprej? Trenutno deluje odkop A na koti -80, v pripravi pa sta dva nova, in sicer odkop B na koti -80 in odkop E na koti -80. V obratovanje ju bodo vključili v drugi polovici septembra. Načrtujejo, da bo proizvodnja v zadnji četrtini leta precej višja, ku-rilnost pa bo ostala taka, kot je bila do sedaj. V Premogovniku so prepričani, da bodo izpolnili letošnji načrt. HSE edini, ki je vplačal V Premogovniku Velenje dokapitalizacijo z novimi stvarnimi in denarnimi vložki ocenjujejo za uspešno Velenje, 29. julija - Do srede, ko se je zaključil še drugi krog vpisa delnic Premogovnika Velenje, so delničarji v poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju z novimi stvarnimi in denarnimi vložki vplačali za 34.000.000 evrov delnic z denarnimi vložki in 37.600.000 evrov z vplačanimi in vpisanimi delnicami s stvarnimi vložki (z izročitvijo opreme 21.600.00 evrov, s konverzijo terjatev iz naslova kreditnih pogodb 16.000.000 evrov), oboje iz Holdinga Slovenske elektrarne. Premogovnik je z odprto dokapitalizacijo omogočil vsem svojim delničarjem, da ohranijo udeležbo v kapitalu in sodelujejo z vpisom in vplačilom delnic. V pr- vem krogu med 15. in 22. julijem so imeli prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu le delničarji, ki so že bili imetniki delnic družbe. V tem krogu je kot edini vplačal delnice HSE v višini 18.000.000 evrov v denarnih vložkih. Nove delnice, ki na podlagi prednostne pravice do 22. julija niso bile vpisane in vplačane, pa je lahko vpisal in vplačal katerikoli delničar. Tudi v tem krogu je bil edini, ki je vpisal in vplačal nove delnice, HSE v višini 16.000.000 evrov. amkp Čakajoč novo finančno perspektivo V Nivigu se letos, da prebrodijo težko obdobje, obračajo na Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 GOSPODARSTVO ""^Jis 5 Vprašanje ogrevanja šaleške doline še vedno odprto Pred enim mesecem je Termoelektrarna Šoštanj enostransko odpovedala pogodbo o dobavi toplotne energije z zgolj trimesečnim rokom - Nova pogodba, ki predvideva 30-odstotno povišanje cen in nezanesljivo oskrbo za tukajšnje okolje, ni sprejemljiva Mira Zakošek Termoelektrarna Šoštanj je na začetku julija odpovedala dolgoletno pogodbo o dobavi toplotne energije z zgolj trimesečnim odpovednim rokom. To je za to okolje povsem nesprejemljivo in zagotovo tudi nedopustno, saj v tako kratkem času nikakor ni mogoče zagotoviti kakšne druge rešitve. Celotna stanovanjska in poslovna infrastruktura podrejena daljinskemu ogrevanju Mesti Velenje in Šoštanj z okolico, s tem pa tudi celotna industrija, so grajeni tako, da druge rešitve kot daljinsko ogrevanje nikakor niso mogoče, vsaj v tako kratkem času ne. Res je te dni vroče, a nova ogrevalna sezona je dobesedno pred vrati. Sprejemljiv torej ni način odpovedi dobička, leto 2012 z dobrimi 165 tisočaki, leto 2012 s skoraj 127 tisočaki in leto 2013 s skoraj 229 tisočaki. Oskrba naj ne bi bila nemotena Še mnogo hujši pa je predlog v pogodbi, da Termoelektrarna Šoštanj ne bi več zagotavljala nemotene oskrbe toplotne energije. V predlogu pogodbe je namreč predvidena možnost intervalov, ko TEŠ toplotne energije ne bi zagotavljal tudi do 72 ur. Kaj bito pomenilo sredi najhujše zime za naše domove in kaj šele za vrtce, šole, bolnišnice, podjetja, turistične objekte? Šoštanjske svetnice in svetniki ter njihov župan Darko Menih od Termoelektrarne Šoštanj terjajo izpolnitev zavez, ki so jim bile dane v fazi sprejemanja prostorskih aktov za gradnjo bloka 6. Zahtevajo zagotovitev vroče-vodnega napajanja Šaleške doline tudi v času, ko bloka 6 in 5 ne bosta v obratovanju. > Lokalna skupnost ne more pristati na možne prekinitve dobave, saj se s toplotno energijo ogreva več kot 90 odstotkov prebivalcev in večina podjetij. novejših informacij o stališčih tega kolektiva o dobavi toplotne energije nismo mogli preveriti. Je pa direktor dr. Matjaž Eberlinc pred nedavnim potrdil težave pri zagotavljanju toplotne energije ob morebitnem izpadu bloka iz omrežja. Za predlog pogodbe pa je dejal, da je to šele predlog, o katerem se bodo še pogovarjali. Zakaj nezanesljiva oskrba? To vprašanje smo postavili dr. Urošu Rotniku, dolgoletnemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj in sedanjemu direktorju Komunalnega podjetja, ki je sodeloval pri načrtovanju šestega bloka. Prepričanje, da je rešitev možna, saj ima Ša- pogodbe, nikakor pa tudi ne predlog nove pogodbe, ki jo je ponudila Termoelektrarna Šoštanj. TEŠ proizvaja toploto z dobičkom Predvideno je namreč povišanje cen iz sedanjih 11 na 14 evrov. To je odgovorne na Komunalnem podjetju in Svet ustanoviteljev tega podjetja (vsi župani Šaleških občin) presenetilo. Iz izkaza poslovnega izida Termoelektrarne Šoštanj prinaša postavka »oskrba s paro in toplo vodo« Termoelektrarni Šoštanj vsa leta (podatkov za lani sicer še ni) dobiček. Tega izkazujejo tudi v letih, ko so toplotno energijo proizvajali tudi še na tretjem bloku, ki je pomenil bistveno dražjo proizvodnjo. Tehnološko popolnejši bloki pomenijo cenejšo proizvodnjo tako elektrike kot toplotne energije in po njihovi logiki bi se morala toplotna energija z blokom šest poceniti. Ta blok pomeni namreč trideset odstotkov boljši izkoristek (tudi za toplotno energijo!). Pa poglejmo še poslovne izide v tej postavki zadnjih štirih let (vzeli smo jih iz letnega poročila termoelektrarne Šoštanj. Leto 2010 so sklenili s skoraj 127 tisočaki tako kratkem času (treh mesecih in eden je že mimo). Izrazil je prepričanje, da bo prevladal razum, da se bodo oboji obnašali kot dobri poslovni partnerji in zaplet čim prej rešili. Termoelektrarna je po njegovem vsekakor dolžna upoštevati tudi svojo družbeno odgovornost v tem okolju, kjer obratuje že več kot 50 let, sobivanje pa za tukajšnje prebivalce ni bilo vedno lahko. Alternativnega vira na kratek rok ni Vodstvo Komunalnega podjetja Velenje in z njim tudi občini Velenje in Šoštanj so dejansko potisnjeni ob zid. Alternativnega vira v tako kratkem času niti tehnično niti ekonomsko ni mogoče zagotoviti. Zakaj je sploh prišlo do teh zapletov v zvezi z zanesljivo oskrbo? Rotnik pravi, da so strategijo obratovanja na hitro spremenili, kar pa je nesprejemljivo, takšnih odločitev nikakor ni mogoče sprejemati kar čez noč, vsekakor je treba predvideti dovolj dolgo časovno obdobje, da se najdejo alternativne rešitve. Dosedanja usklajevanja niso bila uspešna Poročali smo že, da v tem okolju predlogov Termoelektrarne ni mogoče sprejeti in vodstvi Mestne občine Velenje in Šoštanja sta že dvignili glas. Od vodstva Komunalnega podjetja so zahtevali dogovor, ki pa ga še vedno niso dosegli. Po besedah direktorja dr. Uroša Rotnika so se že nekajkrat pogajali, nazadnje v torek, a zadeve niso premaknili z mrtve točke. Ponujena pogodba je nesprejemljiva »Dviga cene ne razumemo. Ves čas so nam govorili, da pomeni blok 6 za 30 odstotkov boljši izkoristek premoga, zakaj torej povišanje?« pravi predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Bojan Kontič, ki nemotene oskrbe nikakor ne namerava sprejeti, sicer pa je tudi ni mož- Vsaka nepredvidena prekinitev dobave toplote vpliva na kvaliteto bivanjskega standarda odjemalcev, gospodarskim subjektom pa povzroča motnje delovnega procesa in veliko gospodarsko škodo. Predlog TEŠ-a o dvigu cene toplotne energije je še vedno predmet pogajanj, vendar je stališče KPV in lokalne skupnosti jasno - dvig cene toplotne energije je povsem neupravičen in neutemeljen. Lokalne skupnosti so podprle izgradnjo Bloka 6 s ciljem zmanjšati stopnjo onesnaženosti okolja, izboljšati kakovost in energetsko učinkovitost, saj bo za enako količino proizvedene energije porabljeno približno za 30 odstotkov manj premoga. Posledično to pomeni, da so pričakovali znižanje stroškov za proizvodnjo toplotne energije in s tem nižjo ceno. leška dolina dovolj proizvodnih enot, da lahko oskrbuje prebivalce s toplotno energijo. Poudaril je, da Komunalno podjetje s TEŠ dobro sodeluje že vse od leta 1960, nikoli ni bilo nobenih težav in tudi sedaj so pripravljeni sodelovati pri iskanju najboljših rešitev. Dejstvo pa je, da tega nikakor ni mogoče narediti v no. Cela občina je grajena s predpostavko, da bo TEŠ zagotavljal nemoteno daljinsko ogrevanje in torej alternativnih možnosti nikoli v preteklosti ni nihče iskal. Termoelektrarna bo vsekakor morala uresničiti zaveze, ki jih je dala ob začetku gradnje bloka 6. Seveda pa je lokalna skupnost pripravljena sodelovati pri zagotovitvi tehnoloških možnosti za stabilen vir toplotne energije,« pravi Bojan Kontič. V torek je v termoelektrarni Šoštanj odpadla novinarska konferenca, tako da naj- > Sistem ogrevanja v Šaleški dolini deluje že od leta 1958 in je bil zgrajen tudi zaradi zmanjševanja vplivov onesnaženja na okolje, ki so ga prej povzročala mnoga individualna kurišča v gospodinjstvih. Pogodba je bila veljavna Kar nekajkrat je bilo v medijih v zadnjem času zapisano, da pogodba o dobavi toplotne energije ni bila veljavna. Ali je res tako, smo vprašali prav tako nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Petra Dermola, sedanjega podžupana Mestne občine Velenje. Pribil je, da to ne drži, da je dikcija v pogodbi zelo jasna in da pogodba velja, dokler je kdo od partnerjev ne prekliče. Kaj je s plinskimi turbinami? Plinske turbine so bile tiste, ki so prav tako predstavljale enega od zanesljivih dodatnih virov poleg petih blokov, kolikor so jih do nedavnega imeli, a jih je Termoelektrarna oddala Elesu. Rešitev bo vsekakor treba najti. Pri tem pa bo treba spomniti tudi na obljube, ki so bile dane, ko se je novi blok Termoelektrarne Šoštanj umeščal v prostor in sobivanje z njim res ni enostavno. Da pa bi tukajšnjemu okolju zdaj vzeli še toplovod, bi pomenilo, da je šlo vse skupaj že daleč čez rob. Ločujmo bolj skrbno Šaleška dolina - Količine oziroma deleži ločeno zbranih odpadkov se zadnja tri leta praktično ne spreminjajo, potrjujejo primerjalne analize, ki so jih opravili v PUP Saubermacherju za tiste občine, v katerih izvajajo javno gospodarsko službo ravnanja z njimi, zbiranja in odvoza odpadkov. Čeprav so deleži ločeno zbranih frakcij vsaj v občinah Šaleške dolini »zgledni« za slovenski prostor, z njimi ne moremo biti povsem zadovoljni. Tudi zato ne, ker stojimo na mestu in ker so cilji, ki jih želimo doseči in nam jih nenazadnje nalagajo evropske direktive na tem področju za obdobje tja do leta 2030, precej višji. V Mestni občini Velenje in občini Šoštanj zberejo več kot 50 odstotkov ločenih odpadkov, v občini Šmartno ob Paki 42 odstotkov. Velik delež predstavljajo biorazgradljivi odpadki, ki jih je v Velenju kar petina, v Šoštanju 13 odstotkov, v Šmartnem ob Paki pa 6. »Zato tudi nastane razlika v deležu ločeno zbranih frakcij med občinami,« pojasnjuje Alenka Centrih Ocepek. »Pozna se, da je v Velenju visok delež gospodinjstev, ki živijo v blokovni gradnji in so po tehničnem pravilniku dolžna biorazgradljive odpadke oddajati v rjave zabojnike, medtem ko so v občini Šmartno ob Paki večinoma delež individualna gospodinjstva, ki se lahko odločajo med lastnim kompostiranjem, rjavim zabojnikom ali kombinacijo obojega.« Sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov v črnih zabojnikih kažejo, da je med njimi še vedno med 15 in 20 odstotkov biorazgradljivih odpadkov. Kaj to pove? »Kaže na to, da tista gospodinjstva, ki imajo kompostnike, del biorazgra-dljivih odpadkov še vedno oddajo v črne zabojnike, del gospodinjstev v blokovni gradnji pa še vedno ne ločuje,« meni Centrih Ocepkova. To pa pomeni tudi, da se veliko »povzročiteljev« odpadkov, ki biorazgradljive odpadke in embalažo oddajo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, ne zaveda, da s tem posledično povzročajo višje zneske na položnicah. Poravnati jih je treba podjetju v Celju, kjer opravljajo koncesijo za predelavo in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov. Bolj primerljiv med občinami je odstotek ločeno zbrane embalaže v prvem polletju, saj so imele vse tri občine v tem obdobju že embalažne zabojnike z rumenim pokrovom. Kaže na približno 28 odstotkov ločeno zbrane embalaže. Delež se je v mestni občini Velenje od leta 2013 povečal za skoraj 10 odstotkov, v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki za 6 odstotkov. Rezerve pa so še povsod. Potrebno je ločevati na izvoru. »Naj ločeno zbiranje odpadkov postane način življenja. Ko govorimo o trajnostnem razvoju je to tisto, s čimer lahko prispeva vsak posameznik vsak dan, tako doma kot v službi in družbi.« a mkp MESTNA OBČINA VELENJE Sporočilo za javnost Mestna občina Velenje obvešča, da je na spletnih straneh www.velenje.si (Priložnosti) objavljen javni razpis za prodajo stanovanja štev. 26, 7. etaža, Goriška cesta 63, Velenje, v kvadraturi 68,8 m2, ID stavbe štev. 4162. Razpis bo odprt do 20. avgusta 2015. Vsi pogoji nakupa so navedeni v razpisu. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA «»^AS 6. avgusta 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 29. julija Predsednik državnega zbora je pojasnil, da je Slovenija za novega arbitra imenovala Ronnyja Abrahama, in sicer zato, ker v Sloveniji ni primerljivega kandidata. Vlada je po 20 urah le sprejela razreza proračunov za prihodnji dve leti. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob tem dejal, da bo denarja dovolj le za tekoče delovanje ministrstev. Poslanci v hrvaškem saboru so soglasno izglasovali sklep vlade, da se začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Odzvali so se predstavniki Evropske komisije, ki so dejali, da spoštujejo demokratično odločitev sabora, a hkrati izrazili obžalovanje zaradi »enostranske odločitve« Hrvaške. Četrtek, 30. julija S položaja člana Stalnega arbitražnega sodišča je odstopil Budislav Vukas, ki ga je imenovala Hrvaška. Petek, 31. julija Varuhinja človekovih pravic je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona, ki posega v subvencijo najemnine za najemnike tržnih stanovanj. Kardinal Marc Ouellet je upokojena nadškofa Antona Stresa in Marjana Turnška obvestil, da se lahko brez omejitev vključita v pastoralno življenje Cerkve. Velika Britanija je v iskanju rešitve pred navalom beguncev okrepila nadzor predora v Calaisu tudi s policijskimi psi. Premier Cameron pa je ob tem napovedal še zamenjavo mehkejše varnostne ograje s tršo, kot jo imajo za varovanje vrhov Nata. Slovenski premier Cerar je prejel pismo hrvaškega kolega Milano-vica, ki ga vabi na pogovor ob nastali zadregi. Na pismo je odgovoril z besedami, da »arbitražni sporazum je in ostaja edina veljavna pravna podlaga za reševanje spora«. Hrvaški sabor se je odločil za prekinitev arbitražnega sporazuma. Po vsem svetu je odjeknila vest, da je ameriški zobozdravnik v Zim-babveju na začetku julija ubil zaščitenega in nadvse popularnega leva Cecila. Predsednik republike Borut Pahor je spregovoril v poslanici. Ocenil je, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško nima boljše alternative, iskanje novih poti pa bi po njegovem pomenilo vrnitev k nesporazumom. Slovenija je pisala arbitražnemu sodišču in potrdila, da se lahko konec avgusta ali na začetku septembra udeleži obravnave, v kateri bo lahko pojasnilo svoje videnje dogajanja. Vlada je na zadnji seji pred počitnicami odpoklicala več veleposlanikov, med drugim tudi veleposlanico v Parizu Veroniko Stabej, pri kateri je pri notranjem nadzoru ugotovila številne nepravilnosti. Turška vojska je zatrjevala, da so bili na jugovzhodu države ubiti trije turški vojaki. Pred parlamentom Federacije BiH v Sarajevu je več tisoč ljudi protestiralo proti predlogu nove zakonodaje, ki po mnenju sindikatov krči pravice delavcev. Na gejevski paradi ponosa v Jeruzalemu je ultraortodoksni Jud, ki je podoben napad izvedel že leta 2005, zabodel in huje ranil šest udeležencev parade. Hrvaški premier je Cerarja povabil na pogovor. Odgovor našega premierja mu ni bil všeč. Na Zahodnem bregu so požgali hišo palestinske družine, pri čemer je v ognju umrl 18-mesečni otrok. Sobota, 1. avgusta Po smrti otroka v požaru so izraelske oborožene sile ubile dva 17-le-tna palestinska protestnika. Sirci, ki jih sponzorirajo in urijo ZDA in se morajo boriti samo proti Islamski državi, so takoj po prihodu na sever države doživeli uničujoč poraz. Porazila jih je sirska Al Kaida. Angela Merkel si želi še en mandat. Žabja perspektiva V severni Kaliforniji so razglasili izredne razmere. Angela Merkel je sporočila, da se namerava na zveznih parlamentarnih volitvah leta 2017 potegovati za nov vladni mandat. Turške zračne sile so napadle položaje Delavske stranke Kurdistana na severu Iraka in pri tem ubile osem civilistov. Indija in Bangladeš sta si izmenjala 162 enklav ozemlja in s tem končala skoraj 70 let trajajoč spor za mejo. Nedelja, 2. avgusta Zaradi nezadovoljstva lokalnih skupnosti, v katerih je bilo lani ukinjeno opravljanje izpitnih voženj, so v Javni agenciji RS za varnost prometa predlagali spremembo pravilnika, po kateri bi bilo to znova mogoče. Verniki treh Slovenij (matične, zamejske in izseljenske) so romali k cerkvi Matere Božje na Svetih Višaijah. Italijo je zajelo neurje. V Toskani so močan dež, silovit veter in toča poškodovali več ljudi, prekinjene so bile železniške povezave. Na letalskem mitingu v Rusiji je med akrobatskim poletom v okviru prvih vojaških olimpijskih iger strmoglavil ruski vojaški helikopter Mi-28, pri čemer je umrl pilot. do leta 2030 ameriške termoelektrarne zmanjšajo izpuste za 32 odstotkov glede na raven iz leta 2005. Nad sirskim mestom Ariha v provinci na severozahodu države, ki je v rokah upornikov, je padlo vladno letalo. Na območju, ki ga je letalo pred tem obstreljevalo, so po nesreči našli najmanj 12 žrtev. Torek, 4. avgusta V Šoštanju so policisti zaprli območje okoli poslovne zgradbe termoelektrarne, saj je generalni direktor Matjaž Eberlinc prejel pisemsko pošiljko s prahom. Preiskovalci so kasneje ugotovili, da prah ni bil nevaren. Mediji so nas obvestili, da zaradi negativnega mnenja Računskega sodišča poslovanje vodstva t. i. slabe banke preiskujejo kriminalisti NPU, preiskavo pa usmerja specializirano državno tožilstvo. Iz Slovenskega državnega holdinga so sporočili, da je prodaja Telekoma končana, saj je Cinven umaknil svojo ponudbo za nakup 72,75-od-stotnega deleža. Na gejevski paradi ponosa v Jeruzalemu je bilo huje ranjenih šest ljudi. Francija in Velika Britanija sta se v boju proti prihodu prebežnikov odločili za tesnejše sodelovanje. Zaradi več tisoč prebežnikov, ki na vsak način želijo priti iz Francije v Veliko Britanijo skozi predor pod Rokavskim prelivom, sta se London in Pariz dogovorila za tesnejše sodelovanje. Ponedeljek, 3. avgusta V času, ko je bilo zaradi dopustov le malo novic, so mediji poročali, da zavezanci davčni upravi dolgujejo 1,4 milijarde evrov - vendar se številka počasi znižuje, k čemur bo prispeval tudi odpis dolgov. Upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je postal rektor Katoliškega inštituta. Po severni Kaliforniji so divjali gozdni požari, ki so se peti dan po obsegu več kot podvojili. