    
P 49 (2021/2022) 412
Priprave na mednarodno mladinsko
naravoslovno olimpijado 2021
B R̌  D V̌
Opomba. Članek je bil napisan konec poletja 2021,
ko se niso zgodile niti še naslednje priprave niti sa-
ma olimpijada. O vseh nadaljnjih dogodkih in iz-
plenu bomo poročali v naslednji številki Preseka.
Konec leta 2021 bo na daljavo potekala 19. Med-
narodna mladinska naravoslovna olimpijada (IJSO,
International Junior Science Olympiad). Letos olim-
pijado organizirajo Združeni arabski emirati. Slo-
venija se je bo udeležila šele drugič. Prvič smo
sodelovali pred dvema letoma, ko je olimpijado go-
stil Katar. Ekipa, ki jo je tedaj sestavljalo šest čla-
nov, se je iz Dohe vrnila z dvema bronastima me-
daljama. Tudi če bodo letos slovenski učenci (in
morda dijaki) spet osvajali medalje, ne bomo rekli,
da se z olimpijade »vračajo« z medaljami – ker na
žalost ne bodo zares odšli iz Slovenije. V Al Ain ne
bodo potovali oni, ampak le ena sama vodja ekipe
(od treh; dva bosta doma poskrbela za izvedbo tek-
movanja). Kaj nam ostane drugega, kot da upamo,
da se bodo časi, ko smo brez strahu in polni priča-
kovanj potovali po svetu s celotnimi ekipami, vr-
nili.
SLIKA 1.
Udeleženci prvih priprav za IJSO 2021, ki so na pripravah sode-
lovali v živo (foto: Jan Šuntajs)
Ne glede na to, da pri olimpijadi na daljavo manjka
najpomembnejši del dogajanja, to pa je druženje
mladine in spoznavanje vrstnikov s celega sveta, ki
jim je skupno ter jih povezuje zanimanje za nara-
voslovje, smo se odločili, da na olimpijadi vsekakor
sodelujemo. Sodelujemo z mislijo na prihodnost, da
ne zgubimo stika z organizacijo IJSO in pokažemo,
da smo zanesljivi udeleženci prihodnjih olimpijad.
Pred dvema letoma smo odločitev za prvo sodelo-
vanje sprejeli malce na vrat na nos in v pomanjkanju
časa izbrali ekipo le med zmagovalci dveh tekmovanj
v znanju fizike in kemije. Letos smo se izbirnega
postopka lotili pravočasno in bolj premišljeno. Že
pred prvim sodelovanjem na IJSO smo sprejeli odlo-
čitev, da bomo ekipo za IJSO sestavili iz učencev, ki
v času olimpijade še vedno obiskujejo osnovno šolo.
Ta sklep smo letos prekršili. Če ga ne bi, bi bili le-
tošnji devetošolci za možnost sodelovanja na IJSO
    
P 49 (2021/2022) 4 13
SLIKA 2.
Udeleženci prvih priprav za IJSO 2021, ki so na pripravah sode-
lovali preko videokonference.
prikrajšani, ker je lani olimpijada odpadla. Na prve
priprave za IJSO, ki so potekale med 17. in 23. ju-
nijem 2021, smo zato povabili 52 učencev 8. in 9.
razreda, ki so na letošnjih državnih tekmovanjih v
znanju fizike in kemije dosegli najboljši uspeh. Ude-
ležbo na pripravah je potrdilo 44 učencev, zares pa
se jih je priprav udeležilo 40.
Osmošolci so se zaradi priprav odpovedali
zadnjemu tednu pouka in vsem zabavnim ter spro-
ščujočim dejavnostim v tistem tednu. Devetošolci
pa so s poukom zaključili že prej in so na pripravah
preživeli prvi teden svojih počitnic.
In kako so potekale priprave? Dobra polovica ude-
ležencev se jih je udeležila v živo, slaba polovica pa
je predavanja spremljala preko videokonference. Ur-
nik je bil natrpan in intenziven: v petih dnevih se je
zvrstilo 30 ur predavanj, vsak dan po šest ur: deset
ur kemije, osem ur biologije, dve uri matematike in
deset ur fizike. Predavalnice sta nam prijazno od-
stopili v uporabo dve fakulteti Univerze v Ljubljani:
Pedagoška in Biotehniška (Oddelek za biologijo). Pa
ne le predavalnice, tudi svoje zaposlene: priprave
smo izvedli Ana Pšeničnik in Jure Mravlje z Biotehni-
ške fakultete, Jurij Bajc in Barbara Rovšek s Pedago-
ške fakultete, pa še Rok Venturini in Mimoza Nase-
ska, mlada raziskovalca z IJS, ter Domen Vaupotič in
David Titovšek, oba diplomirana biokemika; Domen
je trenutno študent na magistrskem programu Biofi-
zika na Fakulteti za matematiko in fiziko, David pa
magistrski študent na Fakulteti za kemijo in kemij-
sko tehnologijo.
