262
Pogovori vredništva. Pismo iz Jesenic na Gorenskem nas krega, da v vsake „Novice" ne devljemo d name in pa žitne cene, ter pravi: Ali mislite ljubljanski gospodje, da na kmetih nam ni treba tega zmiraj vediti? Se premalo je vsak teden enkrat! K meni. ker vejo, da imam „Noviceu, hodijo tudi drugi prašat. kako stoji „laža" (ažio); ker pa ne vem povedati, se špotljivo zamer-dajo in grejo. Tudi žitni kup iz Rrajnja je nam Gorencom zlo potreben; pa tudi cene teržaškega blaga ne najdemo več v „Novicah" kakor je že bilo. Se ve: smo Krajnci; treba ni. — Nemec pa že dobi!*6 — Tako nam pošten Gorenec bere levite. Na to odgovorimo, da „Novice" imajo toliko različne bravce, da je težko vsem ustreči, ker ta želi to, uni uno; ta hoče le novice, ki se po svetu gode; unemu je mar le za nove kmetijske skušnje; ta hoče le kaj bolj učenega, uni pa je ves izveličan, če more narodne pravi i ce brati; spet drugemu so ,,lepoznanske»* reči prazne otročarije in hoče le resnega poduka; eden hoče le pesem, drugi uganjk, tretji loterijo in tako dalje vsak kaj druzega. Da radi spolnemo kar je mogoče in je morebiti večini bravcov všeč. vidite, dragi prijatel iz Gorenskega! že iz današnjega lista; vse, česar želite, še sicer danes ni spolnjeno; ako bomo mogli, bomo storili.