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je predstavil »največji in najpomembnejši korak do zdaj« v boju proti podnebnim spremembam: da Hrvaška je ob 20. obletnici operacije Nevihta pripravila parado. Hrvaška je ob 20. obletnici operacije Nevihta v Zagrebu priredila vojaško parado, ki so se je udeležili nekateri visoki predstavniki politike - naših ni bilo med njimi. V juliju se je v New Yorku z legi-onelo okužilo 86 ljudi, od katerih so jih 64 morali zdraviti v bolnišnici, sedem pa jih je umrlo. Vzrok okužbe so verjetno našli. Špela Kožar Predsednik dela. Na črno. Januar: avtomehanik. Februar: mesar. Marec: delavec v oddelku izdelave diplom. April: predelovalec tkanine. Maj: mlekar. Junij: skrbnik živali. Julij: komunalni delavec. Avgust: ekološki pridelovalec zelenjave. September: gradbinec. Oktober: mizar. November: trgovec. December: frizer. Predsednik države je delal, še preden je postal predsednik. Ne le to -znal se je poistovetiti z marsikaterim delovnim Slovencem in plod tega je bilo predsedniško mesto, ki smo mu ga zaupali državljani. Pa tudi prvi slovenski predsedniški koledar, ki sicer ni nastal na njegovo, ampak na pobudo fotografa. A verjamem, da ga je predsednik obesil na eno izmed sten, v službeni ali domači rezidenci. Morda je bil prav to razlog, da je ponovno prijel za ... namreč, od leta 2012 ga praktično nismo več videli »na terenu«, njegove delovne uspehe smo lahko občudovali le še na koledarju, nato pa seje zgodila - arbitraža. In predsednik seje nanjo najprej odzval »s terena«. Za kosilnico, v maji brez rokavov, zavistno zagorel in, ker je tisto dopoldne nanj sijalo poletno sonce, vidno poten. A ker je šlo v tem primeru za prvi odziv predsednika na zgodbo z mednarodnimi razsežnostmi, so lahko kmetovalca Boruta spoznali po vsej Evropi. Namreč, ker smo del EBU-ja, evropske mreže nacionalnih televizij, si dnevno izmenjujemo nacionalne zgodbe. Ko seje torej zgodila arbitraža, smo poleg slike in vsebine iz nacionalne televizije pošiljali tudi izjave. Torej tudi predsednikovo. Seveda smo čez nekaj dni poslali še predsednikov nagovor, ki ga je, pričakovano, posnel za svojo delovno mizo. A kljub temu drugje verjetno ne razumejo, zakaj je nepričakovani dogodek sprva sprožil tako nepričakovano reakcijo. Mi pač. Saj smo predsednikovih faux pausov vajeni in smo se tako v teh letih, od kar ga imamo, odločili, da predsedniška drža pač ni pomembna. Pa čeprav kaj takega ne vidimo pri nobenem drugem predsedniku države. Celo mediji v teh dneh poročamo le o neustreznem strateškem oziroma kriznem komuniciranju s strani vladnega, nič pa s strani predsedniškega kabineta. Kar me skrbi, saj smo se očitno vsi skupaj navadili na predsednikovo domačijstvo, ob tem pa pozabili, da je njegova primarna vloga PREDSTAVLJANJE države navzven. Borut Pahorje prevzel atribute vseh svojih predhodnikov - Kučanovo ljudskost, Drnovškovo presenetljivost, Turkovo držo - a prav to mu povzroča težave. Ne le, da vsakega od atributov predhodnikov žene do skrajnosti, ampak jih tudi kdaj hierarhično »pomeša«. Da, zato se je najprej pojavil v maji z globokim izrezom in šele nato s kravato okoli vratu. Očitno ni enostavno slediti vsem trem. A če se bo želel vpisati za vekomaj v zgodovino, kar so navsezadnje sanje vsakega politika, bo moral najti sebi lastni atribut. Za naslednje volitve pa to verjetno ne bo pomembno, kajti, ko se narod, vključno z medijsko sceno, bolj odziva na predsednikove besede »ajmo, miška« kot pa na predsednikovo držo ob mednarodnem škandalu, je jasno, da nam je vseeno. Zato je tudi vseeno, kdo nas vodi. In posledično, kam. Kot nam je vseeno, da predsednik že ves ta čas dela na črno. Je pač izviren in mi skupaj z njim, saj smo izvolili tako izvirnega predsednika s tako izvirno predsedniško kampanjo. Kljukec in Kekec nista del naše nacionalne dediščine po naključju. Kot tudi ne Butalci. a Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 SOCIALA, IZOBRAŽEVANJE ""^Jis 7 Družinam zanimivi tudi poleti Družinski center Harmonija, ki deluje pod okriljem Društva Novus, se je dobro prijel Jeseni bodo začeli nove preventivne programe Bojana Špegel Velenje, 30. julija - Društvo Novus, ki ima prostore v tretjem nadstropju Farmina, ni več novo. Deluje že od leta 2001, a bolj aktivno in prepoznavno je postalo v zadnjih dveh letih. Vodi ga Lidija Prapro-tnik, njihova glavna dejavnost pa je razvijanja človeških virov in socialnih programov. Lokalno pomenljiv in prepoznaven je njihov Družinski center Harmonija, v katerem izvajajo več programov, vsi so usmerjeni tudi preventivno. Ko se oglasimo v prostorih Društva Novus, tam kljub poletju ni zatišja. Gostijo kar nekaj otrok, ki se igrajo in ustvarjajo. Lidija Prapro-tnik nam v uvodu pove: »Vse leto pri nas izvajamo različna izobraževanja, delavnice, svetovanja, nudimo mentorstvo, povezujemo pa se z drugimi nevladnimi organizacijami. Tudi mi smo prostovoljska organizacija, pomoč prostovoljcev pri našem delu je izjemno pomembna.« Zanima nas, kaj počnejo v zadnjem času, saj je ob našem obisku pri njih kar nekaj otrok, ki radi prihajajo v njihove programe. »Gre za zelo kvaliteten program, ki ponuja različne vsebine, saj vsem družinskim članom omogoča lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi, ki jih navrže življenje.« Celo leto sicer pripravljajo pester program za otroke, med počitnicami se temu posvetijo še bolj. Prva dva tedna letošnjih počitnic je v njihove poči- tniške delavnice prihajalo tudi po 30 otrok in mladostnikov dnevno, zadnji teden avgusta pa bodo program ponovili. Namenjen je predvsem otrokom od 1. do 6. razreda osnovne šole. Lidija Praprotnik: »Počitniške aktivnosti bodo spet zaživele zadnji teden avgusta.« »Družili smo se tako v naših prostorih kot na prostem, na športnih igriščih, tako bo tudi v zadnjem tednu počitnic. Otroci so pri nas izjemno uživali,« še izvemo. Kot tudi, da je zaželeno, da starši otroke prej prijavijo za počitniške aktivnosti. Za vse uporabnike (program teče od 9. do 13. ure, otroci pa lahko pri njih ostanejo vse do 17. ure) je program brezplačen, saj so pridobili sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, podpirata pa jih tudi MO Velenje in podjetje Invel, d. o. o. Izvemo še, da med letom v prostorih društva Novus pripravljajo razne oblike neformalnega druženja, in to od ponedeljka do četrtka od 9. do 17. ure. »Posamezniki, družine, otroci, so vabljeni k nam na klepet, uporabljajo lahko internet, igramo družabne igre in ustvaijamo«. Staršem nudijo tudi občasno kratkotrajno varstvo otrok, za kar se morajo dogovoriti vsaj kakšen dan prej. V pomoč tudi, ko se zalomi V Harmoniji izvajajo tudi dejavnosti, ki krepijo starševske kompeten-ce, pravi sogovornica. Ko vprašamo, kako, izvemo, da redno pripravljajo delavnice za starše in bodoče star- še, na katerih jim predstavljajo teme, kot je najstništvo, kako otroku postavljati meje, kako z njim komunicirati. Učijo jih tudi, kako naj se v težkih situacijah spoprimejo s stresom. Poleg tega v družinskem centru brezplačno svetujejo ob zakonskih in partnerskih izzivih in težavah. Posameznikom in družinam pomagajo tudi v specifičnih življenjskih situacijah, ki jih je po besedah naše sogovornice vse več. V času brezposelnosti, razveze, če prihaja do konfliktov v družini, lahko poiščete njihovo pomoč. Zadnje čase se veliko uvaijajo tudi s pomočjo pri neželenih nosečnostnih, saj imajo v ekipi strokovno usposobljeno družinsko in zakonsko terapev-tko. »Vsebine, ki jih izvajamo, prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja. Gre za dejavnost, ki potrebuje svoj čas, da pritegne ljudi, predvsem pa moramo pridobiti zaupanje, kar nam dobro uspeva,« je prepričana naša sogovornica. Tudi zato redno organizirajo zanimiva predavanja, ki jih bodo jeseni, že v septembru, še okrepili. Za dve že vedo; v četrtek, 10. septembra, bodo pripravili delavnico »kako otroku postaviti meje« in v torek, 22. septembra, delavnico »kako pomagati otroku pri učenju«. Program dela objavljajo na facebooku in spletni strani društva Novus. a Starejši so pridni »študentje« Univerza za tretje življenjsko obdobje ima v tem okolju bogato tradicijo Mira Zakošek Kar vsako šolsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje je bilo uspešno, pravzaprav uspešnost iz leta v leto raste. Tudi za 29. šolsko leto lahko tako rečemo. To velja za število vsebin oziroma krožkov, ki jih pripravljajo, število udeležencev in različnih dogodkov. Vsekakor pa tudi za kakovost vsebin. »Celoten program naše dejavnosti načrtujemo zelo na široko in kvalitetno. To velja tudi za naše prireditve. Te so v Velenju na zelo visoki ravni in to lahko trdim tudi za naše«, pravi predsednica Marija Vr-tačnik. Veliko jih pripravljajo, saj se posamezni krožki tako predstavljajo širši javnosti in s tem promovirajo svojo dejavnost. Pogosto se krožki povežejo in se skupaj predstavijo. Dejavnosti se tudi sicer pogosto prepletajo in temeljijo na medsebojnem sodelovanju. Likovniki šolsko leto na primer zaključijo z razstavo, program pa jim pripravijo glasbeniki in se tako predstavijo tudi oni. Jezikovna izobraževanja se najpogosteje zaključijo z izletom v deželo, kjer govorijo jezik, v katerem so se izobraževali. »Pravzaprav je že delo skozi celo leto usmerjeno v neki ljenjsko obdobje, ki je druga najstarejša v Sloveniji, je zasnovano na prostovoljstvu, čeprav so pravzaprav ena velika institucija. To velja tudi za samo vodenje, Vrtačnikova ga opravlja neprofesionalno. Tudi ani- Predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Marija Vrtačnik: »Vse več zanimanja je za izobraževalne vsebine o zdravem načinu življenja.« matorji posameznih krožkov, ki v celoti skrbijo, da vse poteka tako, kot je treba, so prostovoljci. Plačujejo pa mentorje, ki svoje delo tudi zelo profesionalno opravljajo. Mnogi med pa tudi neposredna informacijska povezava z univerzo. Imajo jih 56, vsi so zelo aktivni, pogosto se pojavljajo kot prostovoljci tudi na drugih področjih. »Vesela sem, da smo postali nekakšen vir prostovoljstva, kar je tako značilno za Velenje. Naši »študentje« so človekoljubi, humani-tarci, zelo vsestransko uporabni in zato povsod dobrodošli,« je ponosna Vrtačnikova, ki skupaj z najožjimi sodelavci že pripravlja vse potrebno za novo, jubilejno trideseto šolsko leto, ki bo, kot smo že navajeni, spet obsežnejše in bogatejše. jeni storiti za svojo lepšo starost,« pravi predsednica Marija Vrtačnik. Takšna izobraževanja snujejo tudi v sodelovanju z drugimi društvi, med drugim upokojenskimi in krajevnimi skupnostmi. Seveda pa snujejo tudi že prireditvene aktivnosti, ki bodo v jubilejnem letu še posebej bogate. 30-le-tnico bo obeleževala univerza kot takšna, različne jubileje pa številni krožki. Tako napovedujejo za november koncert njihove vokalne skupine. Vsaki dve leti pripravljajo mednarodni festival vezilstva, ki je > Tudi število moških udeležencev narašča, lani so jih imeli že dvajset odstotkov. Vse bolj pogosto pa se jim pridružujejo tudi invalidi in brezposelni. V svoje dejavnosti vključujejo že skoraj 10 odstotkov celotne populacije upokojencev. > Lansko šolsko leto so imeli 56 krožkov in 720 slušateljev, najmlajša udeleženka je bila stara 27, najstarejša pa 90 let. končni produkt, s katerim zaključimo šolsko leto,« pravi Vrtačnikova, ki je vesela sodelovanja in prepletanja dejavnosti. Višek je seveda vsakoletna zaključna prireditev, na kateri se predstavijo vse dejavnosti. Celotno delo univerze za tretje živ- njimi so tudi sami člani univerze, nekateri obiskujejo tudi druge krožke. Skupaj z vodstvom univerze, ki ima svoje prostore v Domu za varstvo odraslih, opravljajo zelo pomembno vlogo tudi animatorji, ki so desna roka mentorjem, obenem Med novimi krožki, vsaj sedem bo novih, bodo tudi tisti, za katere je v zadnjem času največ zanimanja, to so krožki, ki izobražujejo, kako živeti zdravo, kako skrbeti zase in se izogniti poškodbam. »Starejši postajajo na tem področju vse bolj ozaveščeni in tudi vse več so pripravl- zelo zahteven projekt, pri njem pa jim pomaga lokalna skupnost, še posebej Muzej Velenje, načrtujejo pa še številne druge projekte, s katerimi bodo še poglobili medkulturni in medgeneracijski dialog v tem okolju, pa tudi širše. Odpisovanje dolgov se je začelo Od tega ponedeljka so že na voljo obrazci, s katerimi lahko upravičenci prosijo za odpis neporavnanih dolgov. Kot smo že poročali, se je k temu priključila tudi Mestna občina Velenje (prosite lahko za odpis dolgov v njihovih javnih zavodih, predvsem šolah in vrtcih) in Komunalno podjetje Velenje. Obrazci so na voljo tudi na centrih za socialno delo, Rdečem križu, Karitasu in Zvezi prijateljev mladine. Kaj je dolg, ki ga je mogoče odpisati? Dolgovi, ki so lahko odpisani, zajemajo glavnico, obresti in stroške. Odpisani so lahko dolgovi gospodinjskih stroškov (kot so obratovalni stroški, stroški ogrevanja, komunalnih storitev in vodovoda, stroškov dobave električne energije), dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, stroški bančnih storitev, neplačanih davčnih obveznosti ali neplačila vrtca in šolske prehrane. Odpisani so lahko dolgovi, nastali do konca leta 2013. Podjetja, ki se k sporazumu pridružujejo, pa lahko sama določijo višine odpisa dolga. Država je za te namene predvidela milijon evrov. Pametno je, da interesenti vloge vložijo čim prej, saj bo eden od kriterijev za odpis dolga vrstni red vloženih prošenj. Kdo lahko prosi za odpis dolgov? Osebe, ki so v osebnem stečaju, ne morejo prositi za odpis dolgov. To pa lahko storijo vsi tisti, ki so bili kadarkoli letos do konca junija prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, otroškega dodatka iz prvega in drugega dohodkovnega razreda oziroma prejemniki v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Prav tako se dolgovi lahko odpišejo tudi osebam, ki so navedene v odločbah o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka. Koliko dolga bo odpisanega? S tistimi, ki bodo izpolnili pogoje za odpis dolga, bodo dolžniki sklenili dogovor o odpisu dolga, v katerem bodo določili višino dolga, ki se bo odpisal. Kako lahko zaprosite za odpis dolgov? Izpolnite ustrezen obrazec za odpis dolga in ga predložite upniku. Najdete ga na prej omenjeni spletni strani, dobite pa jih lahko tudi na centrih za socialno delo in v vseh humanitarnih organizacijah. Izpolnjen obrazec pošljete direktno na naslov upnika. Celovite informacije o odpisu dolgov lahko najdete na spletni strani www.paketpomoci.si. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA »»WAS 6. avgusta 2015 S čopičem in prstki risali pravljico Poletje na travniku otrokom ob torkih kulturo predstavlja drugače - Sobote rezervirane za lutke in gledališče - Obisk odličen, odpovedi skorajda ni Bojana Špegel Velenje, 4. avgusta - V torek malo po deveti uri je travnik pri domu kulture začel spreminjati podobo. Zaposleni v Festivalu Velenje so postavljali mize, stolčke in slikarska stojala. Že pred 10. uro so začele v senco dreves prihajati prve družine. Še več je bilo dedkov in babic, ki so v ustvarjalnico pod milim nebom pripeljali vnuke in vnukinje. Tokrat so spoznavali, kaj in kako delajo slikarji. Člani društva šaleških likovnikov, ki se jim pridružijo vsako poletje, so jim tudi tokrat predstavili različne likovne tehnike. Mlajši so risali s prstnimi barvami, malo večji pa so se preizkušali v akvarelu. slikarije. Do konca avgusta bomo gostili še Ku-nigundo, pripravila bo posebno inštalacijo. Zagotovo pa bo prihodnji torek nekaj posebnega, saj se bomo prvič skupaj učili nemščino, in to v igri.« Izvemo še, da so tudi sobotne lutkarije dobro obiskane, med drugim pa bodo avgusta otroci spoznali prvi slovenski stand up za otroke, ki ga ustvarja Kajetan Čop. Z otroki nikoli dolgčas Potem se pomešamo med male in velike ustvarjalce. Že nekaj let slikarka Irena Hočevar prihaja na travnik, saj rada predaja svoje znanje. »Že od otroštva zelo rada slikam in rišem, odkar sem Irena Hočevar najraje ustvarja akvarele. Največ motivov najde v naravi, kije očitno blizu tudi njenim tokratnim učencem. Otroci so s pomočjo vode in barvic ustvarjali mavrice, drevesa, fantazijske podobe. Kultura malo drugače Organizatorka otroških kulturnih prireditev v Festivalu Velenje Andreja Zelenik je bila vesela, ker je kljub temu, da je Velenje trenutno še močno izpraznjeno, na travniku ustvarjalo veliko otrok. »Letos je vroče, zato ugotavljamo, da otroci in starši, ki zelo radi prihajajo na naše prireditve, raje izberejo dopoldneve kot popoldneve, kar se prejšnja leta ni dogajalo. Morda gredo takrat raje ob Velenjsko jezero in se ohladijo. Ker je poletje vroče, smo doslej izpeljali vse napovedane torkove igrarije, le eno, ko smo želeli ustvariti knjižnico pod krošnjami dreves, nam je odplaknil dež. Otroci zelo radi prihajajo, ker spoznavajo kulturo malce drugače. Doslej so se lahko učili igrati na afriška glasbila, lutkarji so jim predstavili barvit svet različnih lutk, člani Šaleških likovnikov so jim že pomagali ustvarjati z glino, danes pa z njihovo pomočjo ustvarjajo upokojena, se temu še bolj posvečam. Vsaj 10 let sem že aktivna v društvu likovnikov, vsa leta pomagam otrokom spoznavati čarobni svet umetnosti. Ker imam rada naravo, največkrat upodabljam prav to. Fascinirajo me tudi kamni, ker z možem veliko potujeva, mi motivov za ustvarjanje ne zmanjka. Ustvarjam prav vsak dan, najraje akvarele, pa tudi v drugih tehnikah, saj se rada učim. Če ne rišem, ustvarjam v kulinariki, pišem bloge ali berem. Rišem za dušo, ko to počnem z otroki, nam res nikoli ni dolgčas,« nam je povedala. Tokrat je otrokom predstavljala tehniko akvarela, ki so jo mali slikarji hitro usvojili. Čakajo na nov »dom« Otrokom je na travniku pomagal ustvarjati tudi predsednik Društva Šaleških likovnikov Salih Bi-ščic. Letos je nastopil drugi štiriletni mandat kot predsednik. Ponosen je, ker so v prvem izpeljali Misel. Zavedanje. Življenje? Velenje, 6. avgusta - Od danes je na Velenjskem gradu odprta razstava Vasje Grabnerja. Ukvarja se s slikarstvom in oblikovanjem. Kot zagovornik humanosti je sodeloval pri vzpostavljanju in širjenju uspešnega projekta Art For Justice, ki poudarja človekove pravice in težave manjšin. Zanimajo ga miselni procesi, njihova mehanika in odzivi nanjo. Razstavlja doma in v tujini, trenutno tudi v Švici, kjer ga zastopa galerija KUNST 7. Razstavo »Misel. Zavedanje. Življenje?«, ki je na ogled na Velenjskem gradu od danes do 29. avgusta, je pripravila Galerija Velenje. Odprtja razstave tokrat ne bo, bodo pa pripravili performativno zaprtje razstave z druženjem, ki bo 27. avgusta ob 18. uri. a bš prav vse, kar so si zastavili. »Imeli smo številne izobraževalne delavnice, od slikarskih do kiparskih. Te so odprtega tipa, udeležijo se jih lahko vsi, ki radi ustvarjajo. Povprečno na leto organiziramo tudi vsaj 4 likovne kolonije, vsaj enkrat letno svoja dela darujemo v dobrodelne namene. Ne le v dolini, pomagamo tudi drugim likovnim društvom, kadar imajo humanitarne akcije,« pri- Salih Biščič, predsednik društva šaleških likovnikov, rad predaja svoje likovno znanje, saj je tudi sam začel risati že kot otrok. poveduje. Prizna, da letno v društvo pritegnejo le enega, morda dva mlajša člana. »Čeprav nas je 100, smo večinoma upokojenci. Res aktivnih je 30 članov, drugi se nam pridružijo občasno. Letošnje leto za nas ni lahko. Izgubili smo Vilo Rožle, kar je za večino članov boleče. To je bil naš drugi dom, v njem smo ustvarjali vse dni v letu, saj mnogi doma nimajo ustreznih pogojev. Sedaj čakamo na nove prostore. Dobili naj bi jih na Gorici, a šele po preselitvi Krajevne skupnosti Gorica v nov poslovno-stanovanjski center.