SLIKA 3.
Predavatelji na prvih pripravah za IJSO 2021 (foto: Jan Šuntajs)
Kot se pogosto tolažimo, ko se zgodi kaj slabega:
nobena (no, skoraj nobena) reč ni le slaba in vedno
lahko najdemo (če to iščemo) tudi njene dobre plati.
Epidemija ter splošno zaprtje šol in fakultet sta nas
prisilila, da smo začeli medmrežje uporabljati na no-
ve načine, da smo se privadili in prilagodili spletne-
mu prenašanju predavanj in da so začetniške napake
daleč za nami. Udeležencem priprav, ki bivajo da-
leč od Ljubljane, se ni bilo treba niti vsak dan voziti
v Ljubljano niti iskati možnosti za prenočevanje pri
tetah in stricih, ki živijo bližje prestolnici. Seveda
je bolje, če poslušaš predavanja v živo, dobro slišiš
in vidiš predavatelja, kako krili z rokami med pri-
zadevanjem, da bi razložil abstraktne naravoslovne
pojme in zakonitosti, ter krace, ki jih piše po tabli,
kot če na zaslonu računalnika spremljaš prenos pre-
davanja, ki je daleč od full HD izkušnje. Tudi za
predavatelja velja podobno: ko ima pred seboj živo
občinstvo, lahko zazna njihove zbegane in vprašu-
joče poglede ter lažje prilagodi ritem svojega preda-
vanja razmeram v učilnici. Če občinstva nima pred
seboj, temveč lahko vidi le njihove majcene sličice,
se bistveno težje prilagaja. A kot smo zapisali; za-
deve niso črno-bele, in ko na tehtnico postavimo vse
prednosti in slabosti spletnih prenosov predavanj, je
prednosti še vedno precej več kot slabosti. Dodatno
je k pozitivni celotni izkušnji (za vse, ki so predava-
nja spremljali preko spleta) prispevala tudi živa ude-
ležba polovice udeležencev. (Za njih pa niso bila za-
nemarljiva niti dobra kosila, ki so jih dobili na obeh
fakultetah.)
    
P 49 (2021/2022) 414
SLIKA 4.
Ena od petih nalog s fizikalnega testa
SLIKA 5.
Zadnja od šestih nalog s kemijskega testa
In po pripravah? V ponedeljek 28. junija je 38
učencev pisalo prvi izbirni test. Začel se je ob 10.
uri in je trajal tri ure; vsaki naravoslovni vedi smo
namenili eno uro. Snov, ki so jo testi zajemali, je ce-
lotna snov 8. razreda in dodatne vsebine, ki smo jih
obravnavali na pripravah. Ena od petih fizikalnih na-
log je na sliki 4, ena od šestih kemijskih pa na sliki
5. Ju znaš rešiti?
Izmed 38 udeležencev priprav smo izbrali ducat
najboljših, ki smo jih konec avgusta povabili na na-
slednje priprave v Plemljevo vilo na Bledu. Sestava
ožjega izbora teh, ki so napredovali v drugi krog, je
taka: osem je devetošolcev in štirje so osmošolci; de-
vet je fantov in tri so dekleta; osem jih je na prvih
pripravah sodelovalo v živo in štiri na daljavo, šest
jih je z različnih gorenjskih šol, pet iz Ljubljane z
okolico in eden s Ptuja.
Se javimo zopet v naslednji številki Preseka, ko
bomo poročali, kaj se je godilo na Bledu, objavili re-
šitve zgornjih nalog (in morda še katero od nalog iz
testa) ter povedali, kako bo potekal izbirni postopek
v prihodnosti.
Sodelovanje Slovenije na IJSO je skupen projekt
Društva matematikov, fizikov in astronomov Slove-
nije (DMFA) ter Zveze za tehnično kulturo Slovenije
(ZOTKS).
×××