Hatoliik cerkven Umi. Danicn izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za Č,Hrt I, t: 1 gl«l 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr, za pol leta 1 gold. 80 kr., za oetcrt leta 9<» kr., ako zadene r:a ta d,n pr.zn.k, .z.de Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 20. prosenca 1871. lAst 3. Mol v sedanji britkosti O Zveličar! z visokosti Svoje Cerkve glej britkosti, In terpljenja jo oprosti! Kar je tvoja roka dala — Dedina je rop postala, Skruni se nevesta Kralja ! Tolovaji so napadli Sveto mesto, ga obsAd'li, Preklinjali ino kradli. Tvoja čeda je razgnana , Volkov lakot in preka.ua Tudi Pija ne Ana. Naj bo tvoja volja sveta, Da derhai beži uk!eta*. — ,,I£eši Oče nam očeta !*' Milostno vterjuj jetnika Pija, Cerkve v«e vodnika, — Njega teža je velika : itev *) za našega sv. Očeta. Ko sv. Peter biva v ječi. Verni molijo goreči, Ga rešiti vsi želeči. Pavla vklepajo okovi, Zdilie. klic zngnali novi Verniki so vsi njegovi. Peter, Pavel, o pervaka! Ki z* Cerkev st-t vojšaka , Pija rčšita „Križaka ! 4 Ki sta v svetem serdu bila Nekdaj Atila ostrašila. Da je odlegla njega sila; Ze re«nobo pokažita . Skrumbe dalje ne terpita, Kron ga živca pokorita! Ropar z laškimi derhali Naj svetiša več ne žali, ( uti naj pravice kali! Glej. na tron se je poša lil , Pa njegov ni, — ga je vkradel ; rzi Itog ga v svetem jadu! ***) Jutranji zdihljej. V Tvojem varstvu sem počival , Vsemogočni Oče moj! vadki mir sem varno vžival, Ker -i cul Ti nad menoj. Hvalo zdaj preserčno sp«'vam, Mlado jutro se žari, Novo vdanost razodevam Tebi, Oče milosti! Jezu-, v Tvojem sladkem imenu Zdaj pričenjam novi dan, Daj , da Tebi bo k češenj u. Meni v blagor dokončan! Misli, želje. de'u svoje, Sveti Duh! Ti vse zročim ; Skrijem v zavetje Tvoje, Da čez dan n> zagrešim. Ang» lj moj , nebt's Kral jica , Varlii in svetniki vsi! Čujte , da skuŠnjavca pšica Mi v serce ne doleti. S Tvojo pomočjo zmagujem Naj skušnjave vse , Gospod ! In ko zadnji dan končujem, Sprejmi k Sebi me od tod. Rad o si a v. *) Po latinski himni F. Ks. Karniera od 1. 1810. **) ,,Kriiak,u ki je skorej vse dni svoje vlade v vertu Getsemana in pod težo „križa," zasramovan od svojih in tujih. ♦**» Jad ali serd. Mlaj se gotti r Mtimu? (Dalje.) V Rimu, kamor je vpert ves naš verski up, vsta-novljeu na nezmotljivost sv. Očeta, od kodar se tedaj žarki vere kakor žarki solnčni po vesoljnem svetu raz prostirajo, — tam v Rimu, odkar sv. Oče ne vladajo več, se vstanovlja središče ncvčre, ker že se jc v Italijanskem parlamentu 11'. dccembra govorilo o tem. da se bo talijanska vlada preselila v Rim , in da katoliška vera odslej ne bo več spoznana kak--r deržavna vera; v Rimu na dalje mavtarstvo vstanovl ja svoj poglavitni sedež — ono mavtarstvo, ki je nar huji in nai Ibočneji sovražnik katoličanstva. V Rimu, odkar sv. Oče nič več tam ne vladajo, se celo že pripravljajo med drugimi deli. s kterimi sv. Očeta žalijo, jim tudi njih čast a tim kratiti, da jim ime , sv. Oče" odjemljejo, kakor se jc govorilo v parlamentu 11. pret. decembra: ko vendar vsak dobri katoličan dobro ve, da papežu, samo papežu, in sicer vsakemu papežu gre po vsi pravici ime ,,sv. Oče." Oni so nam reč nezmotljivi in pervi učenik vse svetovi za Rogom, oni nauk, ki pelje po ravni poti v zveličanje, učijo po Škotih vse narode*, oni so pervi in nar imenitneji vari Kristusovih zakladov odrešenja, ktero posvečuje sleher nega vernega, tedaj so resnično ,,sv. Oče.*' V Rimu, odkar papei ne vladajo, tudi prave prostosti ni več, ljudstvo se ne more mirno vdeleževati Božje službe, ker po cerkva1; brezbožni in brezverni potepuhi ljudi nalaš v molitvah motijo, ker duhovni ne morejo varno očitno hoditi du-e oskerbovat, ker se višji duhov ®ina ne sme očitno prikazati, da bi ne bila zaničevana, in ker sv. OČc sami zraven tega, da so zgubili vlado in deželo, niso več v miru v svoji vatikanski dvorani. Oni, ki so jim toliko zagotavljali in obetali, že tuli segajo po Vatikanu. Govorilo se je namreč zadnje dni v parlamentu, da sv. < >četu ni treba celega Vatikana, da bi se jim bukvarnica (neizrečeno velika in sprelepa lahko vzela. Ta bukvarnica je imela začetek vstanov Ijenja neki že leta 1*3 po Kristusu, ob času papeža K le-menta. Govori o nji sv. Jeronim ob času papeža Da-maza I (307), kakor tudi rimski zbor ob času papeža Gelazija 1 (4iH»), in potem so papeži eden za drugim to bukvarnico a svojimi denarji množili in zlepševali: — in to jim zdaj hočejo vzeti. In vse t<» talijanska vlada vidi, mirno gleda — in tudi podpira in pospešuje. Ali se tedaj sme