« Seveda upajo, da se bo to zgodilo kmalu jeseni. Čez poletje skupina keramičark ustvarja v velenjskem Mladinskem hotelu, slikarji pa v stari pekarni v Starem Velenju. Žal tam pogoji za delo v mesecih, ko se shladi, niso primerni, zato komaj čakajo na svoj novi »dom«. Salih prizna, da rad dela tudi z najmlajšimi, saj je tudi sam samouk, ki je na svoji šoli v Lukavcu razstave pripravljal že kot osnovnošolec. Ustvarja v vseh tehnikah, a najraje olja. Največkrat upodablja morske motive in portrete. V torek je svojo strast do umetnosti in znanje, ki ga nabira že več kot tri desetletja, z veseljem delil z otroki. Blues našega časa in prostora Velenje, 7. avgusta - Jutri ob 21. uri bo v Velenju nekaj novega. To bo koncert na velenjski plaži. Nastopila bo zasedba Hamo & Tribute to Love, ki išče navdih v bogati dediščini ro-kenrola - pri glasbenih velikanih, kot so John Lennon, Paul Mc Cartney, Mick Jagger ...Geografsko so zasidrani v Ljubljani, mentalno pa v ameriških državah kot so texas, Louisiana, Tennessee, Memphis ... Ustvarjalno se sprehajajo med soulom in klasičnim rockom ter iščejo način, kako blues postaviti v ta čas in prostor. Gre za prvo prireditev v okviru Poletnih kulturnih prireditev Festivala Velenje ob Velenjskem jezeru, na letos sicer zelo aktualnem prizorišču. Če bo vreme slabo (pa menda ne bo), bo koncert odpadel. a bš Led in sneg v mestu Urban Novak Nedolgo tega stojim pred domačim oknom in zrem v mesto, ki se odpira pred menoj. Nekaj manjka. Tisti znani občutek, ko možgani zaznajo, oko pa tega ne vidi, je spet tu. Kaj manjka? Od leve proti desni. In od desne proti levi. Končno. Saj res - manjka stolp smučarske skakalnice. Ne da nisem vedel, da ga že nekaj časa ni. Le grajski hrib brez njega je sedaj prijazen na pogled. Stolp je bil grd in ogromen, a je pomenil smučarske skoke v samem mestu. Nekako tako kot Zlata lisica v Mariboru. Vročinski val z rekordnimi temperaturami me je seveda napeljal na premišljevanje o ledu in snegu. In kako bi se bilo fino malce pohladiti. Pa seveda tudi o tem, zakaj je skakalni šport zamrl in ali se res ni dalo kaj več potegniti iz teh naprav. Še prav dobro se spomnim, ko je bil t. i. »challenger« dobro obiskan dogodek v mestu. No, vročina je odnesla seveda tudi te misli in alternativa ohladitvi je bila - voda. Med branjem zanimivih zgodb o prirejanju zimskih olimpijskih iger pa je misel zopet odtavala na ledene in snežene površine. Zakaj bi morala biti zimska aktivnost povezana s količinami naravnega snega? Saj imamo vendar snežne topove in v treh jezerih dovolj vode. Tudi če snega ni, ga torej lahko naredimo. Kitajci, ki so organizatorji zimskih olimpijskih iger leta 2022 v Pekingu, bodo organizirali olimpijske igre v mestu, kjer snega sploh ni. In ga ne bo. Prvič v zgodovini. Za izvedbo vseh disciplin bodo uporabili izključno umetni sneg, pridelan s snežnimi topovi. Zanimivo bo videti, kako bodo takšne »zelene« zimske olimpijske igre izgledale na malih zaslonih. Verjetno bele črte in zaplate sredi nezasnežene pokrajine. Zelo zelo čudno bo gledati takšne športne prireditve. A Kitajci se ne dajo in kljub opozorilom, da nimajo zadostnih količin vode za izvedbo iger, nadaljujejo priprave. Mednarodni olimpijski komite jih prav tako opozarja, da ne bodo uspeli poloviti vse vode ter jo vrniti v zbiralnike, ko bodo igre končane in se bo sneg stalil. Ne glede na vse bodo njihove olimpijske igre verjetno zelo uspešne, saj (predvidevam) gledalcev ne bo manjkalo. Ob prebiranju poročila Mednarodnega olimpijskega komiteja se mi je utrnila zanimiva misel. Kaj pa, če recimo v naši dolini organiziramo kakšne zimske igre? Dobro, ne ravno olimpijske. Za kaj takega je naša dolina le veliko premajhna. A kakšne druge bi pa lahko. Recimo prve srednješolske urbane zimske olimpijske igre. Hja, saj to bi pa šlo! Pa še zanimivo bi bilo! Velenje in Šaleška dolina sta kot nalašč ustvarjena za to. Imamo ostanke skakalnic, imamo smučišča, v bližini pa hokejski klub, pa tekmovanja v »curlingu«, okoli jezera so vsako zimo urejene smučine za smučarski tek in še bi lahko naštevali. Prepričan sem, da bi našli tudi prizorišče za recimo bob stezo. Mogoče z Jakca v Staro Velenje? Predstavjajte si prizorišče za umetnostno drsanje na Titovem trgu pod strogim pogledom Tita. Za ta namen bi lahko zgradili tudi lep projekt športnega parka na območju stadiona ob Velenjskem jezeru. Leta 1954 so v Čikagu organizirali smučarske skoke. V Čikagu. Mestu sredi ameriške ravnice. Brez hribov ali vsaj vzpetin. In še sredi poletja. Pa so uspeli. Gledalcev malo morje, prireditev pa uspeh. Velenje ima to srečo, da se vsaka zanimiva ideja hitro prime ter da se vedno najde nekaj prostovoljcev, ki so pripravljeni požrtvovalno delati, da določena aktivnost zaživi in tudi preživi. Mogoče bi bila še največjiate-žava organizirati nastanitev sodelujočih športnikov ter predvsem gledalcev. A to bi bila obenem priložnost za izgradnjo olimpijske vasi, v kateri bi športniki prebivali. Po končanih igrah pa bi olimpijsko vas zlahka spremenili v stanovanjske površine ter jih ponudili v odkup. Vse skupaj zveni kot znanstvena fantastika? Neuresničljivo? Mogoče. A mislim, da se včasih tudi najbolj nore ideje odlično primejo v pravem okolju. Boste rekli, da to ne gre? Mogoče se kdo še spomni Gimnazijade? Pred davnimi leti je zrasla na zelniku nadobudnih velenjskih gimnazijcev in se po preživetih porodnih krčih nekaj let kotalila po slovenskih srednjih šolah. Zabavno druženje srednješolcev ob kulturnem udejstvovanju se je pred Gimnazijado zdelo nemogoče, a nato je vendarle zaživelo. In zakaj se torej ne bi mogle zgoditi tudi prve urbane olimpijske igre. Pa četudi za srednješolce. Konec koncev jih je v srednješolski center vpisano kar precej, torej bi imeli tudi precej sodelujočih. Če pa bi za začetek stvari znali obrniti tudi na šaljivo noto, pa toliko bolje. Še mesto bi dihalo svež, energije poln zrak. Ah, ta vročinski val. Malo pa mi je pomagalo tole premišljevanje o ledu in snegu. Četudi umetnem. a Smučarski skoki poleti 1954, Chicago, ZDA, vir: Pruned Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 9 6. avgusta 2015 ""^Jis 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Kisle kumarice in bel prah Kumare letos odlično uspevajo in pridne gospodinje so jih zagotovo že veliko vložile. Letos pa jih zelo dobro občutimo tudi novinarji, saj je takšno čisto ta pravo poletje, brez kakšnega posebno zanimivega dogajanja, če seveda izvzamemo poletne kulturne prireditve. No, tako je bilo do tega torka, ko se je dogajala pred Termoelektrarno Šoštanj »prava drama«. Napovedana je bila novinarska konferenca, na njej pa naj bi vodstvo predstavilo letošnje poslovanje, ko je Termoelektrarna Šoštanj v času nizkih vodostajev znova pokazala, kako pomembna je njena vloga pri zagotavljanju zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. Tik pred novinarsko konferenco pa je direktor dr. Matjaž Eberlinc odprl kuverto, iz katere se je vsul bel prah. Odgovorni so takoj ukrepali, novinarji pa smo se zaradi tega znašli v čudnem položaju. Poti so bile namreč kar naenkrat prekinjene, eni so bili že v stavbi, drugi tik pred njo, tretji malo dlje stran in tisti smo imeli pravzaprav veliko srečo. Gibanje je bilo zaradi varnosti namreč povsem omejeno in tisti, ki so bili v stavbi ali pa tik pred njo, niso smeli nikamor in tam so morali ostati do konca preiskave. Je pa res, da so imeli informacije, tehnični direktor Branko Debeljak jim je namreč potrdil, kaj se je v stavbi, dogajalo. In ti naši kolegi so bili z nami solidarni, informacije so nam preko mobilni-kov seveda posredovali. Mi jim pa žal nismo imeli in smeli česa dati. Sicer pa so morda imeli nekaj. Eden od snemalcev, ki je bil pred tem že v stavbi, je dejal, da so tam odlični rogljiči in sadje. Upam, da jih je bilo dovolj za dolgo čakanje. GLASBENE novice Julia Iglesiasa navdihuje Mehika Priljubljeni španski glasbenik Julio Iglesias je napovedal, da bo 18. septembra izdal nov album s skladbami, ki jih je navdahnila Mehika. Album Mexico - Julio Iglesias bo kot prva napovedala skladba Falla- JU Jmà Ja__J ste Corazon. México bo prvi Iglesi-asov studijski izdelek po izidu albuma Romantic Classics iz leta 2006, na katerem je interpretiral priljubljene angleške skladbe, ter prvi album v španščini od izida albuma Divorcio iz leta 2003. Na albumu bo dvanajst pesmi z mehiškim priokusom, z njimi pa se priljubljeni pevec želi pokloniti največjim mehiškim glasbenikom. Iglesias z več kot 300 milijoni prodanih albumov sicer velja za najbolje prodajanega izvajalca latinskih korenin. Spoj Joškovih hitov: veselje, energija in ples Hrvaški pevec Joško Čagalj, vsem bolje poznan kot Jole, predstavlja novo pesem z naslovom Pijanica nisam, za katero je posnel tudi videospot. Pesem je nekakšen spoj vseh Joškovih zadnjih hitov: vesela, hitra in plesna. Za glasbo in besedilo sta poskrbela Tonči in Vjekoslava Huljic. »Pesem govori o resni temi, ki jo jaz opevam šaljivo. Zgodba je v bistvu takšna, da gremo fantje na pijačo, pa nas kličejo žene, punce, mame ... In vse trdijo, da smo 'pijanice', ampak mi to nismo. Pač, včasih se nam pije in takrat si želimo samo, da nas pustijo pri miru,« je pojasnil Jole. Moški del bralcev se najbrž strinja, kajne? Kaj pa ženske? Nove zmage za Big Foot Mamo Skupina Big Foot Mama je v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije posnela uradno navijaško himno slovenske košarke, ki bo prvič bodrila slovensko košarkarsko re- prezentanco in navijače na prihajajočem evropskem prvenstvu septembra na Hrvaškem in v Franciji. Skladbo Nove zmage so predstavili na dnevu odprtih vrat slovenske košarkarske reprezentance v Kranju, kjer je Big Foot Mama kot skrivni gost himno tudi prvič javno odigrala. Himna Nove zmage je hkrati tudi novi radijski singel, s katerim zasedba napoveduje izid dvojne zbirke največjih uspešnic septembra in veliki koncert ob 25. obletnici s številnimi gosti, ta bo 2. oktobra v ljubljanski Hali Tivoli. Praznik trobente je star že 55 let V Guči se je začelo 55. srečanje trobentačev, ki naj bi v naslednjih dneh v srbsko mesto privabil pol milijona obiskovalcev. Na »prazniku trobente« bodo sodelovale skupine iz regije, nastopili pa bodo tudi Goran Bregovic, Sanja Ilic in Balkanika, Ekrem Mamutovic, Bo-ban in Marko Markovic in Elvis Ajdinovic ... Poleg tradicionalnega tekmovanja trobentačev pripravljajo še druge vsebine. Obiskovalci bodo lahko videli različne razstave, predstavili bodo tudi knjige in druge publikacije o festivalu. Posebno doživetje bo tudi poulična parada glasbenikov. Srečanje trobentačev, ki se bo sklenilo 9. avgusta, že nekaj let pritegne veliko obiskovalcev, tudi iz Slovenije. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. PETAR GRAšO - Moje zlato 2. NINO - Lepa si 3. MAROON 5 - This summer's gonna hurt LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ans. Anžeta Šuštarja & Alenka Gotar - Še vedno si tu 2. Domačini - Prva dama 3. Event - Hudičevka 4. Fantje izpod Lisce - A ti je vroče 5. Frajerke - Ljubi me 6. Golte - Najbolj nora noč 7. Grajski kvintet - Ko je ljubezen mlada 8. Ognjeni muzikanti - Danes pijan 9. Sekstakord - Objemi me 10. Šment - Na tebi je vse www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Konec avgusta v znamenju Avsenika Narodnozabavni festival Avsenik bo kljub nedavni smrti Slavka Avsenik tudi letos popestril dogajanje v Begunjah. Rojstni kraj bratov Slavka in Vilka Avsenika bo tako od petka, 21. avgusta, do nedelje, 23. avgusta, prizorišče mednarodnega festivala. Organizator je družba Tradicija Avsenik, ki v treh festivalskih dneh pričakuje več kot 6.000 obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske in Švice. Po 16 letih nov album Ameriški raper Dr. Dre bo po skoraj 16 letih izdal nov samostojni album, ki bo po njegovih trditvah hkrati tudi zadnji. Plošča bo spremljala film o njegovi nekdanji skupini N.W.A., izšla pa bo 7. avgusta. One Direction s presenečenjem Najbolje prodajana fantovska skupina One Direction je poskrbela za presenečenje, ko je pred nekaj dnevi nenapovedano izdala prvi singel po odhodu Zayna Malika. Zadnja pesem, pod katero se je skupina podpisala še kot kvintet, je izšla novembra lani. Najin dan s Škofovo Flora & Paris predstavlja singl Najin dan, ki se nahaja tudi na debitantskem albumu Jutranja rosa. Ker so želeli imeti pesem z vokalom nove pevke, so jo posneli še enkrat. Nova pevka je Patricija Škof, ki se je skupini pridružila spomladi, zdaj pa že skupaj z njimi nastopa in snema pesmi. Macy Gray o seksi igračkah Ameriška soul pevka Macy Gray je z novim singlom in videospotom posegla v (zanjo) novo področje - seks igračke. V pesmi B.O.B. namreč razpreda, kako se ženska počuti ob uporabi svojega »najboljšega prijatelja«. Kljub navidezni neresnosti si želi, da bi se ženske opogumile in o tem spregovorile. jv_i\_r:_ L_l\. j-^Jujj. Pran naslov za uspešno ■ mz Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 ^^ Blaž Košorok, generalni direktor HSE, na letošnjem skoku čez kožo ob županu Šoštanja Darku Menihu, Ivanu Kotniku in Albinu Vrabiču iz Šolskega centra Velenje na tribuni: »Slišim ja, da po Šoštanju smrdi. Menda smrdi zato, ker tisto, kar naj bi bilo speljano v kotel bloka 6, ni bilo speljano tja. Ampak kaj imam jaz s tem? Na prezračevanje se ne spoznam. Županu svetujem, da mojstra išče drugje.« ^^ Mira Britovšek in Marija Berložnik imata enaki začetnici imena. Druži pa ju še nekaj - delo v turizmu. V Šale-ku pravijo, da bi brez Mire težko, saj je ena tistih, ki veliko delajo, a raje ostajajo v ozadju. Marija je sekretarka velenjske turistične zveze, pri delu pa se odlično znajde. »Pri tebi tako diši, da se je kar težko upreti,« je tiho prišepnila Miri, ki je v soboto stregla dobrote na kmečki tržnici in z njimi vabila na vola. Ja, letos bodo v Šaleku spet pekli vola. In Mira bo zraven. Ne, ne bo ga vrtela na žaru, bo pa zagotovo poskrbela, da bodo svojo porcijo dobili vsi, ki si ga bodo zaželeli. Da o tem, kako bo v Šaleku dišalo 22. avgusta, sploh ne govorimo. a a Po navadi je čiščenje stekel žensko opravilo. Vsaj do-^^ ma. Na mostu čez reko Pako, ki ima stekleno ograjo, ki je nenehno tarča vandalov, to ne velja. Prah in umazanijo sta čistila dva, ki bi, po tehniki sodeč, hitro očistila tudi domača okna (naslov sem skrbno shranila). Seveda sta ograjo čistila zato, da se bo spet dobro videlo reko Pako? To je bil namreč eden glavnih razlogov, da se je arhitekt odločil za stekleno ograjo. Več kot leto dni že stoji, pa se je mnogi še vedno nis(m)o navadili. Je pa veliko bolje, če je čista. zanimivosti ®®®®®®®®®@®Q®®Q Eksplodiral polnilnik baterij za mobilne telefone Katy Emslie iz škotskega Aberde-ena je 26-letna študentka medicine, ki tako kot večina ostalih uporablja mobilni telefon. Ko se ji baterija izprazni, jo mora seveda napolniti. Minuli teden je nameravala to sto- Spopad z urinsko nesnago Velika mesta poleg svojih lepot marsikdaj skrivajo tudi veliko kotičkov, kjer se ljudje radi olajšajo na mestih, ki za to niso predvidena. Da bi to preprečili, so se v San Franciscu odločili preizkusiti po- v San Franciscu Rachel Gordon, je cilj projekta ljudi pripraviti do tega, da bodo v prihodnje dvakrat premislili, preden se bodo odločili urinirati v javnosti. Ura za slepe Podjetje iz Južne Koreje je imelo ob oblikovanju novega izdelka, imenovanega Braille smartwatch, pred dve pomembni pomanjkljivosti izdelka: baterija ure vzdrži le 10 ur, cena pa je 3000 dolarjev. 14-letna manekenka Ko je drsela po modni brvi, je od navdušenja nad novim obrazom in telesom vsem zastal dih - potem pa so izvedeli, da ima manekenka Sofia Mechetner šele 14 let. Najstnica je nova muza znamke Dior in sociologi že zmajujejo z glavo, saj so upali, da so se modni strokovnjaki naučili, da je izpostavljanje mladoletnic pritiskom modnega sveta nehumano. Za povrh je Sofia nevarno suha. Njeni zastopniki se branijo, da je enostavno prevelik talent, da bi ga spregledali. Mechetnerjeva je z Diorjem že podpisala dveletno pogodbo v vrednosti 200 tisoč evrov za vse reklamne kampanje in modne revije za omenjeno znamko. Samo telefona ne! Anketa, ki jo je opravilo podjetje KRC Research, v njej pa je sodelovalo 7.000 ljudi iz sedmih držav, razkriva, kako zelo je današnji človek navezan za prenosne naprave. Številni uporabniki (60 %) s svojimi napravami spijo, in sicer dobesedno: telefon držijo v rokah. Na stranišče ga s seboj vzame 57 odstotkov uporabnikov, vsak šesti pa telefon uporablja tudi med tuširanjem. Poleg tega bi se 22 odstotkov anketirancev za en konec tedna raje odreklo spolnosti kot svojemu telefonu, 40 odstotkov pa jih svoji napravi zaupa skrivnosti, ki jih ne bi niti svojemu najboljšemu prijatelju. Ob tem je 61 riti prek noči, končala pa je s hudimi opeklinami dlani. Polnilnik je namreč vklopila v svoji spalnici in zaspala, naprava pa je med njenim počitkom eksplodirala in povzročila manjši požar. Zgoreli sta preproga in del postelje, na kateri je spala Katy - ko se je ta vendarle prebudila, je skušala v polsnu goreči polnilnik izklopiti, da bi preprečila nadaljnjo škodo, pri tem pa se je opekla. Zdravniki so z njene dlani odstranili odmrlo kožo in mehurja-sto tkivo ter spustili tekočino, ki se je nabrala pod njim. Okrevanje naj bi trajalo vsaj en mesec. sebno barvo, od katere se urin odbija, kar konkretno pomeni, da se bo urin z zidu odbil nazaj v nepridiprava. Barva deluje tako, da pred površino ustvari zračno zaporo, ki glede na trditve proizvajalca odbije praktično vsakršno tekočino. Za začetek so v San Franciscu z barvo poskusno prebarvali devet zidov v bližini barov v soseskah, kjer je veliko brezdomcev. Zidove so opremili s svarilnimi napisi, ki v angleščini, kitajščini in španščini opozarjajo: »Zadrži se!... Poišči olajšanje na primernem kraju.« Kot je povedala predstavnica oddelka za javna dela očmi 285 milijonov slepih ljudi, ki živijo na svetu. Ura za slepe naj bi jim olajšala življenje, saj ne kaže samo časa v Braillovi pisavi, temveč se poveže z mobilnim telefonom, tako da lahko uporabniki prek nje prebirajo tudi SMS sporočila in druga opozorila s telefona. Podjetje načrtuje, da bodo do konca leta prodali okoli 10 tisoč takšnih ur, a pozablja na 6. avgusta 2015 frkanje » Levo & desno « Bolj smrdi Zadnji čas tudi Šoštanj-čani vse bolj opozarjajo na smrad iz premogovniškega jaška - in celo iz Teša. Nekateri pravijo, da se občutljivost veča, bolj ko se veča občutek, da sta ti energetski družbi manj »njihovi«. Brez elana Zdaj, ko kriza še ni povsem premagana in bi nam kaj dobrega še kako prišlo prav, smo ostali brez elana. Brez Elana! Bolj doraslo Gorenje je doraslo, ni več tako surovo. Poljakom je prodalo Surovino. Slovensko je ... Zadnji čas trgovci vse bolj tekmujejo, kdo je najbolj slovenski. Mnogi kupci pa godrnjajo, da so izdelki, ki jim jih ponujajo, vse bolj tuji. Brez meja Nekateri kritično pravijo, da naša slaba banka pri svojem delu nima nobenih meja. Pa kmalu nič več ne bo tako. Dobila bo mejo. Družbo Meja Šentjur. Prelaganje Država daje občinam vse manj denarja. Občine občanom manj ugodnosti. Državljani smo vse manj zadovoljni. Odštevanje V vse več krajih imajo semaforje z »odštevalniki« časa. S takim odštevanjem naj bi dosegli, da bi manj preštevali ponesrečene. Pivo ostaja Čeprav je zadnji čas vse večje zanimanje za pridelavo hmelja, v naši bližnji okolici hmeljišča vse bolj izginjajo. Zanimanje za hmelj izginja, za pivo pa zaradi knapovske tradicije seveda ne. Aktualna odstotkov uporabnikov priznalo, da niso zadovoljni s svojimi telefoni, 79 odstotkov pa jih meni, da jih naprava zmoti v neprimernih trenutkih. Vse več Slovencev se izseljuje. Kmalu bo zelo resnično pela pesem: Samo milijon nas še živi na svoji zemljici ... Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 ""^Jis REPORTAŽI 11 Spomini jih bodo greli tudi pozimi Zanimanje za letovanje v zdravstveni koloniji je bilo večje kot število prostih mest - Letos zdravje ob morju »nabiralo« 164 otrok in mladostnikov Bojana Špegel Velenje, 30. julija - V juniju in juliju so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje največ pozornosti posvečali zdravstvenim kolonijam ob morju. Obe izmeni sta končani, o tisti, ki je prva okusila sonce in morje v Poreču, smo že pisali, po vrnitvi druge izmene iz Savudrije pa smo radovedno preverili, kako so otroci in mladostniki iz Šaleške doli- letovanje peljali 100 otrok. Spremljalo jih je 12 vzgojiteljev, od tega dva plavalna učitelja, saj je naš namen, da otrokom ponudimo možnost učenja plavanja in izpolnitve veščin plavanja. Pri tem smo bili zelo uspešni; otroci so izgubili strah pred vodo, v večini so tudi splavali. Sicer pa smo program dela za vse dni skupaj z vzgojitelji pripravili že pred odhodom, saj se vedno posebej pripravimo na večerne dogodke pa tudi dnevne dejavnosti,« smo iz- V Savudriji so otroci iz vse Šaleške doline uživali tako v morju kot senci. In celo med fotografiranjem. Tudi letos so pripravili niz zanimivih večernih prireditev, po katerih so znani. Letujejo namreč skupaj z mladimi iz Ljubljane, ki se tudi radi vključujejo vanje. ne tam preživeli 10 letos res vročih dni. Marija Krajnc je že nekaj let pedagoška vodja kolonije v Savudri-ji. Povedala nam je: »Letos smo na vedeli na začetku. Dnevi v Savudriji so vedno polni in kratkočasni, a Marija z ekipo se potrudi, da vsako leto dodajo kaj novega: »Nekateri otroci z nami letujejo več let zapored, zato moramo poskrbeti, da jim je vedno zanimivo. Letos smo imeli kar nekaj mlajših otrok, ki so bili z nami prvič. Tem smo posvečali še po- sebno pozornost.« Razveseljivo je, da z domotožjem niso imeli težav, le prvi večer je eden od mlajših fantov pogrešal mamico. Marija prizna, da je bilo v najhujšem vročinskem valu tudi ob morju vreme naporno. »Prilagajali smo se uspešno. Dopoldan smo prej šli s plaže, popoldan pa smo se nanjo vračali pozneje. Otroke smo usmerjali v senco, ki jo ima dom v Savudriji k sreči veliko. Seveda smo poskrbeli, da jim ni bilo dolgčas.« V Savudriji je letos letovalo kar nekaj otrok z resnimi diagnozami. Zato so bili več kot srečni, ker niso imeli zdravstvenih težav. »Seveda pride do ureznin, zdrsov, ožigov meduz. Imeli smo kar nekaj otrok z alergijami, na katere smo bili še posebej pozorni.» Poleg tega so nekateri malo težje prenašali vročino, vse ostalo pa je bilo super. Tudi večerni programi, ki jih pripravlja- jo skupaj z otroki iz Ljubljane, so spet navdušili. Sploh modna revija, na kateri so si vse, kar so nosili na pisti, čez dan izdelali sami. Ob vrnitvi domov so vsi po vrsti zatije-vali, da se prihodnje leto spet vidijo in da že komaj čakajo, da pride naslednje poletje. Bo prihodnje letos (spet) več otrok? »Otroci so se imeli dobro tako v Poreču kot Savudriji, naše delo je dobro opravljeno. Sedaj mislimo na naslednje leto, ko si želimo, da ponovno pridobimo več letovalnih mest, saj smo letos morali zavrniti kar nekaj otrok, ki smo jih umestili na čakalno listo,« nam pove sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Ker lani niso zapolnili vseh odobrenih mest, jim je namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije odobril kar 100 sofinancira- nih mest manj kot leta prej. Prav vsakemu otroku namreč krijejo velik del letovanja. Izkazalo se je, da je 144 odobrenih mest za otroke z zdravstveno diagnozo premalo, kar so organizatorji tudi slutili, saj bolnih otrok v Šaleški dolini ni manj, kot jih je bilo. »Hvaležni pa smo, ker je ZZZS letos namenil več denarja za vsak letovalni dan, zato je bil prispevek staršev bistveno nižji kot prejšnja leta, ko smo na morje pošiljali 244 otrok. Želimo si, da bi nam v prihodnje spet odobrili toliko prostih mest,« še izvemo. Kot tudi, da so s pomočjo sponzorjev in donatorjev letos 50 otrokom omogočili letovanje brezplačno, še lepemu številu pa z delnim plačilom. a Letos nadpovprečna bera zdravilnih zelišč Lani mokro poletje zdravilnim zeliščem ni godilo, letošnja vročina pa - Člani Društva zeliščarjev Velenje so večino pridelka na Grilovi domačiji že pobrali - Znanje radi delijo z mladimi Velenje, 31. julija - V teh poletnih dneh si lahko v velenjski knjižnici ogledate razstavo zdravilnih zelišč, ki jo je pripravilo društvo zeliščarjev Velenje. Že dolga leta dobro sodelujejo s Knjižnico, včeraj so tam mladim bralcem popestrili sredino dopoldne. V okviru veselih sred so jim pripravili zeliščne čaje in povedali veliko o zeliščih, ki zdravijo. Sploh tistih, ki jih lahko otroci najdejo tudi na domačih vrtovih. Razstavo, ki postaja tradicio- nalna, so poimenovali »Zdravilne rastline tako-tako«. Vse rastline, ki jih najdete na razstavi, so zrasle v Šaleški dolini. Predsednik društva Zvonko Skrt je vedno vesel, ko znanje, ki ga pri njihovih članih ne manjka, delijo z drugimi. »Pogosto svoje delo predstavljamo po šolah in vrtcih, pa tudi na različnih prireditvah. Še najraje pa jih sprejmemo na Grilovi domačiji, kjer jim z veseljem razkažemo naš zeliščni vrt. Sodelujemo tudi na vseh prireditvah, ki jih Muzej Velenje pripravlja na domačiji. Takrat pogosto ponudimo naše pripravke tudi obiskovalcem,« pripoveduje Skrt. Pravi, da v Šaleški dolini dobro uspeva večina avtohtonih zdravilnih zelišč. Tudi na njihovem vrtu v Lipju je letos letina nadpovprečna. »Lani je bilo veliko dežja, pridelek je bil boren. Letos pa je kljub rekordni vročini letina odlična, je pa res, da smo člani društva tudi po tri ure dnevno zalivali naš vrt.« Zato so se letos poleg priprave čajnih mešanic lotili tudi priprave različnih sirupov, ki bodo še kako prav prišli pozimi, v času gripe in prehladov. Sicer pa je letošnja letina že skoraj pobrana, na zeliščnem vrtu še osta- jata slez in dobra misel, če bo jesen lepa, se bo obraslo še nekaj že obranih sadik. Zato se člani društva sedaj odpravljajo v hribe. Minulo soboto so imeli zeliščarski dan na Golteh. »Tam je še vedno sezona za Zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Lipju je letos obilno obrodil. Na njem gojijo že 100 različnih vrst zelišč, samo letos so dodali 10 povsem novih. Zvone Skrt je skupaj s člani velenjskega društva zeliščarjev tudi letos pripravil razstavo v Knjižnici. Na njej lahko vsak spozna rastline, ki rastejo v Šaleški dolini, marsikdo pa sploh ne ve, kako učinkovite so. nabiranje zdravilnih zelišč. Bolj kot se morajo pri rasti te »mučiti«, bolj zdravilne so, saj imajo več eterične moči.« Nabirali so predvsem materino dušico in plahtico, ki jo potem uporabijo za zeliščne čaje. Vsako leto izdelajo kakšno novo mešanico zdravilnih čajev, ki jih tistim, ki jih to zanima, radi predstavijo in tudi pripravijo. Že 100 različnih vrst zelišč Zeliščni vrt na Grilovi domačiji so letos prvič izmerili. Obdelujejo kar 500 kvadratnih metrov, na njih raste okoli 100 različnih zdravilnih rastlin. »Vse so avtohtone, letos pa se lahko pohvalim, da smo posadili še 10 novih, ki jih doslej na vrtu ni bilo. Ker smo to naredili na začetku maja, so se odlično prijele, že prvo leto so dobro obrodile,« pripoveduje naš sogovornik. Večino novih vrst zelišč so prinesli kar njihovi člani, med drugim tudi pegasti badelj, baldrijan, sračico, beli vratič ... Pogosto jim kakšno sadiko poklonijo tudi člani drugih slovenskih društev zeliščarjev, saj med seboj dobro sodelujejo. a Bojana Špegel Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 12 12 ŠPORT "^AS 6. avgusta 2015 Maribor že na vrhu, Rudar še na dnu Nogometaši Rudarja doživeli tretji zaporedni poraz - V soboto v Domžalah morda le prva točka? V prvi nogometni ligi so konec tedna odigrali tekme tretjega prvenstvena kroga. Zanj je bilo značilno, da so gostujoča moštva zbrala več točk kot domača. Na svojem igrišču je zmagal le Maribor in potrdil, da je po izpadu iz evropskega tekmovanja še trdnejši favorit za osvojitev novega naslova, kot so morda nekateri ocenjevali. Nogometaše Krškega, ki so bili po dveh krogih presenetljivo celo na prvem mestu, je premagal s 4 : 1. Z zmagama v uvodnih dveh krogih pa so Krčani še vedno visoko na razpredelnici, na četrtem mestu. Gorica je bila v Novem mestu z 2 : 1 boljša od Krke, pa čeprav so prvi gol dosegli domači, ki pa so zadnjih deset minut imeli igralca manj. Derbi ljubljanske kotline so v Sto-žicah dobili Dom-žalčani. Olimpijo so premagali z 2 : 0. Ta dvoboj je bil zelo razburljiv. Morda bi bil razplet drugačen, če ne bi Ljubljančani končali tekme samo z devetimi igralci. Zaradi dveh rumenih kartonov je bil že po pol ure igre izključen Matic Fink, iz enakega razloga pa po petnajstih minutah igre v drugem polčasu še Rok Kronaveter. Poleg tega je ob koncu prvega dela moral med gledalce menda zaradi nenehnega Luka Prašnikar je za zdaj dosegel edina gola za rudarje. ugovarjanja tudi trener Marijan Pu-šnik. Prvo točko si je v tem krogu priigral Koper. Gostil je Celjane, tekmeca pa sta se razšla z neodločenim izidom 1 : 1. Tudi Rudarjevi ljubitelji so upali, da bodo njihovi nogometaši proti Zavrču ob jezeru končno zmagali oziroma osvojili vsaj prvo točko v novi sezoni. Želja je ostala za prihodnjič. Igrati so začeli šele potem, ko so Haložani imeli že prednost dveh golov. No, igrali so tudi do tedaj, a zadevali so gostje. Zmagali so s 3 : 1. Vse tri gole pa so dosegli po lepih akcijah oziroma hitrih nasprotnih napadih, v katerih so bili domači prepočasni in premalo zbrani. Največ težav sta jim povzročala najboljši igralec tega dvoboja in strelec dveh golov Dejan Glavica, strelec prvega gola Dejan Polič ter Jure Matja-šič. Najlepši 'izdelek' je bil prav drugi gol Glavice. Po natančni globinski podaji Matjašiča je bil znova spretnejši od domačih igralcev in s tako imenovanim lobom mojstrsko premagal vratarja Mateja Radana, ki je bil vseeno najzaslužnejši, da za njegovim hrbtom ni obtičala še kakšna žoga več. Za domače pa je zadel z udarcem z glavo z bližine Luka Prašnikar po dobrem predložki Damjana Trifkoviča z desne strani. Velenjski nogometaši so v dosedanjih treh krogih zabili le dva go- la, prejeli pa šest. Z Gorico, ki je prav tolikokrat pobirala žoge iz svoje mreže, imajo trenutno najslabšo obrambo v ligi, skupaj s Celjani pa tudi najbolj neučinkovit napad. Oboji so na treh tekmah dosegli samo po dva gola. Sicer pa, kot pravijo, verjamejo vase in so prepričani, da nasprotnikova vrata ne morejo ostati zanje večno zaprta. Bodo morali pa tudi obrambni igralci igrati bolj disciplinirano, zbrano, da jim ne bodo hitri nasprotnikovi napadalci uhajali kot za šalo. Igrali, kot so načrtovali Gostujoči trener Ivica Solomun je po tekmi povedal: »Vedeli smo, da nas čaka zelo težka tekma, drugačna kot v prvih dveh krogih, ko smo igrali z močnejšimi nasprotniki (Maribor, Olimpija) od nas. Dobro smo se pripravili. Čvrsto smo zapirali sredino in s (pol)kontrami poskušati čim prej doseči gol. Na našo srečo smo tekmo idealno odprli. Izvedli smo dve odlični akciji, zabili dva gola. Mislil sem, da nas čaka le še mirno nadaljevanje. Toda igralci so si zakom-plicirali življenje. Po osnovnošolski Prva liga Telekom Slovenije, 3. krog Rudar - Zavrč 1:3 (1:2) Stadion Ob jezeru, gledalcev 500, sodniki: Žnidaršič (Kranj), Ul in Kordež (oba Maribor). Strelci: 0:1 Polič (4.), 0:2 Glavica (24.), 1:2 Prašnikar (44.), 1:3 Glavica (86.). Rudar: Radan, Kašnik (od 77. Žitko), Trifko-vic (od 69. Grb ic), Prašnikar, S. Babic, Bolha (od 79. Krcic), Ihbeisheh, Knezovic, Jahic, Eterovic, M. Babic. Trener: Jernej Javornik Rumeni kartoni: Jahic; Cvek, Polič, Rogač, Antic. Drugi rezultati: Maribor - Krško 4:1 (2:0), Olimpija - Domžale 0:2 (0:1), Krka - Gorica 1:2 (1:1), Luka Koper - Celje 1:1 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor 7 (6:2), 2. Domžale 6 (5:3), 3. Gorica 6 (5:6), 4. Krško 6 (3:4), 5. Zavrč 5 (4:2), 6. Olimpija 4 (4:3), 7. Krka 4 (3:3), 8. Celje 2 (2:3), 9. Luka Koper 1 (3:5), 10. Rudar 0 (2:6). Čeprav so bili ob Dejanu Poliču kar trije domači igralci, jim je ušel in že po nekaj minutah tekme popeljal svoje moštvo na pot zmage. napaki, ki je ne bi napravili niti naši najmlajši igralci, so domači znižali. Nato so nas začeli stiskati, kolikor so mogli, imeli smo tudi nekaj sreče. Predvsem pri prostem udarcu z roba šestnajstmetrskega prostora (Mate Eterovic), a je rezervni vratar, ki je zamenjal na začetku drugega polčasa poškodovanega prvega vratarja Dominika Picaka, odlično posredoval. Zadnjih deset minut smo igrali tako rekoč še brez Zlatana Muslino-vica, ki se je prav tako poškodoval. Na srečo pa smo nekaj minut pred koncem s tretjim golom vendarle potrdili zmago.« Javornik se opravičuje »Pričakovali smo prvo zmago oziroma prvo točko. Ni je bilo. Presekal nas je hitro prejeti prvi gol, nato še drugi in potrebovali smo kar veliko časa, da smo se vrnili v igro. Na srečo smo ob koncu prvega dela le zadeli. Gol nam je vlil upanje za nadaljevanje. V drugem polčasu smo igrali veliko bolje, a ne dovolj, da bi dosegli želeno. Vseeno pa menim, da smo z našo igro na dobri poti. Igralcem manjka še nekaj več samozavesti in konkretnosti. Imajo še veliko rezerve. Moramo biti potrpežljivi, ob tem se opravičujem ljubiteljem nogometa v dolini in jim pravim, naj bodo potrpežljivi. Vedeti moramo, da se so se v klubu zgodile precejšnje spremembe. Verjamem, da bo slej ko prej prišla naša prava igra. Gostje so bili na tej tekmi konkretnejši in se zasluženo veselili, mi pa bomo skušali v soboto v gosteh presenetiti Domžale, tako kot nas je na tej tekmi presenetil Zavrč.« Prašnikar edini strelec doslej: »Iz tekme v tekmo je boljše. Na prvi smo imeli le tri strele na gol, v drugi veliko več, na tej pa smo še nevarno zapretili, vendar tudi tokrat samo enkrat zadeli; to pa je bilo znova premalo za prvo zmago ali da bi ostali vsaj neporaženi. Dobivamo prepoceni zadetke. Veliko truda vlagamo na treningih, nato pa se vse podre zaradi naše nepazljivosti. Premalo smo iznajdljivi pred nasprotnikovimi vrati, pa tudi doslej nismo imeli prave sreče. Slab začetek nam ni zmanjšal samozavesti in nam je ne sme zmanjšati. Prepričan sem, da se nam bo odprlo. Upam, da že v Domžalah, kjer želimo dobiti vsaj točko.«. a Stane Vovk »Smo kot velika družina« Tako pravi ustanovitelj in trener Taekwon-do kluba Skala Peter Landeker - Trdo delo se obrestuje Bojana Špegel Velenje, 28. julija - Velenjski Ta-ekwon-do klub Skala je začel delovati (s sekcijo Taekwon-do kluba Unior Zreče v Doliču, Mislinji in Velenju) leta 1996. Uradno ustanovljen je bil leto kasneje. Ne prvo in ne drugo se ne bi zgodilo brez Petra Landekeija, ki je vse od prvega dne trener, poleg tega pa tudi uspešen tekmovalec v veteranski konkurenci. Je aktualni evropski in svetovni prvak. Klub danes šteje več kot 70 članov, ki v svojih kategorijah dosegajo zavidljive rezultate tako v državnem kot evropskem in svetovnem merilu. V Velenju začel »iz nič« Peter Landeker je več kot ponosen na »svoje« fante in dekleta, saj pravi, da so tehnično zelo podkovani, najljubše pa mu je, da delujejo kot družina. »To, da se na treninge vračajo tudi naše članice po tem, ko rodijo, mi je res najlepše. V našem klubu denar in zaslužek nista najpomembnejša, lahko zatrdim, da delamo s srcem in dušo,« pripoveduje Peter, ki ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo. »Z borilnimi veščinami sem se začel ukvarjati kot osnovnošolec. Prihajam iz Ivence pri Vojni-ku, odraščal sem na veliki kmetiji, a sem ob delu na njej našel čas tudi za borilne veščine. Najprej sem treniral karate, ki me ni v celoti navdušil, ko pa sem odkril knjigo Izvorni Taekwon-do Tonia Nobila, sem ugotovil, da sem našel svoj šport. Takrat klubov še ni bilo veliko, a sem ga pred skoraj tremi desetletji našel v Celju,« pripoveduje. Splet pasti, ki jih prinesejo najstniška leta, ga je še ne polnoletnega pripeljala v Velenje. Želel je prekiniti niti z družbo, ki ni bila dobra zanj, zato je začel, kot pravi sam, »iz nič«. »Ni bilo lahko. Nihče me ni poznal, jaz nisem nikogar poznal. Moral sem uporabiti svoj značaj, se dokazovati. Na začetku me seveda nihče ni cenil, ko sem prišel v mesto, pa sem delal v gostinstvu, saj sem bil izučen za kuharja. Moja zagnanost in neukrotljiv duh, ki ga človeku dajo tudi borilne veščine, me nista ustavila. Tudi želja, da v Velenju naredim center za tekvondo, je pred uresničitvijo tlela kar nekaj let,« pripoveduje. Dolga leta je imel namreč treninge na štirih koncih mesta, kar mu je vzelo veliko časa in energije. Borilni center je ob podpori vodstva in ravnateljev uredil v prosti telovadnici Šolskega centra Velenje. »Vedno, ko prihajam v naš center, me skrbi, ko gledam, kako mladi uničujejo tujo lastnino. V našem klubu jo vsi spoštujejo. Naš moto je, da delamo s srcem, z dušo. Trudimo se tudi, da smo dobri najemniki,« zatrdi Peter, ki je vesel, da so uspeli center zelo sodobno opremiti. »Je takšen, kot ga imajo svetovne velesile, ki se ukvarjajo s tekvondojem.« Vzgojil številne prvake V Skali trenirajo fantje in dekleta od šestega leta naprej, imajo pa tudi skupino rekreativcev, ki se učijo predvsem tehnik samoobrambe. Taekwon-do klub Skala pa ne deluje Peter Landeker med treningom. Tekvondo ga spremlja že skoraj 3 desetletja. samo tekmovalno, temveč tudi organizacijsko. Doslej so organizirali niz državnih prvenstev za različne kategorije, vedno vzorno. Zanima nas, ali je Peter, ki je zadnja leta tudi uspešen podjetnik, del zaslužka pa ves čas vlaga tudi v klub in tekmovalce, še danes edini trener v klubu. »Želel sem, da svoje tekmovalce pripravim tako dobro, da jih bo vsaj 10 osvojilo mojstrske pasove. To mi je uspelo, v resnici jih je že več. Ni- sem več edini trener v klubu, delam pa tudi v državni reprezentanci, v katero so me povabili prav zaradi mojega dela v klubu. Če hočeš biti trener, se moraš temu posvetiti stoodstotno. Sploh, ker so naši tekmovalci dijaki in študentje, zato se moramo prilagoditi njihovemu urniku. Vesel sem, da imam trenersko pomoč iz vrst naših članov.« Iz povsem neperspektivnega otroka in mladostnika, za katerega so vsi verjeli, da ne bo nič iz njega, brez pomoči spodbudnega domačega okolja in tudi njegove finančne pomoči je zrasel uspešen poslovnež in športnik z vodstvenimi, organizacijskimi in pedagoškimi sposobnostmi. Nič čudnega, da je vzornik tudi svojim tekmovalcem. Za konec Peter ponosno poudari: »Člani, ki so bili v mladinskih vrstah svetovni in evropski prvaki, so sedaj tudi svetovni vice prvaki. Naši mladinci, ki so po mojem mnenju kot dečki najboljši v Evropi, so letos na evropskem prvenstvu v Italiji dosegli vrhunske rezultate.« Danes je v klubu toliko vrhunskih tekmovalcev, da jih imajo v vseh štirih starostnih kategorijah. Ponosni so, da branijo tudi barve Slovenije, saj je kar 15 tekmovalcev kluba v državni reprezentanci. Želijo pa si, da bi lahko nastopali tudi na olimpijskih igrah. Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 ""^Jis ŠPORT 13 Treniranje mladih je zanj sanjski poklic Trener športnega plezanja Gorazd Hren v zadnjih dveh letih s svojimi varovanci niza uspeh za uspehom - Plezalke vodijo, fantje jih počasi »lovijo« Bojana Špegel Velenje - V zadnjih dveh letih člani Šaleškega alpinističnega odseka, ki se ukvarjajo s prostim plezanjem, nizajo uspeh za uspehom. Nanje je ponosen tudi njihov trener Gorazd Hren, Velenjčan, za katerega njego- športno plezanje v Velenju začelo dobro razvijati, med plezalci sem našel nove prijatelje. Kmalu je ta šport zame postal resna stvar,« pripoveduje Gorazd, ki je začel plezati leta 1993. Plezal je skupaj s takrat odličnim Matejem Mejovškom, Gregom Šeligom in njegovima sestrama Gorazd Hren s svojima najuspešnejšima tekmovalkama Tjašo Slemenšek in Janjo Garnbret. (Foto: Anže Štremfelj) vi varovanci pravijo, da je »najboljši trener na svetu«. Velenjčan, ki je študiral računalništvo, poklicno pa je izbral šport, se je s prostim plezanjem začel ukvarjati v osnovni šoli. Na sedanji OŠ Livada je hišnik za svoji hčeri, sina in njegove prijatelje pod stopnicami ustvaril malo steno za prosto plezanje. Gorazd je po prvem poskusu ugotovil, da je to šport zanj. Danes je trener mladim prostim plezalcem v Velenju in Mariboru. »Po tem, ko sem ugotovil, da je prosto plezanje šport zame, sem začel trenirati na steni v Rdeči dvorani. Najprej sem to počel na skrivaj, ker starši niso bili navdušeni nad mojo izbiro. V tistem času se je Uršo in Špelo, Petrom Bračičem ... »Nekaj jih še pleza, drugi ne več,« doda. Kot tudi, da prosto plezanje ni nevaren šport, čeprav ga imajo mnogi za ekstremnega. »Varnost je vedno odvisna od človeka. Če ravnamo z opremo tako, kot je treba, to ni nevaren šport. Kakšna nate-gnjena mišica, kita, bolečine v križu so najpogostejše.« Želijo si novo steno Leta 1998 je Gorazd postal inštruktor prostega plezanja. »Takrat sem, sprva z malce strahu, začel vzgajati otroke. Iz leta v leto sem delal več, bolj resno. Leta 2008 pa sem postal trener športnega plezanja, takrat sem opravil tudi potreb- ne izpite za to delo. In še danes je to moja služba. Delam to, kar delam najraje na svetu,« še izvemo. Takrat je bil še študent, a se je kmalu odločil, da želi ostati trener. V letih, ko se je začel resneje ukvarjati s treniranjem, so trenirali v Rdeči dvorani in na Livadi. Kmalu sta bili ti dve steni premalo. Novo so uredili pri prijatelju, pri Ahtikih. »Ko se je naš šport začel še bolj razvijati, smo iskali možnost za postavitev nove stene. Našli smo jo na Šolskem centru Velenje, kjer treniramo še danes. Takrat je bila super, sedaj pa imamo na njej že slabše pogoje. A znamo improvizirati, kar kažejo tudi naši rezultati. Res pa si zelo želimo, da bi v bližnji prihodnosti v Velenju postavili novo, konkretno steno.« Gorazd je trenutno edini trener v velenjskem društvu. Imajo pa tri inštruktorje, to so Damjan Maher, Matija Rovšnik in Alen Marinovič. S tekmovalci pa se ukvarja le Gorazd, ki je vesel, da je med mladimi zanimanje za prosto plezanje v porastu. »Na naših ligah, ki so predhodnica državnim tekmovanjem, tekmuje tudi do 280 osnovnošolcev samo v vzhodni Sloveniji. Na državnem prvenstvu jih je seveda manj, a lige so dobro izhodišče, saj se že na njih pokažejo talenti. Plezanje je v vzponu po vsem svetu, Slovenija pa je tu naredila res velik razvoj,« pravi Gorazd, ki zadnjih 6 let kot trener dela tudi v državni reprezentanci. Nad pričakovanji V zadnjih dveh letih velenjski športni plezalci dosegajo rezultate, ki so celo nad pričakovanji. »Pri uspehih sta konstantni Janja Garnbret in Tjaša Slemenšek. Janja je v mladinski konkurenci trenutno ne- . Tjaša uživa tako med treningi v umetni kot v naravni steni. Poletnih počitnic sploh ne pogreša. Pleza že od malega Tjaša Slemenšek, ki prihaja iz Podkraja, je kot otrok rada plezala po stopnicah, stolih in drevesih. Športno plezanje je prvič videla na televiziji. Kmalu je starše prepričala, da so jo peljali na prvi trening. V tretjem razredu osnovne šole je začela redno trenirati. Danes je dijakinja velenjske športne gimnazije, kjer je sošolka Janje Germbret, s katero že od njunega četrtega razreda trenirata skupaj. Obe bosta jeseni začeli drugi letnik gimnazije. Tjaša nam pove, da veliko trenira, zato je vesela, da je izbrala velenjsko gimnazijo. »Imamo dobre pogoje, kar je ob številnih treningih in tekmah zelo pomembno. Všeč mi je tudi, ker lahko treniram že v šoli prvi dve uri pouka. V šoli nimam težav,« izvemo. Tjaša trenira pet- do šestkrat tedensko po tri ure skupaj, največkrat na plezalni steni v telovadnici ŠCV. Rada pleza tudi v naravi, ni ji tudi težko, ko opravljajo kondicijske treninge. Njen prvi uspeh so bile stopničke na državnem prvenstvu. »Potem so se uspehi kar vrstili. Lani sem dosegla tretje mesto na evropskem prvenstvu v težavnosti, letos pa prvo zmago na evropskem pokalu. To sta doslej moja največja dosežka.« Vesela je, ker trenutno nima zdravstvenih težav, saj je že imela težave z zapestjem in bolečinami v križu. Želi si, da tako ostane do konca sezone. »Seveda si na vseh pomembnejših tekmah želim finala, tudi stopničk. Na svetovnem mladinskem prvenstvu si želim priti vsaj v finale in tam doseči čim boljši rezultat, saj bo konkurenca huda,« prizna. To, da nima časa za počitnice, je ne moti, saj uživa v treningih. Kadar ima čas, se rada druži z vrstniki. A šport je zanjo vedno na prvem mestu. premagljiva, že tri leta je evropska prvakinja v balvanih in težavnosti, prav tako je svetovna prvakinja. Tja-ša je na evropskem prvenstvu v »težavnosti« zasedla tretje mesto, isti uspeh je dosegla tudi Sara Lukič v balvanih. Čeprav je Tjašina primarna disciplina »težavnost«, letos dosega odlične rezultate v balvanih, saj je enkrat zmagala, enkrat zasedla četrto mesto. To je bil nepričakovan rezultat, na koncu je zasedla drugo mesto evropskega pokala v balvanih,« s ponosom pripoveduje Gorazd. Ko ga vprašamo, kako uspešni so fantje, najprej pove: »Ne vem zakaj, a vedno sem imel v skupini, ki sem jo treniral, veliko deklet. Zadnja leta se trudim to spremeniti. Sedaj imamo v odseku kar nekaj fantov, ki dosegajo dobre rezultate. Kilian Čop je žal trenutno poškodovan, a je bil državni prvak, na zadnji tekmi evropskega pokala se je uvrstil v finale. Zan Sudar je letos na vseh tekmah prišel v finale, zato mislim, da fantje počasi lovijo dekleta, ki so najboljše na svetu, zato jih ni lahko uloviti,« med smehom prizna Gorazd. Evropska in svetovna turneja pri športnih plezalcih trajata od maja do konca septembra, na začetku decembra sledi še državno prvenstvo. »Potem gremo vsi, tako trenerji kot plezalci, na oddih, da se damo na »off«, da se vsaj dva tedna ne vidimo. Januarja pa začnemo resno trenirati za novo sezono,« izvemo. Letošnja je torej približno na sredini, največ upov pa polagajo na svetovno prvenstvo, ki bo na začetku septembra v Italiji. »Od Janje, ki je dobro pripravljena, pričakujem, da poskusi obraniti naslov svetovne prvakinje v težavnosti, v balvanih je želja ista. Letos bo namreč prvič svetovno prvenstvo tudi v balvanih, zato konkurence ne poznamo dovolj. Neznanka nam je predvsem japonska ekipa.« Gorazd nikoli noče imeti prevelikih pričakovanj pred velikimi tekmami, prvi cilj je uvrstitev v finale, kar letos velja tudi za Tjašo, Zana in Saro. Tjaša je po mnenju svojega trenerja sposobna priti na stopničke, kar je dokazala že na evropskem prvenstvu. a Naši dobro pripravljeni V velenjski Rdeči dvorani je bil prejšnji konec tedna zanimiv mednarodni rokometni turnir starejših kadetov oziroma tako imenovane skupine U-19. Poleg mladih Slovencev so na njem nastopili še njihovi sovrstniki iz Argentine, Egipta in Alžirije, ki so v naši državi na pripravah. Vse štiri ekipe bodo od 8. do 20. avgusta letos nastopile na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Mladi Slovenci so pokazali dobro formo, saj so v treh tekmah prav tolikokrat zmagali. Od Alžircev so bili boljši s 37 : 21, Egipčanov z 29 :2 6, na zadnji tekmi tridnevnega turnirja pa so v nedeljo Argentince premagali kar z desetimi goli razlike (36 : 16) a vos Velenjčani uspešni na prvenstvu Slovenije V soboto, 25., in nedeljo, 26. julija, je bilo v Novi Gorici prvenstvo Slovenije za člane in članice. Udeležba je bila izvrstna, prav tako tudi rezultati. Velenjčani so bili odlični. Med njimi je najbolj izstopala Maja Miha-linec, ki je zmagala v ženskem sprintu z novim osebnim rekordom na 100 m (11,44) in postala vice prvakinja v teku na 200 m s časom 23,37. Peter Hribaršek je zmagal v teku na 400 m z ovirami (53,19) in osvojil bron na 110 m z ovirami (15,32). Dvakratni vice prvak je postal Jan Breznik, in sicer v teku na 1500 m (3:54,53) in 3000 m (8:36,53). Z državno kolajno se je okitil tudi Tomaž Pliberšek v teku na 3000 m z zaprekami. Osvojil je srebro s časom 9:31,25. Srebrn je postal tudi Jan Kramer v teku na 800 m s časom 1:56,63, bron pa si je v teku na 400 m pritekla Jerneja Smonkar s časom 57,19. Odlična, čeprav brez kolajne, je bila mlada, komaj 16 let stara Tina Česnik, ki je bila v teku na 800 m in 1500 m dvakrat četrta, vendar z odličnima rezultatoma (800 m 1:17,68 in 1500 m 4: 38,22). Tudi drugi so se solidno borili in izboljševali svoje osebne rezultate. a Maja do zlata, a stotinko za normo Bukarešta, 1. avgusta - Maja Mihalinec (Velenje) je prvi dan balkanskega prvenstva v atletiki v romunskem mestu Pitesti osvojila zlato v teku na 100 m in je z 11,34 sekunde z osebnim rekordom le za stotinko zgrešila normo (11,33) za nastop na svetovnem prvenstvu v drugi polovici avgusta v Pekingu. a Odličen uspeh gluhega atleta Tadeja Encija Velenje, 30. julija - Župan MO Velenje Bojan Kontič je sprejel Tadeja Encija, ki je na evropskem prvenstvu gluhih v atletiki osvojil bronasto medaljo v teku na 400 metrov. Evropsko prvenstvo je med 20. in 25. julijem potekalo v mestu Bydgoszcz na Poljskem. Župan je mlademu Velenjčanu čestital za odličen dosežek in poudaril, da je njegov uspeh dokaz, da se lahko z veliko truda, vztrajnosti in odrekanja kljub zdravstvenim oviram doseže velik uspeh. V imenu lokalne skupnosti se je Tadeju zahvalil za odlično promocijo mesta in mu zaželel še veliko športnih uspehov. Na sprejemu so bili tudi predstavniki Medobčinskega društva gluhih in naglušnih, Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Atletskega kluba Velenje. Mladi atlet se jim je zahvalil za vso podporo na njegovi športni poti. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 POTOPIS »»^AS 6. avgusta 2015 Po gorah Srbije in Bosne Po hribih (Prvi del) Planinsko društvo Velenje že vrsto let organizira na vrhuncu poletne planinske sezone vsaj eno daljše planinsko potovanje v tuja gorstva. Po Bolgariji, slovaških Tatrah, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori smo se lani odločili za planinaijenje po srbskih planinah. Potovanje, imenovano »Čudovita Srbija«, je naziv več kot upravičilo, zato smo se letos odločili za podobno smer z dodatkom Bosne. Tudi tokrat sta potovanje organizirala in vodila Husein Djuherič in Andrej Kuzman s sodelovanjem novosadske agencije Navigator. 1. dan, 18. julij: Le nekaj minut po polnoči krene poln avtobus firme Miki z velenjske avtobusne postaje proti Rogatcu, kjer vstopimo v Hrvaško. Na meji s Srbijo, kamor prispemo ob zori, pa procedura, ki je nismo več navajeni. Poberejo osebne dokumente, treba je čakati, tudi vstopne takse še niso odpravili. Pri Ru-mi vstopi Dule, predstavnik srbske agencije, in skupaj nadaljujemo pot do sremske vasi Pečinci v Vojvodini. Tu je slikar Slobodan Jeremič - Jeremija po dolgoletnem raziskovanju in zbiranju leta 1995 odprl muzej v čast kruhu - Muzej hleba. V etnografsko, arheološko in likovno zbirko je povezal več kot 2000 predmetov, ki pripovedujejo zgodbo o naporni poti od žitnega semena do skorjice kruha. Dodatna vsebina muzeja so likovna zbirka, jedilnica in zvonik, posvečena svetemu Nikolaju, naslikane podobe srbskih vladarjev ... Gostitelji - člani Jeremijeve družine - nas prijazno sprejmejo, ob odhodu postrežejo z rakijo, burek pa nas čaka v bližnjem gostišču. Medtem šofer opazi, da je v avtobusu odpovedala klima in nenačrtovano zavijemo v Beograd na servis. V peklenski vročini nekje v predmestju naše nekdanje prestolnice sta nam točeno laško pivo na robu neke tržnice in klimatizirana jedilnica servisne delavnice lajšala dolge minute čakanja. S še znosno zamudo in z urejeno klimo nadaljujemo vožnjo proti Požarevcu, kjer si želimo ogledati arheološki park Viminacijum. V njem se v zadnjih letih zbirajo arheologi s celega sveta in ob obsežnih izkopavanjih odkrivajo življenje v času rimskega imperija. Viminacijum je bil pet stoletij pomembno rimsko mesto, v času vladavine cesarja Hadrijana v drugem stoletju je postal center rimske province Gornje Mezije (Moesie Superior). Razprostiral se je na površini 450 ha med Donavo in Mlavo, imel svojo luko, o razviti industriji keramike, predelavi kovin in izdelavi nakita in kovanju lastnega denarja priča preko 50.000 najdenih predmetov. V 5. stoletju so mesto opustošili Huni. Ogledamo si ostanke amfiteatra, s čudovito kupolo prekrite ostanke skem kopu Drmno, kjer kopljejo premog za HE Kostolac, so našli 27 m pod zemljo v celoti ohranjen skelet mamutice, ki so ga prepeljali na ta prostor. Vračamo se nazaj na avtocesto Beograd-Niš in pri Paračinu zavijemo proti vzhodu. V daljavi se že kažejo obrisi markantne gore, zdravilnih zeliščih, najbolj znan je rtanjski čaj. Vsako leto 7. junija na dan sv. Jovana Biljobera se množica ljubiteljev narave organizirano in pod strokovnim vodstvom poda na goro. Na goro se podamo iz istoimenske vasi Rtanj 7 km od hotela, kjer nas čaka vodič, domačini mu pravijo pope, ker je nekoč študiral teologijo. Pred nami je izjemno vroč dan, manjša skupina se ustavi po dveh urah hoje, ko zmanjka senč- Piknik je najboljša zabava Zabave v naravi postajajo vse bolj priljubljene, v naši okolici pa je ogromno odličnih možnosti zanje. Zbrali smo nekaj ponudnikov prostorov za piknike. Izkoristite kakšen počitniški dan in povabite svoje domače ali prijatelje kam v naravo! mavzoleja in grobnic, nekropole in svinčene sarkofage . V neposredni bližini je zrasel Domus Sci-entiarum - v rimskem slogu grajen objekt s številnimi laboratoriji, bivalnimi prostori za znanstvenike, predavalnicami in tudi prostori za atraktivno turistično ponudbo. Junija leta 2014 so v arheološkem parku odprli Mamut park. Gre za 1500 m2 veliki podzemni prostor, v katerem so razstavljeni skelet mamutice Vike, najden leta 2009, in še štirih mamutov, izkopanih dve leti kasneje. Na površin- ki je cilj naše ture naslednji dan - Rtanj. Na odcepu ceste proti Sokobanji stoji naš Etno hotel Rtanj Ba-laševič. Sicer soliden hotel, povezan s številnimi apartmaji in z ličnim bazenom, je precej zaseden, zato nam dodelijo tudi nekaj neustreznih sob. Osje gnezdo, mrzla voda in še kaj so vzrok, da nekateri naslednji dan menjajo sobe. 2. dan, 19. julij: Rtanj je 7 km dolg planinski masiv na severu sokobanjske kotline, 200 km južno od Beograda. Ena najlepših srbskih gora je za domačine mistična in sveta: je največja piramida na planetu, za ufologe je točka, kjer pristajajo Nezemljani, je gora s čudežnim elektromagnetnim sevanjem . Ob napovedanem koncu sveta 21. 12. 2012, ko naj bi le območje Rtnja omogočalo preživetje, so se napolnile okoliške vasi, skupina mladeničev je šotori-la celo na vrhu. Rtanj je poznan tudi po avtohtonih aromatičnih in nih bukovih gozdov, ostalim pa prijeten vetrič na travnatih pobočjih pomaga pregnati vročino ob vzponu na vrh. Na vrhu Rtanja (Ši-ljak 1561 m) je stala kapelica sv. Dorde, ki jo je leta 1935 postavila žena pokojnega Julijusa Minha, lastnika danes opuščenega rudnika premoga. Pri gradnji so sodelovali vsi takratni rudarji. Kapelico so kasneje menda večkrat z dinamitom porušili iskalci zlata. Popoldanski sestop je kot spust v pregret kotel, pivo v vasi pa zlata vredno. Pope nas popelje še v svojo prodajalno različnih travaric in zdravilnih čajev. Nekateri naj bi imeli tudi afro-dizijske učinke, menda se je prodaja zato povečala, o učinkih pa udeleženci še ne poročajo. Večerni obisk 26 km oddaljene Sokobanje se prileže. Preseneča turistični vrvež v tem sicer znanem zdraviliškem mestecu. 3. dan, 20. julij: Potujemo proti zahodu, cilj tega dne je Zlatibor. Daljši postanek si privoščimo v Vrnjački Banji. Tu sem do sedaj bil le enkrat, leta 1989 kot spremljevalec velenjskih gimnazijcev na obisku partnerske gimnazije. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Za razliko od od- maknjenih krajev, kjer se zdi, da so zadnja leta v razvoju zastali, se turistični kraji, kot so Sokobanja in Vrnjačka Banja, naglo razvijajo. Turisti so resda pretežno domači, a množica njih govori o uspešni turistični sezoni. Cene so zlasti za nas izjemno ugodne. Pot nadaljujemo skozi Čačak v Ovčarsko-Kablarsko klisuro. Soteska z reko Zahodna Morava, dolga okrog 20 km in stisnjena med pogorjema Ovčar in Kablar, je območje z desetimi pravoslavnimi samostani, imenovano »mala srbska Sveta gora«. Zaustavimo se v kraju Ovčarbanja, kjer nas v gostišču tik ob reki čaka okusno kosilo. Da je zadovoljstvo še večje, prične deževati in neznosna vročina, ki nas že ves čas spremlja, kmalu popusti. Ko so želodci polni in se zvedri, se vkrcamo na splav in po 20-mi-nutni vožnji izstopimo pri danes ženskem samostanu Nikolje na levem bregu Morave. Tu nas sprejme prijazna Katarina, izkušenica (pripravnica) in nekoč študentka matematike. Samostan naj bi bil zgrajen v 15. stoletju, ko so se po bitki na Marici in kosovski bitki sem pred Turki umaknili pravoslavni menihi. Likovno bogata cerkev je posvečena sv. Nikoli, na dvorišču samostanskega kompleksa je stavba (konak), ki jo je samostanu osebno podaril Miloš Obreno-vič med svojo 1. vladavino. Sem je umaknil svojo družino leta 1813 po propadu prve srbske vstaje. Tu je pokopan tudi njegov sin Peter. Najdragocenejši predmet v samostanu je rokopisna knjiga iz začetka 17. stoletja Karanski evangelij. V nadaljevanju poti nismo spregledali odcepa proti Guči, kraju, ki je v zadnjih letih znan po srečanju trubačev. V okoliških turističnih krajih, tudi na Zlatiboru, že mesece prej potekajo kvalifikacije za nastop v Guči. Po Užicu se prične cesta vzpenjati na prostrano valovito gorsko planoto Zlatibor, v istoimenski turistični center pa prispemo proti večeru in se nastanimo v hotelu Brača Sekulič. Po večerji se porazgubimo v nepopisnem vrvežu največjega gorskega turističnega središča Srbije. (se nadaljuje) a Andrej Kuzman fizžeRia i.vu \t&m Gorske zeliščarke v Alpskem vrtu Info: 031/318 ' 101 www.domacija-lampercek.si Hletniska kmetija - domačija Lamperček, Črnova 1, Vinska gora 2 opremljena piknik prostora priprava hrane in pijače (na vašo željo) večnamensko športno igrišče (nogomet, odbojka, badminton...) otroško igrišče Pravi čudež, da se je minulo nedeljo sploh kaj dogajalo na našem Zimsko-letnem rekreacijskem centru na Golteh, saj je vreme kazalo zobe. Medtem, ko so pri hotelu lovci kuhali menda najboljši golaž, so se na dvodnevno praznično srečanje pripravile zeliščarke Zeliščarskega društva Velenje. V hladnem vremenu, ki ga je kronala tako gosta megla, da bi jo lahko rezal s sabljo, pa so Poldka Šlutej, Marjana in Janko Čekon ter legendarni »rcnejar« Zlatko Rošer trudili, da so sprva redke planince privabili na malo zeliščno delavnico in pokušino eliksirjev z Alpskega vrta. Ko pa se je vsaj za nekaj časa nebo delno odstrlo, se je tam okoli pojavilo kar nekaj sprehajalcev, ki se niso zbali vremena. Gorske zeliščarke so prikazale zdravilne rastline, nabrane na področju planine ter svetovale obiskovalcem. »Gre za ozaveščanje, opozarjanje o zdravilnih in strupenih rastlinah, ohranjanje narave ter prikazu nabiranja in shranjevanja zdravilnih bilk in cvetja«, nam je povedala Šlutejeva. Če je bilo nedeljsko vreme zanič, pa so se dan prej srečevali s številnimi ljubitelji narave, ki so v »alpinetumu« občudovali številne primerke rož in zdravilnih rastlin, Goltejev botanični vodič Zlatko pa je ob razdiranju anekdot in močnih šal marsikoga tudi »notranje razkužil«! a Jože Miklavc Gorskih zeliščarkipoučujeta mimoidoče o naravnih »rcnejah« Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 ""^Jis UTRIP 15 Lipovtova tisa v osmo stoletje HOROSKOP Bolj natančnega mejnika oz. rojstnega dne tudi strokovnjaki dendrolgi niso uspeli odkriti, a je zanesljivo Lipovtova tisa v Savini nad Ljubnim ob Savinji »upihnila« že vsaj sedemsto sveč. Tako pa so tudi napisali na posebno obeležje pri 16 metrov visokem drevesu, ki ga latinsko imenujemo Taxus baccata. To je zelo lep iglavec, ki je sicer strupen »od glave do pete«. V okviru 55. Flosarskega praznika ter ob občinskem prazniku na Ljubnem ob Savinji, so 23. julija na domačiji Vinka Je-raja, p. d. Lipovta v Savini nad Ljubnim, slovesno predali namenu leseno tablo z nadstrešnico ob več kot 700 let stari tisi, ki jo je nekdo od prednikov posadil v bližini skednja kot »hišno drevo«, kar je bilo v Zgornji Savinjski dolini v preteklosti zelo pogosto. Lipovtova kmetija nosi ime po številnih lipah, ki rastejo okrog posestva, nekaj dreves pa povsem blizu gospodarskih objektov ter ob edini cesti, ki pelje v dolino. A bo poslej še bolj znana po čvrsti, lepi in na sončni strani rastoči tisi moškega spola, kot smo slišali strokovnjake. Tisovina (les tise) je bila svoj čas zelo cenjena za izdelavo delov orodij ter Lipovtova tisa je od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik in je bila v uradnih evidencah doslej poimenovana Ermenčeva tisa. menda tudi glasbil. A je les tudi lep in deluje dekorativno kot okras v lepo urejenih kmečkih domovih. Tisa na domačiji Jera-jevih (po zorenju nosi rdeče jagode, zato »baccata«), ima v prsni višini premer 86 cm, z obsegom 270 cm (!), je redka znamenitost v Sloveniji, na katero se lahko ponosni tako domačija kot gozdarji, ki so to vrednost prepoznali in ji končno namenili dostojno obeležje. Domačini so veseli, da se je drevo ohranjalo skozi rodove ter da je sedaj vrednost, ki ima v teh krajih le malo posnemovalcev (morda starejša in bolj poznana je Hribarska tisa na Štur-movem hribu v Solčavi). A tudi Lipovtova tisa je že od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik. V uradnih evidencah je bila doslej poimenovana kot »Ermenčeva tisa«. Kot zelo redka avtohtona drevesna vrsta v Sloveniji je potrebna posebne pozornosti, so povedali tudi ob postavitvi obeležja predstavniki občine Ljubno ter stroke, umetnica Slavica Tesovnik pa je povedala nekaj lepih stihov, ki so se podali temu naravnemu okolju. a Jože Miklavc Diamantna poroka Tamšetovih Letošnje sončno poletje je Anici in Ivanu Tam-šetu iz Velenja prineslo 60 let skupnega življenja - diamantno poroko, ki sta jo praznovala skupaj s svojimi najbližjimi in najdražjimi v hotelu Paka v Velenju. Moč sonca, ki ima največjo energijo ravno v poletnih mesecih, že od nekdaj združuje mnogo mladih parov v skupno življenje. Pred 60 leti, 23. julija 1955, sta kot mlad par polna sanj in želja stopila na skupno življenjsko pot na matičnem uradu v Šoštanju, kjer sta si obljubila zvestobo, ljubezen in prijateljstvo v dobrem in slabem. Prvi dom sta si ustvarila v Plešivcu, v vaški šoli, kamor je Anico kot mlado učiteljico zanesla prva službena pot in kjer sta se z Ivanom tudi spoznala. Kar kmalu po poroki se jima je rodila hči Zlata, nato pa se je družina še povečala, pridružila se je hči Jolanda. Kot vsi mladi ljudje sta tudi želela svoji družini ustvariti čim lepši dom, zato sta se po šestih letih življenja v Plešiv-cu leta 1960 preselila v novo lepo stanovanje na Rudarski cesti 2 v Velenje, ki je bilo takrat mesto mnogih priložnosti in v polnem razcvetu. Življenje pa je teklo ... in po nekaj letih se je družina še povečala, saj se je rodila tretja hči Božena. Z veliko ljubezni, odrekanja in truda sta leta 1977 zgradila hišo na Gorici v bližini Šilihovega Belega dvora in ustvarila topel dom za vse, kajti dru- žina je bila takrat že obogatena z njunim prvim vnukom Alanom, ki so se mu kasneje pridružili še Rok, Aljoša in Monika. Poročno zaobljubo sta v soboto, 25. julija, obnovila. Poročni obred je v hotelu Paka v Velenju vodil župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič, ki je v svojem nagovoru povezal resnična dej- stva in čustva v šopek najlepših mislih. Zanje so mu bili vsi iskreno hvaležni. Slavljencema Anici in Ivanu Tamšetu pa so ob njunem jubileju zaželeli še veliko lepih, srečnih, skupnih let. a Božena Tamše Ščuka na kolu Kmalu po nastajanju Škalskega jezera so v njem zaplavale ribe. Mirna voda je najbolj prijala krapom. Nedolgo po vojni je srečni ribič ujel dvajsetkilskega in radovedni Velenj-čani so lahko več dni občudovali senzacionalno trofejo. Zaradi povečanega odkopa premoga se je jezero naglo širilo in v njem so našle svoj življenjski prostor še druge ribje vrste. Roparica ščuka je vznemirjala zaspane krape in jim grenila brezskrbno življenje. Povečalo seje tudi število ribičev, ki so pogosto obogatili domač jedilnik. Radi so pripovedovali razburljive zgodbe in pri tem močno pretiravali o velikosti in teži plena. Menda se je tudi večkrat dogajalo, da so jim velike zverine, večje od razpona rok, pretrgale vrvico. Tudi mene je v mladosti premamila ribiška strast. Pogosto sem zahajal k vodi in z blestivko dražil ščuke. Sempatja sem kakšno prelisičil in jo potegnil na suho. Rudarji pod zemljo niso odnehali in Škalsko jezero je postajalo še večje. Hitro ugrezanje površja je imelo za posledico, da so bile njive, ki so jih kmetje spomladi obdelali, v jeseni že delno pod vodo. Nekega dne me je spet zamikalo. Komaj sem zalučal blestivko, že seje spozabila dvo-kilska ščuka. Dolgo se mi je upirala, dokler je nisem mimo fižolovih kolov usmeril k obali. Iznenada je riba ostre zobe zasadila v fižolovko in je ni spustila. Ni mi preostalo nič drugega, kot da sem zakoračil do fižolovke, jo previdno izruval in jo skupaj s plenom odnesel na kopno. Ščuka je v smrtnem boju nepredvidljiva. Ribiči so pravili, da je odrezana glava šavsnila človekov prst in so ga v bolnišnici komaj rešili. Ko so na škalskem območju prenehali odkopavati, se je jezero umi- rilo. Že prej so ga ribiški zagnanci oplemenitili z vnosom novih ribjih vrst. Končno je v jezeru zagospo-daril nenasitni som, strah in trepet vsega, kar se premika. V restavraciji ob jezeru imajo nagačenih kar nekaj različnih trofej, vrednih ogleda. Največ občudovanja in spoštovanja vzbuja dvometrski krvnik, ki bi zlahka človeku odgriznil glavo. V novem Velenjskem jezeru, kije s 54,5 metri drugo najgloblje v Sloveniji (prvo je Družmirsko s 85,5 metri), zagotovo prežijo tudi take pošasti, zato kadar se grem kopat v urejeno kopališče, ne plavam daleč od obale. Bojan Glavač ■S Oven od 21. 3. do 21. 4 Polni boste velikih želja, o katerih boste tudi na glas govorili vsakemu, ki vas bo pripravljen poslušati. Žal se vam sanje ne bodo v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Ob koncu tega tedna boste spoznali nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Najprej boste le lepo gledali, potem boste poskusili še kaj več. Ali boste uspešni ali ne je odvisno samo od vas. Pazite kaj in koliko govorite, naleteli ste namreč na osebo, ki ne mara ljudi, ki se radi hvalijo. To poletje si boste zapomnili tudi po pogostem sanjarjenju, v katerem pa boste letos res uživali. Bik od 22.4. do 20.5. Doslej je šlo precej gladko. Sredi poletja pa se vam bo zalomilo. Težave bodo predvsem finančne, a ne bodo tako hude, da bi bilo treba zganjati paniko. Ob vsem, kar se vam lepega dogaja v teh dneh, se zato ne obremenjujte preveč, če bo kakšna položnica morala počakati na naslednji mesec. Resničnost pa je takšna, da si verjetno ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rinili z glavo skozi zid. Sorodniki bodo precej ogorčeni, saj ne bodo odobravali vašega načina zbiranja denarja. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svojem, se ne čudite, če boste nesrečni. In sami. Samota pa vas res ubija. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Mirni poletni dnevi bodo kmalu preteklost. Pogrešali jih boste. Dobra novica je, da je slabo obdobje končno preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato končno prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste izkoristili tople poletne dni in večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po žilah. Morda potrebujete prav to - novo simpatijo, ki lahko preraste v ljubezen. Zanimivo bo, da bo oseba, ki bo središče dogajanja v teh dneh, vaše čisto nasprotje. Pa naj še kdo reče, da se nasprotja ne privlačijo. Rak od 22.6. do 22.7. Kot bi mignil, bo prva polovica avgusta preteklost, vi pa niste naredili še nič od tega, kar ste si želeli postoriti to poletje. Najprej je bila kriva vročina, potem to, da niste prišli do ljudi, ki jih potrebujete za izvedbo načrtov. V teh dneh se bodo počasi vračali z dopusta, zato ne iščite več izgovorov. Večina naslednjih dni bo zato bolj delavnih, kot so bili minuli. Zaznamovale jih bodo tudi zdravstvene težave. Če ste med tistimi, ki ne marate klimatskih naprav, vam bo vroče. Če jih boste uporabljali, pa se znate prehladiti. Tistim, ki boste te dni še na dopustu, vam ne bo manjkalo prav nič. Uživali boste kot že dolgo ne. Tudi zato, ker bo družba letos odlična. Umirili se boste in opravili s stresom, ki vam sicer pogosto krade moči. Lev od 23.7. do 23.8 Mnogi levi boste v teh dneh praznovali rojstni dan. Tisti, ki boste dosegli okroglo število let, se boste praznovanja lotili zelo resno in zagnano. Vrnjeno vam bo, saj vam bo uspelo celo bolje, kot ste si želeli. Zvezde vam bodo še nekaj časa tako naklonjene, tako, da vam bo uspelo uresničiti pravvse, česarse boste lotili. Čeprav je poletje, lahko ugodno obdobje izkoristite tudi na poslovnem področju. Neformalni pogovori in novi znanci vam lahko odprejo mnoga vrata, ki so vam bila doslej zaprta. Tudi zato se boste odlično počutili, saj boste zadovoljni kot že dolgo ne. Kar se ljubezni tiče, pa ne bo vse tako kot si želite. Predvsem zato, ker bo partner močno odsoten. Vprašajte ga, zakaj. To verjetno pričakuje, saj vam sam od sebe tokrat ne bo nič povedal. Devica od 24.8. do 23.9. Kot kaže vas nič ne izuči, saj iz leta v leto ponavljate stare napake. Na glavo ste si spet nakopali celo kopico dela. Uživali boste v njem, vendar se vam bo vsak dan še malo nakopičilo in nikakor ne boste znali iz nastale situacije. Če boste poskrbeli za vsaj nekaj prostih dni, kijih boste izključno namenili delu, se bodobro izšlo. Sploh, ker vam bodo vsak dan naložili še kakšno delo več. V nasprotnem primeru pa se vam lahko zgodi, da vam bo spet začelo nagajati zdravje, saj je vaše počutje močno odvisno od psihe. Novica, povezana z vašim prijateljem, ne bo najboljša, najslabša pa tudi ne. Ne bo vam žal niti minute, ki mu jo boste posvetili. Hvaležen vam bo. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Delovali boste srečno in umirjeno, a v vas bo vrelo. Sami nase boste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz osebne krize, ki jo sicer opazijo le vaši najbližji. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v življenju veliko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z njimi začeli spreminjati svoj svet. Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmišljanju. Tudi vaši najbližji se znajo obrniti proti vam. In to le zato, da bi vas spodbudili k nujnim spremembam. Dolgo so le molče opazovali, sedaj jim je jasno, da se morajo vmešati. In to na način, ki vas vedno znova prisili, da začnete delati stvari, ki so dobre za vas. Tokrat bo potrebnega res veliko truda. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Če še niste bili na dopustu, bi vam v teh dneh pomagalo že, če bi si privoščili vsaj podaljšan vikend. Če vam uspe, poskrbite, da bo čim bolj sproščen. Lahko pa obiščete tudi kakšno lepo izletniško točko v bližini. Nujno je, da menjate okolje in pozabite na vse, kar se vam dogaja v službi. Tega pa ni malo, tudi vse bolj naporno je. Pridejo dnevi, ko se iskreno sprašujete, kako dolgo boste še zdržali, saj so zahteve nadrejenih postale prehude. Ob tem vas skrbi, da boste naredili napako, saj nimate več dovolj časa in energije, da bi se delu posvetili tako kot je treba. Če pa ste že na pravem dopustu, uživajte vsak dan posebej. Zavedajte se, da po tem, ko se vrnete, ne boste več imeli časa za stvari, ki vas najbolj osrečijo. Zdravje bo šibko, čeprav boljše, kot je bilo pred tedni. Strelec od 23.11. do 22.12. Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli pogledati v pravem ogledalu. Partner vam bo v kratkem povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo všeč. Radi bi, da se vam nič kaj ne spremeni, po drugi strani pa si močno želite sprememb. A če se boste do partnerja obnašali kot da je le še vaš sostanovalec, boste stvari le še poslabšali. Res pa je, da boste žalost utapljali v ustvarjalnosti. Domišljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otročje lahka. Ob tem boste o tem, da bi se več družili s prijatelji, le razmišljali. Naredili pa bore malo. w jF Kozorog od 23. 12. do 20. 1. Zgodilo se bo, da vam bo žal, ker ste nekomu, ki ste mu doslej slepo zaupali, razlagali zelo osebne stvari. Na uho bodo namreč prišle povsem napačni osebi. Ker pa bo vsakdo še kaj dodal, bo informacija dobila povsem novo razlago. Zaplet je lahko hud, posledice tudi. Odkrili boste, da je do njega prišlo tudi zato, ker vas niso razumeli. To vam bo v rahlo tolažbo, v veliko pa zagotovo ne. Odločitev, da boste svoj čas odslej bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, izvedba pa bo kmalu ustavljena. Ne po vaši krivdi. Šlo bo za nagajanje nekoga, ki vas ima že dolgo na piki. Če se le da, z njim prekinite vse vezi, tudi bežne. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ob koncu tega tedna boste uživali, kot že dolgo ne. To velja tako za tiste, ki ste že bili na dopustu, kot za tiste, ki nanj šele odhajate. Preživeli jih boste z osebo, ki vam veliko pomeni, a ni vaš partner. Ne gre torej za ljubezensko zvezo, prej za prijateljsko. Se pa zna zgoditi, da se boste ravnozato, kerse boste sprostili in lažje zadihali, imeli nekaj težav z zdravjem. Stres, s katerim imate opravka večino dni v letu, pač pusti posledice. Če se vam zgodi, da se boste res slabo počutili, ne silite z glavo skozi zid. Počivajte, bodite prizanesljivi do sebe. Nakup, ki ga načrtujete še v avgustu, dvakrat dobro premislite. Lahko vam povzroči precejšnjo zmedo pri osebnih financah. Te so sicer dobre, a ne tako dobre, da bi lahko tvegali. Ribi od 20.2. do 20.3. Ko se vam bo ravno začelo odpirati tako na delovnem kot finančnem področju, se bo začelo tudi lomiti. Tam, kjer sploh ne pričakujete. Čeprav ne boste čisto nič krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste nemirni. Na trenutke vas bo preplavila žalost, saj vas bo kar nekaj tistih, ki jim zaupate, tokrat pustilo na cedilu. Še nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. Ne čakajte le doma, na kavču, raje se zamotite s stvarmi, za katere si že dolgo niste znali vzeti časa. Finančno stanje vam še nekaj tednov ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem. Tvegane naložbe prestavite za nedoločen čas. Bolje tako, kot še več težkih dni. Ker gre bolj za željo kot nujo, načrtov ne bo tako težko spremeniti. j- —_ X Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 16 16 TV SPORED »»WAS 6. avgusta 2015 Četrtek, 6. avgusta Petek, 7. avgusta Sobota, 8. avgusta Nedelja, 9. avgusta Ponedeljek, 10. avgusta Torek, 11. avgusta Sreda, 12. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 17/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Zgodbe izza obrazov: Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj 12.30 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Simfonorije: Maestro v težavah, ris. 16.00 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 5/26 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Nekoč je bil ledenik, dok. film 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.10 Tinka in Žverca, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Umori na podeželju, 1/4 21.40 Aplavzi: Omar Naber 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, 48/60 23.40 Pozabljeni Slovenci: Sergej Mašera 00.10 Umetnost igre: Iliada na gledališkem odru 00.40 Slovenski vodni krog: Rašica 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 01.55 Slovenska kronika 02.20 Sveto in svet 03.10 Polnočni klub 04.20 Aplavzi: Omar Naber 04.40 Slovenski pozdrav, ponov. TV SLO © 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka 07.50 Mucika, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Sama doma, dok. film. 09.05 Slovenski vodni krog: Rašica 09.30 Točka, glasb. odd. 10.15 Najboljše jutro City folk: Pi 12.35 13.10 14.00 14.35 16.25 19.10 20.00 21.10 22.10 23.45 00.30 03.20 06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.00 23.35 00.25 01.15 02.00 02.35 08.40 08.55 09.00 09.05 09.45 10.15 10.10 11.10 11.10 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.15 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.20 22.45 23.15 22.35 23.40 City folk: Praga Tema nad mestom, dok. odd. Začnimo z nova, 9/35 Pričevalci: Franc Repič Plavanje, sp, prenos iz Kazana Točka, glasb. odd. Po sledeh islamskega terorizma, dok. odd. Boj gospodične Friman, 2/3 Grofica Monsoreaujska , 2/2 Točka, glasb. odd. Plavanje, sp, posn. iz Kazana Zabavni kanal 24ur, ponov. Pixi in čarobni zid, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Grozni Gašper, ris. Morske deklice H2O, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Allen Rachel, ang. ser. MasterChef Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška Zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Prodajno TV okno Napovedujemo Videospot dneva Mladi za Veleje, Društvo podeželske mladine Vinska gora Ustvarjalne iskrice (119), Denarnica Napovedujemo Medvrstniško nasilje, pogovor Pop Corn, King Foo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Mojca in medvedek Jaka, muce Jstvarjalne iskrice (120), Naše osončje Videostrani, obvestila Napovedujemo DMK - 25 let Dnevov mladih in kulture Regionalne novice 3 Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet Kuhinjica, izobraževalna oddaja Besede miru: Miami Dotiki gora: Konjiška gora Videospot dneva Videostrani, obvestila 05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri dol, 18/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Leni in Čivka, ris. 15.55 Mala kraljična, ris. 16.05 Pri Slonovih, ris. 16.15 Lajko, ris. 16.20 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 2/10 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vrtičkarji: Delničarska družba 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Noč Modrijanov 2014, 1. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.15 Polnočni klub 00.25 Strasti, 49/60 00.55 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.10 Slovenska kronika 02.35 Čez planke: Madžarska 03.30 Sam Sebastian: Šesti čut 04.00 Aplavzi: Sandra Feketija 04.20 Noč Modrijanov 2014, 1. del TV SLO r 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.30 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.35 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Mucika, ris. 08.00 Vetrnica 08.05 Fribcologi 08.40 Mi znamo: Škampova juha 09.00 Slovenski vodni krog: Gruberjev 09.20 Točka, glasb. odd. 10.10 Najboljše jutro 12.40 Nekoč je bil ledenik, dokum. film 13.10 Umetnost igre: Iliada na gledališkem odru 14.00 Začnimo znova, 10/35 14.40 Pozbaljeni Slovenci: Pavla Jesih, dokum. film 15.40 Zvezdana: Rak na duši 16.25 Plavanje, sp, prenos iz Kazana 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Butan - med mitom in stvarnostjo, dokum. odd. 20.50 Starši v manjšini (V.), 4/6 21.25 Glasba in prijateljstvo, 3/4 22.15 Kinoteka: Fellini, Zurlini, Rossellini 22.30 Osem in pol, ital. film 00.40 Noč Modrijanov 2014, 1. del 02.15 Točka, glasb. odd. 03.00 Plavanje, sp, posnetek 05.40 Zabavni kanal Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Tako globoko kot ocean, am. film 24urzvečer Mentalist, nan. Črni seznam, nan. Dekle s popolnim spominom, am. nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.20 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 20.00 21.00 23.30 23.35 00.10 01.55 03.35 04.10 08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 24ur, ponov. Pixi in čarobni zid, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. ser. MasterChef Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme Kar bo, pa bo, hrv. nan. Zorro, am. film Eurojackpot 24ur zvečer Smokey in razbojnik, am. film Zgodba o Amber, am. film 24ur zvečer Zvoki noči Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, muce 10.45 Ustvarjalne iskrice (120), Naše osončje 11.05 Zmigajmo 11.15 Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Miš maš, Sinhrono plavanje 19.15 Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Dama iz Maxima, Poletno gledališče Studenec 23.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 06.00 Poletna scena 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 07.30 Vetrnica, otr. odd. 07.35 Pika Nogavička, ris. nan. 08.00 Biba se giba, nan. 08.20 Studio Kriškraš: Potegavščine 08.45 Ribič Pepe 09.05 Izjemne dogod. Sama Foxa, 6/26 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Rdeči alarm, igrani film 10.30 Infodrom 10.40 Kdo si pa ti?, 2/10 11.10 Kulturni vrhovi: Sveta Trojica nad Vrhniko 11.35 Sredozemski vranjek, dok. odd. 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Mura - temna reka, dokum. film 14.25 Gozdovi Slovenije: Jelšev grez, 2/5 15.10 Doktor Martin, 3/8 16.00 Energija polarnega sija, dokum. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Čez planke: Hrvaška Istra, ponov. 18.20 Z vrta na mizo 18.35 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Vohunka, ang. mini serija 2/2 21.35 Večer v Palladiumu, 4/6 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Poletna scena 23.25 Strasti, 50/60 00.00 Tabu in Simfonični orkester Rtv Slovenija, koncert 01.40 Ozare 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, ponov. 03.00 10 domačih 03.50 Zvezdana 04.30 Poletna noč 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Nuki in prijatelji, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.30 Tork, ris. 07.35 Edo in Medo, ris. 07.45 Čarli in Lola, ris. 07.55 Kioka, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Prihaja Nodi, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.35 Mala kraljična, ris. 08.45 Pujsek Bibi, ris. 08.55 Muk, ris. 09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.10 Peter Zajec, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Pika Nogavička, ris. nan. 09.45 Muk, ris. 09.50 Timi gre, ris. film 10.15 Kapitan Sabljezobi, 19/26 10.30 Kapitan Sabljezobi, 20/26 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Noč Modrijanov 2014, 1. del 15.00 Poljub, Marilyn, dok. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Gola gora, dok. odd. 18.10 Naši vrtovi, dok. ser. 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 14/18 20.30 To naše življenje, 1/8 21.30 Intervju: Matjaž Mastnak 22.20 Poročila, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, 51/60 23.40 Oblast, 26. del 00.45 Zlata mrzlica, dok. odd. 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Dnevnik 03.40 Nekoč je bil ledenik, dok. film 04.30 Mozartine: Boštjan Lipovšek, Vasilij Meljnikov TV SLO T TV SLO JU 06.50 20 naj - narodno zabavnih pesmi vseh časov 09.10 Začnimo znova, 6/35 09.40 Začnimo znova, 7/35 10.10 Začnimo znova, 8/35 10.45 Začnimo znova, 9/35 11.10 Začnimo znova, 10/35 11.45 Kitarski orkester GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus, popularna glasba 12.30 Kajak kanu - sp, prenos iz Seu dUrgella 14.00 Hank in Aša, film 15.10 Sozvočje svetov - G.F. Haendel, izbor arij in instrum. skladb 16.25 Plavanje - sp, prenos iz Kazana 19.35 Sam Sebastian: Šesti čut 20.00 Poletna noč, poklon Dušanu Velkaverhu 21.55 Zvezdana 22.35 George Gently (VI.), 4/4 00.10 Točno popoldne, ponov. 01.00 Plavanje - sp, posn. 03.55 Zabavni kanal 07.00 07.30 08.05 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.10 14.30 16.25 19.15 19.50 20.00 20.50 21.30 23.30 00.50 01.45 04.40 10 domačih TV poroka V duhu ljudskega izročila, ponov. i: Mafija, nad. i: Otrok, nad. i: Osvajanje zemlje, nad. i: Zver z bajerja, nad. i: Delničarska družb, Vrtičkarji: Vrtičkarji: Vrtičkarji: Vrtičkarji: Vrtičkarji: nad. Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev: Atene 1997 Kajak kanu - sp, prenos iz Seu d'Urgella Bela gospa, film To je ljubezen, koncert Nuše Derenda Plavenje - sp, prenos iz Kazana Odbojka na mivki - mednarodni turnir, reportaža iz Ljubljane Žrebanje lota Koncert v Veronski Areni 2014, 1/2 Bejartove uspešnice, 1. del Shetlandske skrivnosti 3/4 Ne se hecat', ponov. Aritmični koncert, pon. Plavanje - sp, posnetek Zabavni kanal 24ur, ponov. Baba, ris. Veseli avtobuski, ris. Florjan, ris. Chuck in prijatelji, ris. Moj mali poni, ris. Viking Viki, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Lassie, am. film Tv prodaja Top design , avst. ser. Čas deklištva, am. film Nališpani Pete, am. film Vid in Pero šov 24ur, vreme 24ur Karate Kid, am. film Na ognjeni črti, am. film Posebna policija, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 07.50 08.30 08.50 09.15 09.20 09.45 09.55 10.10 11.55 12.10 13.30 15.45 17.25 18.55 18.58 20.00 22.35 01.00 02.35 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Videospot dneva 09.00 Miš maš, Sinhrono plavanje 09.40 Ustvarjalne iskrice (114), Formula 10.05 Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.25 Napovedujemo 10.30 Ustvarjalne iskrice (121), Poletni nakit iz gumbov 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Dotiki gora: Konjiška gora 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mojca in medvedek Jaka, muce predejo 19.15 Žogarija 6 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Vurberk 2015, posnetek 2. dela festivala 22.20 Na obisku ... pri Francu Žerdonerju 23.20 Besede miru: Miami 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila 09.30 09.55 10.15 10.30 10.45 12.25 06.00 24ur, ponov. 07.00 Baba, ris. 07.10 Veseli avtobuski, ris. 07.15 Florjan, gasilski avto, ris. 07.30 Chuck in prijatelji, ris. 07.50 Moj mali poni, ris. 08.10 Viking Viki, ris. 08.35 Wendy, ris. 09.00 Shopkinsi, ris. 09.05 Spuzi Kvadratnik, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Ročne spretnosti z Mojstrovalcem, ris. Hotel 13 , nan. Tv prodaja Moj zvesti prijatelj, am. film Tv prodaja 12.40 Top design, avst. ser. 13.40 Top 4 s TJašo Kokalj 14.35 Princ plime, am. film 17.05 Willy 2, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Seks v mestu 2, am. film 22.40 Bogate prijateljice, am. film 00.20 Osamljena srca, am. film 02.15 Zvoki noči 08.55 09.00 09.40 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, Kako nastane elektrika Pika Nogavička v Angliji, gledališka predstava Vrtca Velenje Pikin studio 6/2014 Napovedujemo 2315. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja 10.10 10.40 10.45 10.55 11.00 12.00 Medvrstniško nasilje, pogovor Mojih prvih 60, 1. del posnetka koncerta 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 14.50 Prodajno TV okno 15.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 2015 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop Corn, King Foo 21.00 Jutranji pogovori 21.50 Naj viža, Poskočni muzikanti, Koroški kvintet 23.05 40 let CUDV Dobrna 00.05 Videostrani, obvestila 05.55 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Najboljše jutro 09.00 Vem!, kviz 09.50 Danes dol, jutri gor, 19/35 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš 16.15 Duhovni utrip 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Čez planke 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, 52/60 23.40 Slovenska jazz scena 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik 02.10 Tednik 03.00 Tarča 04.15 Slovenski vodni krog: Brestanica 04.40 Slovenski pozdrav 05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem, kviz! 09.50 Danes dol, jutri gor, 20/35 10.30 Slovenski pozdrav 12.15 Aplavzi: Omar Naber 12.25 Prisluhnimo tišini 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Čez planke: Berlin 14.25 Bisergora, nan. 14.40 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.45 Viki Vijak, ponov. 16.00 Ribič Pepe 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Zapeljevanje pogleda: , dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Kioka, ris. 18.20 Vrtičkarji, ponov. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 3/10 20.55 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.05 Strasti, 53/60 23.40 Pričevalci: Marko Kos 01.35 Slovenski vodni krog: Učja 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, ponov. 02.50 Slovenska kronika 03.20 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever 04.00 Lepa dolina smrti, dok. feljton 04.40 Slovenski pozdrav, pon. un.tu jiuvcmjm pu£.uiav, puli. T V SLO T TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Mucika, Vesoljske pošasti, ris. 08.00 Vetrnica 08.05 Jubi, anim. ser. 08.15 Zgodbe iz koljke 08.35 Papirnati žerjavi, igrani film 08.50 Infodrom 08.55 Slovenski vodni krog: Brestanica 09.35 Točka, glasb. odd. 10.20 Najboljše jutro 12.45 Obzorja duha 13.25 Nina Dominko, Eva Černe, Klemen Torkar, Darko Vidic 14.10 Letni koncert Akademije za glasbo v Ljubljani 15.15 Z vrta na mizo 15.30 Čez planke: Hrvaška Istra 16.35 Na poti z Vladom Poredošem 17.05 Dober dan, Koroška 17.45 Začnimo znova, 11/35 18.15 Butan - med mitom in stvarnostjo, dok. odd. 19.10 Točka, glas. odd. 20.00 Pozabljeni Slovenci: Ivan Rudolf 20.30 Dediščina Evrope: Čas skrivnosti, čas ljubezni, 1/2 22.10 Vera (III.), 1/4 23.40 Prijateljica v komi, dok. odd. 01.10 Točka, glasb. odd. 02.00 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov. 07.00 Pixi in čarobni zid, ris. 07.25 Otroci, to smo mi, avstr. ser. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.15 Morske deklice - H2O, ris. 08.40 Tv prodaja 08.55 Zaljubljen do ušes, nan. 09.35 Zaljubljen do ušes, nan. 10.35 Tv prodaja 10.50 Grehi reteklosti, am. film 11.45 Tv prodaja 12.15 Bogate prijateljice, am. film 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.05 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, nan. 21.00 Toskana, ljubezen moja, nan. 22.50 24ur zvečer 23.25 Mentalist, nan. 00.15 Črni seznam, amer. nani. 01.05 Dekle s popolnim spominom, nan. 01.50 24ur zvečer, ponov. 02.25 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.15 12.05 12.20 12.25 17.40 17.55 18.25 18.30 18.35 19.00 19.20 19.40 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.35 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka 07.50 Mucika, ris. 08.05 Studio Kriškraš 08.25 Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan 08.55 Opus 1: Plesna miniatura 2014 09.00 Slovenski vodni krog: Učja 09.30 Točka, glasb. odd. 10.10 Najboljše jutro 13.00 Oktet Deseti brat - 35 let 15.30 Šepetati konjem, dok. feljton 16.20 Večer v Palladiumu, 4/6 17.15 Potepanja, tv Lendava 17.45 Začnimo znova, 12/35 18.15 Energija polarnega sija, dok. odd. 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Kino, ki je preveč videl, dok. film 20.45 Naj muzika igra: Edvin Fliser 21.20 Čokoladne sanje, 10/10 21.50 Veliki mojster, film 23.50 Glasbeni večer 00.40 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.20 08.35 09.15 10.15 10.30 11.25 11.55 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Miš maš, Ali je srednji ver res tako temačen? Jesen življenja: Teden vseživljenjskega učenja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 7 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (122), Žabica Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Na obisku ... pri Zvonetu Čebulu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Mojih prvih 60, 2. dela koncerta Videospot dneva Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Morske deklce, avst. nani. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Toskana, ljubezen moja, nan. Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Preverjeno Gasilci v Chicagu, nan. 24urzvečer Mentalist, nan. Črni seznam, amer. nan. Dekle s popolnim spominom, nan. 24ur, ponov. 02.20 Zvoki noči ^ 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Žogarija 7 09.35 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.55 Ustvarjalne iskrice (122), Žabica 10.15 Napovedujemo 10.20 Na obisku . pri Zvonetu Čebulu 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Videospot dneva 18.35 Nanovo, Curling 19.15 Ustvarjalne iskrice (123), Zvezde - opazujmo nebo 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Camino v Španiji 21.00 2316. VTV magazin, regionalni - informativni program 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Vurberk 2015, posnetek 1. dela festivala 22.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.05 Gospodarstveniki: Tanja Skaza 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila 05.55 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Najboljše jutro 09.10 Vem!, kviz 09.55 Danes dol, jutri gor, 21/35 10.35 Slovenski pozdrav 12.05 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Matjaž Mastnak 14.20 City folk: Murska Sobota 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom 15.45 Male sive celice, kviz 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vrtičkarji, nad. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Moj sin, fran. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Poletna scena 23.10 Strasti, 54/60 23.45 Poletna noč 01.40 Slovenski vodni krog: Kučnica, dok. odd. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Dnevnik, ponov. 03.20 Intervju, Matjaž Mastnak 04.15 Slovenski magazin 04.40 Slovenski pozdrav TV SLO ® 06.00 Otroški kanal 07.00 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.10 Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Mala kraljična, ris. 07.25 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.45 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 07.50 Mucika, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.25 Za devetimi gorami, ponov. 08.30 Zgodbe iz školjke: Benetke 08.55 Mihec in Maja, nan. 09.00 Slovenski vodni krog: Kučnica 09.25 Točka, glasb. odd. 10.10 Najboljše jutro 13.00 Iz glasbenih festivalov 13.55 Festival Radovljica 2011 15.15 Slovenski magazin 15.40 Naši vrtovi: Britta Hoeschele 16.15 Gola gora, dok. odd. 17.15 Slovenski po svetu 17.45 Začnimo znova, 13/35 18.15 Bela celina: Antarktika 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Imago Sloveniae: Vlado Kreslin 20.50 Preludij poletju, D. Zajc, J. Gregorc, V. Dedovič 21.15 Se zgodi, 9/15 21.45 Veliki šef, hongkongški film 23.20 Točka, glasb. odd. 00.05 Slovensko olimpijsko stoletje, 5/11 00.40 Slovensko olimpijsko stoletje, 6/11 01.35 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.25 07.50 08.10 08.35 08.50 09.30 10.30 10.45 11.40 12.10 12.40 14.00 15.05 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.10 01.00 01.45 02.20 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Otroci, to smo mi, ris. Grozni Gašper, ris. Morske deklice - H2O, nan. Tv p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Enostavni obroki Rachel Allen, ang. serija MasterChef Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Najbolj jezen človek v Brooklynu, am. film 24ur zvečer Mentalist, am. nan. Črni seznam, amer. nan. Dekle s popolnim spominom, amer. nan. 24ur, ponov. Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Curling 10.45 Ustvarjalne iskrice (123), Zvezde - opazrnmo nebo 11.10 2316. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.25 Videospot dneva 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija 19.15 Ustvarjalne iskrice (124), Zabavno poletje 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Šank rock, Moonlight sky 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.35 Spin show 2014 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila Naš čas, 6. S. 2015, barve: CM K, stran 17 avgusta 2015 «»SÜAS PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj e. SLASTNI JUPIJI od - Odrasli / 641 - Priprava jedi Tudi k nam so prišli ti jupi kolački, okrogla slaščica, ki je očarala sladkosnede po vsem svetu. Izvirajo iz Amerike, kjer so jih poimenovali po veselem vzkliku whoopie ali whoopie pie, verjetno zaradi njihovega videza in okusa. Jupiji so sestavljeni iz dveh biskvitnih blazinic, ki ju povezuje sladek nadev, lahko pa jih pripravite tudi na slan način. Pri ustvarjanju je dobrodošla domišljija in malo vedenja kateri okusi se najbolje dopolnjujejo. Uporabite lahko čokolado, sadje, oreščke in tudi zelenjavo. Ljubka slaščica, kot nalašč za kak poletni večer, še posebej, če je ta deževen. BUCK, SHANNON: 200 receptov, nasvetov in tehnik za naravno lepoto od - Odrasli / 646 - Oblačenje. Nega telesa Pravijo, da bi morali na svojo kožo dajati samo tisto, kar lahko damo tudi v usta, kajti nekatere učinkovine iz krem, tonikov, gelov in mask prodirajo skozi povrhnjico, vse do notranjih organov. V naše telo tako prihajajo kemične snovi in drugi dodatki, ki zdravju ne koristijo ali so zanj celo nevarni. Vse več je danes takih, ki iščejo naravnejše kozmetične izdelke ali pa si jih enostavno pripravijo sami. V tej knjigi boste našli napotke, recepte in navdih za ustvarjanje naravnih kozmetičnih izdelkov. Opisane so tehnike izdelave naravnih krem, losjonov, šamponov, deo-dorantov, balzamov in tudi parfumskih vodic v lastni kuhinji. Šoštanj - Sklenitev zakonske zveze je povezana s precejšnjimi stroški. Če se mladoporočenca odločita, da bosta zakonsko zvezo sklenila zunaj uradnih prostorov, pa še z večjimi. Prišteti jim je treba 180 evrov takse, ki jo plačata upravni enoti. Na območju Upravne enote Velenje sta bila doslej uradna prostora za sklepanje zakonskih zvez dva, odslej so trije. 1. julija se kot uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez poleg prostorov upravne enote Velenje ter velike ali orgelske dvorane glasbene šole Frana Koruna Koželj- UPDALE, ELEANOR: Joj, te uši! ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Naglavne zverinice, uši najverjetneje nikomur niso popolnoma neznane. Predvsem starši so tisti, ki se z nadlogo uši pri svojih otrocih srečajo vsaj enkrat v življenju. So IlcDHr llpdala ta hiroh Hcrnc JoJ,v TE U5IÍ namreč obdobja, ko uši povzročajo prave epidemije, in težko se jim je izogniti. Razposajeno idilo, ko otrok vesel in poln novih doživetij priteče iz vrtca ali šole domov, skali čudno srbenje in nenehno praskanje po lasišču. Idilo v trenutku zamenja panika staršev - oh, ne, pojavile so se uši! FRITZ, ANAT: Presna kuhinja! od - Odrasli / 641 - Priprava jedi Presnojedstvo je prehranjevanje brez kuhanja oz toplotne obdelave na več kot 48°C. V presnih jedeh ohranimo vse vitamine in minerale, ki jih telo potrebuje. Presna hrana je živa hrana, to so surovo sadje, zelenjava, semena in oreščki. Med presno hrano prištevamo tudi kalčke, divje rastline, sveže začimbe, super živila, morske rastline, fermentirana živila in suho sadje. Knjiga prinaša preproste recepte za vse, ki bi se radi preizkusili v presni kuhi, ali pa samo obogatili in popestrili jedilnik. Poskusite se v pripravi barvitih smuti-jev, raznovrstnih solat, juh in enolončnic, zelenjavnih testenin, pestih, namazih in slastnih zdravih slaščic. a Pripravila: MB skega šteje tudi Vila Mayer v Šoštanju. Tako so prizadevanja Občine Šoštanj padla na plodna tla. Videli pa bomo, ali bo tako plodno tudi število porok, ki se bodo zgodile v vili. Poleg tega, da mladoporočencem ne bo treba plačati takse, jim tudi Občina Šoštanj ne bo zaračunala uporabnine za najem prostorov. Poročni obred lahko opravijo v salonu vile, ki sprejme 80 svatov, po vnaprejšnjem dogovoru pa tudi na vrtu pod stoletnimi drevesi, kjer lahko obredu prisostvuje 120 svatov. a mkp VELENJE Četrtek, 6. avgust 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Po Smrekovcu 18.00 Letni kino ob Skalskem jezeru Četrtkove filmske projekcije -Vintage erotika 18.00 Gostišče Kavčič v Saleku Bridge turnir 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 20.30 Atrij Kavarne Lucifer, Velenje Ansambel Kalinka, ruska pesem in balalajka (31. PKP) Petek, 7. avgust 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Tridnevni planinski pohod - Triglav 8.00 ZOO Station Velenje Joga na SUPih 20.00 Havana bar Velenje Salsa Night z DJ Mrkyjem 21.00 Plaža ob Velenjskem jezeru Koncert Hamo & Tribute 2 love 21.00 eMCe plac Klubski večer CITY CENTER Celje MISIJA: NEMOGOČE -ODPADNIŠKA NACIJA Mission : Impossible Rogue Nation (ZDA) Akcijski film, 130 minut Režija: Christopher McQuarrie Igrajo: Tom Cruise, Simon Pegg, Jeremy Renner, Rebecca Ferguson idr. Petek, 7. 8., ob 19.00 Sobota, 8. 8., ob 21.15 Nedelja, 9. 8., ob 18.00 ZAKLAD LAME RAME Kaptein Sabeltann og skatten i Lama Rama (Norveška) Družinska pustolovščina s podnaslovi, 87 minut Sobota, 8. avgust 5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Triglav 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Otroška predstava Čirula, Čarule, Puf (31. PKP - Sobotne lutkarije) 21.00 eMCe plac Klubski večer Ponedeljek, 10. avgust 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino »Zvezde pod zvezdami«: drama Črno ali belo (31. PKP) Torek, 11. avgust 10.00 - 12.00 in 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Nemščina v naravi (31. PKP -Torkove igrarije) 20.30 Velenjski grad Koncert Darje Svajger (31. PKP) Sreda, 12. avgust Režija: John Andreas Andersen, Lisa Marie Gamlem Igrajo: Tuva Novotny, Fridtjov Sâheim, Anders Baasmo Christiansen, Odd Magnus Williamson, Pia Tjelta idr. Petek, 7. 8., ob 19.15 - mala dvor. Sobota, 8. 8., ob 19.15 - mala dvor. EDEN Eden (Francija) Zgodovinska glasbena drama, 131 minut Režija: Mia Hansen-Love Igrajo: Félix de Givry, Pauline Etienne, Vincent Macaigne, Hugo Conzelmann, Zita Hanrot, Roman Kolinka idr. Petek, 7. 8., ob 21.30 Sobota, 8. 8., ob 20.45 - mala dvor. 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Ustvarjalnice sveta Peru, zibelka krompirja ŠOŠTANJ Nedelja, 9. avgust X Odhod iz AP Soštanj Planinski tabor za osnovnošolce 10.30 Marijin spomenik v Soštanju Petje čez poletje - MePZ DU Soštanj Ponedeljek, 10. avgust 8.30 Zbirno mesto pred Občino Soštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Sreda, 12. avgust 13.00 Središče za samostojno učenje Soštanj Računalniška delavnica: Spoznajmo socialno omrežje Facebook Nedelja, 9. 8., ob 19.00 - mala dvor. ANT-MAN (ZDA) Akcijska pustolovska ZF, 117 minut Režija: Peyton Reed Igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Michael Douglas, Corey Stoll, Bobby Canna-vale, Michael Peña, idr. Sobota, 8. 8., ob 19.00 3D Nedelja, 9. 8., ob 20.30 KAPITAN SABLJEZOBI IN 7. PALČEK 3D Der 7bte Zwerg (Nemčija) Animirana komična pustolovščina, 87 min. Režija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann 17 14.GG Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Petek, 7. avgust - sreda, 12. avgust ves dan Dvorana Marof Likovna delavnica "Zanr -upodabljanje vsakdanjega življenja'' Lunine mene 7. avgusta, ob 4:G4 , zadnji krajec Slovenski glasovi: Igor Potočnik, Denis Vučak, Lija Pečnikar, Vlaškalič Vlado, Jernej Kuntner, Alenka Tetičkovič, idr. Nedelja, 9. 8., ob 16.00 3D - otroška matineja ČRNO ALI BELO Black or White (ZDA) Drama, 121 minut Režija: Mike Binder Igrajo: Kevin Costner, Gillian Jacobs, Jennifer Ehle, Octacia Spencer idr. Ponedeljek, 10. 8., ob 21.00 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) Vila Mayer uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez Obred brez takse, prostori pa brez plačila uporabnine - Bo zato porok več? Zgoio se je od 7. 8. do 13. 8. - 8. avgusta 1862 je škof Anton Martin Slomšek posvetil večjo cerkev sv. Križa na Sv. Križu nad Belimi Vodami; - Okraj Šoštanj so 8. avgusta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, sodil pa je v okrožje Celje; 2. marca leta 1946 je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaleško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov; predsednik okraja je bil Vlado Miklavc, tajnik pa Rudi Jesenšek; - 8. avgusta 1998 sta Radio Vele- nje in tednik Kaj v Dravogradu izvedla veliki finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na kateri je nagrado zlato sonce osvojila Ve-lenjčanka Natalija Verboten; - Jolanda Čeplak Batagelj je 8. avgusta 2002 osvojila zlato medaljo na 18. evropskem prvenstvu v M nchnu; - 9. avgusta 1995 je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje; potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili pravo razdejanje; nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na 500 milijonov takratnih tolarjev; - avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženirja Stanka Bloudka začeli udarniško graditi velenjski stadion ob jezeru; - leta 1893 se je 10. avgusta v Ko-tljah pri Ravnah na Koroškem rodil slovenski pisatelj in politik Gradnja velenjskega stadiona (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, izrazit realist in predstavnik socialističnih teženj v slovenski literaturi; v svojih delih, najpomembnejši so romani Požgani-ca, Doberdob, Jamnica, zbirka novel Samorastniki, črtice Solzice ter potopisa Od Kotelj do Belih Vod, je združil izkušnje realističnega romana in novele s tradicijo ljudskega pripovedništva; - 10. avgusta 1962 se je v velenjskem premogovniku zgodila hu- da delovna nesreča, ki je zahtevala življenja štirih rudarjev; - od 2. do 11. avgusta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov; - 13. avgusta 1996 se je v velenjski glasbeni šoli pričela že 10. mednarodna violinska šola profesorja Igorja Ozima. a Damijan Kljajič Petek, 7.8., od 14.00 dalje Kmečka tržnica Sobota, 8.8., 9.00-12.00 in nedelja, 9.8. 9.0012.00 Ujemite naša Poletna dekleta in sodelujte v super nagradni igri Terme Zreče Nedelja, 9.8., 11.00, Pravljične urice: Včasih se rad kotalim kakor žoga Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokar-dom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.0021.00. nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Do 31.8. otroke, ki slavijo čaka posebno darilce, okvirčki za slike. Do 10.8. Nagradna igra Poletna oaza na FB Paški Kozjak spet poje in igra Paški Kozjak, 14. avgusta - Kulturno društvo Paški Kozjak bo 14. avgusta pripravilo nekoč tradicionalno prireditev »Paški Kozjak poje in igra«. Prireditev bo na igrišču pri šoli na Pa-škem Kozjaku, začeli pa jo bodo ob 18. uri. V krajšem kulturnem programu se nam bodo predstavili domači glasbeniki, dogajanje pa bo popestreno z razvedrilnimi nagradnimi igrami. Dolgo v noč bo sledila veselica z ansambloma Vikend in Potepini. a bš Glasbeni nedeljski dopoldnevi Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj bo avgustovske nedeljske dopol-dneve popestril s koncerti, na katerih se bodo zvrstili domači glasbeni izvajalci. Pri Marijinem spomeniku na Trgu svobode bo ob nedeljah med 10.30 in 11.15 slišati zborovsko petje. Prvi bo 9. avgusta zapel mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj z dirigentko Metke Atelšek, 16. avgusta moški pevski zbor Lokovica, ki ga vodi Vesna Pirečnik, 23. avgusta se bo predstavil ženski vokalni sestav Gaberški cvet, ki ga vodi Ljudmila Podvinšek, kot zadnji v avgustu pa bo pri Marijinem spomeniku pod taktirko Tee Plazl zapel moški pevski zbor Ravne. Za glasbo pred TUŠ-em v Šoštanju pa bo ob nedeljah med 9. in 10.30 skrbel DJ Mrky. a mkp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Poletna čitalnica tudi Vila Mayer Šoštanj - Mestna knjižnica Šoštanj je za branje v poletni čitalnici Vile Mayer pripravila pester izbor knjig in revij, ki jih lahko bralci brezplačno in brez vračila odnesejo domov ali jih prelistajo in preberejo kar tam. Poletna čitalnica je odprta v času, ko je odprta vila, od torka do petka od 10. do 16. ure. a mkp Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC, MODROBELA KRONIKA "«WAS 6. avgusta 2015 Nagradna križanka Mestne knjižnice Velenje ¡fiHM^MICA Center Nova Šaleška cesta 19, Velenje Telefon 03 898 25 50 www.knjiznica-velenje.si V Knjižnici Velenje nudimo različne bralne kotičke in pester nabor poletnega branja. Že berete E-knjige? Za vse, ki raje berete elektronske knjige, nudimo dostop do portala BIBLOS. E-knjige še nikoli niso bile tako blizu. Prijavite se na: www.biblos.si Več si lahko preberete na www.knjiznica-velenje.si Mestna knjižnica Velenje vas v poletnem času vabi: • ob ponedeljekih, sredah in petkih med 8. in 15. uro • ob torkih in četrtkih med 8. in 19. uro • ob sobotah med 8. in 12. uro. "Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo" (Mongolski pregovor) Rešeno križanko pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom » Mestna knjižnica Velenje«. Izžrebali bomo tri knjige. Kronika Skupila jo je pločevina Velenje, 30. julija - K sreči je minuli teden minil brez hujših prometnih nesreč, zgodilo pa se je več dogodkov, v katerih jo je skupila predvsem pločevina. V enem primeru pa so policisti voznici, ki je pregloboko pogledala v kozarec, vozilo zasegli. V četrtek je prišlo do trka zaradi izsiljevanja prednosti pri odcepu za Dobrno. Policisti so povzročitelju napisali plačilni nalog. V soboto je voznica zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča v Podkraju zapeljala v robnik in nato treščila v zaščitno ograjo. Škodo sta utrpela pločevina in družinski proračun. V nedeljo je plačilni nalog prejel voznik, ki je zaradi nepravilne odločitve v križišču pod gradom povzročil nesrečo. K sreči v njej ni bil nihče poškodovan. Dan pred to nesrečo, v soboto, 1. avgusta, pa so imeli policisti kar nekaj dela z voznico, ki je pregloboko pogledala v kozarec. Kljub temu se je odločila, da je sposobna za vožnjo. Policisti so menili drugače in ji s tehničnimi sredstvi to tudi pokazali. Pred sodnikom bo morala zagovarjati tudi obstoj svojega trenutno neveljavnega vozniškega dovoljenja. Potrebovala pa bo dober zagovor, da ji bo sodnik vrnil avtomobil, ki so ji ga policisti zasegli. Lepljivi prsti Velenje, 30. julija - V četrtek je neznanec v trgovini TopShop ukradel dve ponvi, vredni 79 evrov. Policisti bodo tatiča skušali najti. V petek je varnostnik v trgovini Lidl pri tatvini zalotil Velenjčanko. Z njo se je pogovoril, razložil pa ji je tudi, kje se bo morala za storjeno kaznivo dejanje zagovarjati. V soboto je neznanec z avtomobila, ki je bil parkiran na Šercerjevi v Velenju, ukradel registrsko tablico. Preluknjane pnevmatike Topolšica, 31. avgusta - V petek je neznanec preluknjal tri pnevmatike na vozilu, ki je bilo parkirano v Topolšici. Lastnika je oškodoval za 150 evrov. Divja jaga v Belih Vodah Šoštanj, 2. avgusta - V nedeljo so policisti opravili ogled kraja kaznivega dejanja v Belih Vodah, kjer si je nekdo na nezakonit način zaželel divjačine. Amaterskega lovca bodo skušali izslediti in ga predati sodišču. Na kraju je pustil nekaj sledov. Kolo je iskal zaman Velenje, 3. avgusta - V ponedeljek je Velenjčan zaman iskal svoje kolo, ki ga je nezaklenjenega pustil za hotelom Paka. Če policisti z zbiranjem obvestil ne bodo našli kolesa in tatu, si bo moral kupiti novega (tudi ključavnico). ČETRTEK, 6. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 7. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 8. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 9. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 10. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 11. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 12. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. Ne odločajte se po občutku! Glede na to, da v zadnjem času policisti beležijo vse več prometnih nesreč, ki se končajo s pobegom, velenjski policisti povzročiteljem svetujejo, da v takih primerih ne izgubijo glave, ampak kljub temu, da stvari sprva ne obetajo nič prijetnega, ne izgubijo razsodnosti. Ostanejo naj mirni in se ne odločajo po občutku. Šok in strah namreč velikokrat narekujeta napačna dejanja. Nekaj prvih stvari, ki jih je treba storiti v takih primerih, je preprostih. Najprej zavarujete sebe, nudite pomoč drugim, če je to mogoče, predvsem pa ostanite mirni. Če ste v prometni nesreči očividec, pa si skušajte zapomniti čim več podrobnosti. Ostanite v bližini in svoje videnje in vedenje takoj, ko bo to mogoče, povejte policistom na kraju. Povejte jim tudi podrobnosti, ki se vam morda ne bodo zdele pomembne, a utegnejo biti ključ do zaključka uspešne preiskave. Iz POLICIJSKE beležke Pred matičarjem je obljubljal nekaj drugega Velenje, 30. julija - V četrtek je na 113 poklical občan in povedal, da se je k njemu zatekla soseda, ki ima težave z možem. Policista, ki sta odšla na kraj, pa sta ugotovila, da je teh težav res precej. Mož se je nad njo več let fizično znašal in izvajal psihično nasilje. Policija je možu, ki se ni držal obljub, izrečenih pred matičarjem, predvsem pa zato, ker je kršil kar precej določil slovenske zakonodaje, izrekla ukrep prepovedi približevanja. Za svoja dejanja pa se bo moral zagovarjati tudi na sodišču. Potreboval je zdravniško pomoč Šoštanj, 31. julija - Policiste je v petek poklical Šoštanjčan in povedal, da bos in na pol oblečen neznanec pred hišo potiska pred njo parkirana vozila. Ko so šli preverit, kaj se dogaja, so ugotovili, da neznanec potrebuje zdravniško pomoč, ki so mu jo tudi priskrbeli. Stepli sta se sestri Velenje, 1. avgusta - V soboto sta se na Kidričevi cesti stepli sestri. Ena od njiju lahko računa na plačilni nalog. Ne bi še šla domov Velenje, 1. avgusta - V soboto zvečer so imeli varnostniki v lokalu MC težave z dvema, ki se nista strinjala, da bo treba zaradi zapiranja lokal zapustiti. Policistom ju je uspelo prepričati, a so enemu od obeh morali za nameček zaradi grdega obnašanja dati nekaj tudi na račun. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. julija do 2. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. julija do 2. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zra ka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 6. 8. 2015, barve: CM K, stran 11 6. avgusta 2015 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 19 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE HIŠO v Šoštanju, dvostanovanjska, ugodno prodam. Gsm: 051 624 066 PRIDELKI KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol sivček, prodam. Gsm 041 905 999 SENO v kockah in balah prodam. Gsm: 031 523 748 BUKOVA cepljena drva prodam. Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 OKROGLE silažne bale in kocke prodam. Gsm: 051 388 847 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. IŠČEM STAREJŠO vitko soplesalko (do 163 cm) iščem. Gsm: 041 325 723 ŽIVALI KOZO, belo, mlekarico, prodam po ugodni ceni. Gsm: 031 517 415 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 VOZILA MEGANE 1.9 karavan, prevoženih 203.000 km, reg. do 3/2016, vinjeta, gume, klima, prodam. Gsm: 041 784 508 STROJI DESET lesnoobdelovalnih strojev prodam. Gsm: 041 784 508 habit nepremičnine Hablf, d.o.ou Koroika 48. Vstenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Opremljen gostinski lokal s teraso v Šaleku v Velenju, 54 m 2, zgrajen 1987, pritličje. Odlična poslovna priložnost! ER E 105-150. Cena 51.000 evr. Poslovni prostor, trgovino s skladiščem 200 m2, v prvem nadstropju Nakupovalnega centra v Velenju (neživilska trgovina), zgrajen 1997.leta. ER D(60-105) Cena 140.000 evr. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok za objavo ni bilo. SMRTI Cmok Marija, roj. 1946, Velenje, Zidanškova cesta 4; Lipovac Raden-ko, roj. 1959, Šoštanj, Prešernov trg 11; Blagotinšek Marija, roj. 1924, Velenje, Jerihova cesta 16. voc na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Nagrajenci nagradne križanke »Salon pohištva Remedika«, objavljene v tedniku Naš čas, 23. julija 2015 so: • Franc Vončina, Cesta I./24, 3320 Velenje • Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj • Jože Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, s. p. Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569 Tudi v poletnem času vas pričakujemo vsak dan od 8.-16. ure, vsobolood8.-13.ure. Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Vabimo vas na 13. rekreativni kolesarski maraton Zelene Doline ki bo v soboto, 29. avgusta 2015 "ZABAVA V ŠOŠTANJU" Pod šotorom, pred gasilskim domom Šoštanj l| GARDENA Vrvica za baliranje: tip 400 tip 750 PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, Prebold | 03 777 14 23 | 051 665 566 | trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 DEŽURSTVA Petek, 14. 08. 2015 ANSAMBEL STIL, ROK'N'BAND Sobota, 15.08. 2015 32. TEKMOVANJE STARIH BRIZGALN ANSAMBEL VESELI SVATJE ZD VELENJE OBVESTILO - tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8. in 9. 8. - Janja Črv, dr.dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Za vedno se je poslovila od nas draga mama, babica in tašča HILDA NOVAK 3. 10. 1927 - 25. 7. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Lekarne Velenje in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Bolnišnice Topolšica in Centru starejših Zimzelen Topolšica, govorniku g. Jožetu Aristovniku, g. Ivanu Napretu za opravljen obred, pevcem ter Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 Ljubenska flosarija pomemben turistično gospodarski produkt 55. Flosarski krst ostaja privlačna etnografska klasika Poleg številnih spremljajočih prireditev v okviru flosarskega in občinskega praznika na Ljubnem je privabil množico občudovalcev koncert hrvaške glasbene ikone Severine in osrednje, nedeljsko dogajanje, etnografska povorka s prikazom flosarskih, kmečkih ter gozdarskih opravil v starih časih in spremljajoča bleščeča kolona sta-rodobnih vozil iz vse Zgornje Savinjske doline. Prireditelji, tamkajšnje društvo Naš kraj, Občina Ljubno ob Savinji ter ostala domača društva, so letošnjo nalogo ob dobrih vremenskih razmerah opravili z odliko. Zadovoljna z organizacijo, izvedbo in obiskom domačinov ter gostov in dopustnikov iz tujine sta bila tudi osrednja organizatorja, predsednik društva naš kraj Radenko Tešanovic in župan Franjo Naraločnik. Flosarski bal sodi med najstarejše prireditve v Sloveniji. Letos že 55. je potekala v drugi polovici julija in se je zaključila prvo avgustovsko nedeljo. V okviru »etno bala & festivala«, ki so mu letos nadeli tudi inovativno skovanko »baliranje«, se je odvilo domala 55 različnih dogodkov, v katerih so se »našle« domala vse starostne skupine udeležencev in sodelujočih. Vrhunec dogajanja je bilo nedeljsko popoldne, ko so Flosarski bal zaključevali z etnografsko-lesarsko obarvano povorko skozi trg Ljubne-ga, nato pa tradicionalno vdiranje flosa, vožnjo po dokaj visoki plovni Savinji ter krst mladega flosaija »zelenca«. Kasneje so se na prireditvenem prostoru v Vrbju predstavili z motornimi žagami umetniki na godba Zgornje Savinjske doline, kolono starodobnih vozil, motorjev, limuzin ter traktorjev Društva zgor-njesavinjski starodobniki. Za njimi so lesno-vlcerska in druga domača opravila prikazali krajani vasi in zaselkov z območja domače občine, prav vsi so navdušili s svojo izvir- vod mimo množice gledalcev prelil v zavetje vrbovih dreves in trepetlik do hladilne reke Savinje. Tam se je zgodba nadaljevala s prihodom ljubenskih flosarjev, ki so sestavili in povezali bruna, reme in deske v splavno celoto, flos z varovalnim štrikom pod »komando« najstarej- kiparjenja z motornimi žagami v tekmovanju za lepe nagrade prireditelja. Povorko, v kateri sta nosila slovensko zastavo in zastavo občine Ljubno ob Savinji dva konjenika, za njimi pa je korakala »četica« ljuben-skih flosarjev, je pospremila pihal- nostjo, prikazom oblačilne kulture iz starih časov ter zgodbami in deli, ki so jih prikazali na traktorskih priklopnikih. Ob spremni besedi mojstrskega para domače besede Francija Podbrežnika in lepe študentke Ljubenke Andreje Lenko se je spre- šega in najbolj izkušenega flosar-ja Martina Juvana Čuksa pa nato odrinili po obrežju do korita reke. Kot pravi flosarska pesem, »bomo zvezali, urno peljali, bratec le hit!«, so tokrat zares jadrno vdrli flos in se ob pravih flosarskih vzklikih na- Cimerman iz Primoža nad Ljubnim je pred množico obiskovalcev tesal les za grušt ložili na splav. Ko je Čuks pograbil »vesonek«, pri drugih opravilih pa so mu pomagali prekaljeni flosar-ji, je nastala najlepša razglednica ljubenske flosarije. Po kakšnih dvesto metrih pa so se »na Roglci«, tem znamenitem flosarskem kraju na Savi (po pripovedih in zgodbah starih flosarjev) izkrcali ... no, tokrat je bilo to kar v Vrbju, ko so uprizori- li še krst »zelenca«, pripravnika za flo-sarja. Uroš Krajnc - »Mlinerjev« iz Planine, je pred omizjem flosar-ske srenje prestal »skušnje«, ošpičil flosarski kol in se pustil blagosloviti. Ob prisotnosti botra Mirka Straška, sv. Miklavža ter flo-sarske bratovščine, ko je Uroš podal zaobljubo, je dobil na glavo skozi sito škaf hladilne Savinje. Ko je spet prišel do »lufta«, pa je moral na eks zliti v sebe še litrski krigl rdečega bizeljčana, saj je le tako lahko postal pravi ljuben-ski flosar. Družno so nato ob posvečenem tronu zapeli znano flosarsko pesem ljubenskih, po vsej Evropi znanih flosarjev, in se za leto dni posvetili svoji družbi, prijateljem in družinam. A je zabava na ta dan spet trajala v noč, saj »bali-ranja« z znanima ansambloma Fantov z vseh vetrov in Toneta Rusa res ni bilo zamuditi. a Jože Miklavc Uprizorili bodo »Starotrško pravljico« Starotrški dan, glavna prireditev Turističnega društva Šalek, so v soboto predstavljali na kmečki tržnici - Prireditev bo 22. avgusta - Pekli bodo tudi vola Velenje, 1. avgusta - Vsako prvo soboto v mesecu je na Velenjski kmečki tržnici še bolj veselo kot sicer. Društva, povezana v Turistično zvezo Velenje, tam predstavljajo svoje delo in prireditve, obeležijo pa tudi večje praznike. Minulo soboto so zvoki harmonike na daleč napovedovali, da se na tržnici spet dogaja. Med obiskovalce se je pomešala grajska gospoda, na stojnici so delili dobrote, ki so jih poznali tudi naši predniki. Predsednica Turističnega društva Šalek Vladka Jan nam je povedala, da so se letos še posebej potrudili, da na Starotrški dan, ki bo v soboto, 22. avgusta, od 15. ure dalje na trgu v Šaleku pripeljejo še več gostov od drugod. Povedala je tudi: »Starotrški dan je pika na i vsemu delu, ki ga pripravimo v društvu. K nam tokrat pridejo gostje iz Mokronoga, Dobrne, Nove Cerkve, Koroške, pa še od marsikod. Prireditev bomo začeli z mašo, nato pa bomo sku- »Letos bo bogata tudi starotrška tržnica, saj bodo sodelovali vitezi, rokodelci, naši mladi kuharji...« V TD Šalek imajo zaenkrat 6 srednjeveških kostumov. Vse smo lahko videli v soboto na kmečki tržnici. TD Šalek med letom pripravi več tradicionalnih prireditev. Ker dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, bodo septembra ob krajevnem prazniku, pripravili pikado turnir in tekmovanje z avtomobilčki na daljinsko upravljanje. Sodelovali bodo tudi pri organizaciji srečanja krajanov Šaleka, ta bo v nedeljo, 20. septembra. Pripravili bodo tekmovanje v kuhanju šaleške župe, pa-sulja in golaža. Vse, kar bodo skuhali, bodo brezplačno razdelili med obiskovalce. Na prireditvi bodo izbrali tudi mis Šaleka. Jesen bo zaznamovalo kožuhanje, ki ga bodo tudi letos pripravili oktobra v gasilskem domu. Vsako leto pripravijo nekaj prireditev na Šaleškem gradu; prva je bila na kresni večer, jeseni pa bodo zagotovo pripravili vsaj še eno z glasbenimi gosti. paj z gosti pripravili povorko vseh nastopajočih. Ob 16. uri bomo uradno odprli Starotrški dan. Pridružil se nam bo tudi predsednik Turistične zveze Slovenije,« izvemo. Kot tudi, da bo program tekel vse do 19. ure. Uprizorili bodo Šaleško pravljico; odčarati bodo poskušali grofično, ki že stoletja spi pod gradom. »Upamo, da se bo našel princ, ki jo bo rešil,« doda naša sogovornica. Izvemo, da imajo v društvu 6 starotrških kostumov, z njimi se radi pokažejo tudi na prireditvah drugod, ne le doma. Letos bodo dodali še enega. Sicer pa bodo obiskovalcem pripravili restan krompir in pečenega vola. Organizatorji upajo, da jim bo vreme služilo in da bodo gostili veliko družin. Mlajšim bodo zagotovo zanimivi vitezi, grajska gospoda iz vseh koncev države in otroci, ki bodo sami pripravljali in stregli jedi. V okviru TD Šalek namreč deluje skupina, ki se imenuje »Mali kuhar«. Vsem bo zagotovo zanimiva starotrška tržnica, na kateri bodo spoznali različne rokodelce, domače dobrote in še marsikaj. »Naše krajanke bodo pripravile veliko jedi, ki jih jemo v Šaleku, pa še marsikaj drugega,« doda Janova. Sicer pa bodo na odru skrbeli tudi za gledališke vložke. Naturščike vodi Drago Seme, ki napiše tudi tekste. Zvečer, po končanem uradnem programu, se bo razživelo rajanje z ansamblom Šok. a Bojana Špegel Kot kaže, bo zob časa še nekaj časa najedal graščino Turn. Usoda gradu Turn še negotova MO Velenje ga je neuspešno prodajala že dvakrat - Sama denarja za obnovo nima Velenje, 30. julija - Svet Mestne občine Velenje je že leta 2005 sprejel sklep o odprodaji graščine Turn v Hrastovcu. Takoj za tem so iz graščine preselili tamkajšnje stanovalce. Doslej so izvedli dva javna razpisa za prodajo graščine, obakrat neuspešno. Zato je usoda graščine, ki so jo skupaj s pripadajočim zemljiščem nazadnje prodajali za 200 tisoč evrov, še vedno negotova. Skupna površina posestva je 2.316 m2, od tega stavba v tlorisni izmeri 850 m2 in dvorišče v izmeri 1.466 m2, atraktiven pa naj bi bil tudi zaradi bližine Škalskega jezera in rekreacijskih površin. Dejstvo je, da MO Velenje denarja za obnovo nima, sploh, ker bo ta zahtevna tudi zaradi njegove zgodovinske vrednosti in jo bo treba izvesti po navodilih Zavoda za varovanje arhitekturne dediščine. Turn je namreč kljub mnogim dodelavam ena redkih še ohranjenih srednjeveških grajskih stavb na Slovenskem. Na občini računajo, da bi zgodovinska stavba, ki datira v leto 1207, tako da utegne imeti še romanske sestavine, investitorje pritegnila po izgradnji tretje razvojne osi. Kot je znano, bo hitra cesta od Velenja proti Koroški tekla v njegovi bližini. Do takrat pa na občini skrbijo, da je propadajoča stavba zaščitena z varovalno ograjo, ki preprečuje dostop, saj je nevarna in v slabem stanju. a bš