upati, da bodo sv. Oče prostost vživali kakor podložni take vlade V Nikakor, tega ne mislite, temveč sv. Oče morajo biti sami svoj gospodar, nobenemu pokorni, nobenemu odgovorni, nobenemu podložni, le tako botc vera in pobožnost v Rimu zopet cvetic, in bodo sveti Oče lahko mirno in ne-opovirano vladali katoliško cerkev. To terdi ves katoliški svet, kteri tirja od vlad, da naj pomagajo sv. Očetu, in kteri prosi Boga, da bi on na pomoč prišel sv. Očetu. Za sv. Očeta se je potegnila švicarska združena vlada, ker okraj (kanton) Uri ima le katoliške prebivalce, in oni vsi združeni so po svojih poslancih tirjali od deželnega zbora, da naj svoj glas povzdigne zoper rop papeževih dežel, kar je tudi zvesto storil. Za sv. Očeta so se potegnili vsi katoliški pleme-nitniki pruske dežele „Vestialije" ter so v dotični adresi svojega kralja prosili, da naj varuje pravice velicega števila svojih katoliških podložnih, ktere so med drugimi tudi v tem, da so sv. Oče mirni v neopoviranem posestvu svojih dežel, „do kterih imajo pravico žetisuč let." Za sv. Očeta se potegvajo »-kor brezštevilni kato-ličanje, sosebno višjih stanov v Belgiji. Tam gospodje visoc ih stanov, kakor grof O d' Aleanterra, grof de Viler-mont in drugi, starašini, poslanci imajo mnogokrat seje, pri kterih nabirajo za papeža denar, in se sklepajo, da hočejo, tako dolgo z besedo in djanjem upirati se ropu, ki ga je taiijanska dežela storila, da bodo resnično sv. Oče pomoč dobili. Za sv. Očeta se potegujejo talijanski škofje sar-dinske, piemonške in milanske dežele, ki so skupno adreso poslali kralju, v kteri sicer ponižno, toda serčno protestirajo zoper to, da se Rim papežu odvzame. Sv. Oče so tem serčnim višjim pastirjem 12. decembra lepo pismo pisali , se jim zahvalili zu njih serčnost in jih blagoslovili. Za sv. Očeta se poteguje veliko število blagih mla-denče/ v Bolonji, in v adresi dotični 12. decem. pret. leta, oni opominjajo udadeuče vsega katoliškega sveta, da nai stor«'- ravno to, kar oni, to je, podpirati sv. Očeta z molitvami, z d«*narom in z besedo, ter protestirati zoper rop papeževih dežel. Za sv. Očeta se potegujejo vse nar imenitneji, nar bogat»*ji. nar blagorodniši rimske gospe, ter so ae sklenile v društvo, da nočejo nobene \esclice imeti več, dokler ne bodo sv. Oče rešeni iz rok roparjev, da v svoji hiši nočejo terpeti nobenih slabih bukev, nobenih slabih časnikov, pa tudi nc slanih talijanskih družb in pokvarljivih zgledov v svoji hiši in v svoji družini. Tako žeie sj roaiti od večnega Sodnika milost, zadobiti sv. Očetu prostost. Za sv. Očeta ae potegujejo t di Avstrijanci, in av-strijanske, dunajske gospe katoliške družbe z adresami do sv. Očeta, do av.strijanske vlade — zoper rop rimske dežele, in sploh prosto ljudstvo po deželi, ki z molitvijo in spokornimi deli iše pri Bogu »prositi, da naj vživajo sv. < >če tisto prostost, ki jim je treba k vladanju sv. Cerkve. (Dalje nasl.) v So ta po norih postavah in duhoven *) \ eliko se je že do zdaj pisalo o novem šolstvu, in to po pravici, ker je to gotovo eno nar imenitniših vprašanj sedanjega časa. Kakor bo namreč otroška izreja v mladosti, tako bo navadno njihovo življenje v poznejši starosti. Zato pa naš Zveličar ojstro kazen žuga vsakemu, kteri bi po-hujšal tudi le enega malih, ki v njega verujejo. Kdo pa ima skerbeti , da ne bo katoliška mladina pohujšana- aii ne tisti, kteri je dolžnost prejel mladino v imenu Kristusovem sprejemati in jo k Kristusu voditi, namreč sv. Cerkev? *) Veliko -e dandanes piše o šoli, in ker je gotovo, da bodo katoliški zastopniki, ka.lar g!as d< In-, Šolske postave prenaredili, bode ua- '-rduja logična obravnava toliko bolj na svojem mestu. Vr. Kdo pa ne spoznd, da so nove šolske postave v marsikterem oziru v zopercerkvenem duhu, ker cerkvi nar imenitniši in bistveno pravico nadzorništva v katol. šoli jemljejo, in cerkveni vpliv do omike in izreje kat. mladine razdirajo, da zdaj sv. cerkev po novih postavah nima več pravice braniti pohujšanja; kjer bi se godilo, ampak se le pritožiti ? Če bi njeno pritožbo brez verna (breekonfesijonska) vlada poslušala ali ne, si lahko mislimo. Če bi pa vlada to tudi storila, bi bila tedaj venderle cerkvena oskerbnica v cerkvenih rečeh. To pa gotovo ni po volji našega Zveličarja, kteri je le svoji cerkvi in ne vladi dal pervo dolžnost učiti in voditi ljudstva v Božje kraljestvo. Čeravno pa te postave niso po VBeh deželah enako izdelane, in se pri vsem tem lahko še kaj dobrega obderži, saj še nekoliko časa, vender zavolj tega postava si ma še ni opravičena, dokler je mogoče po njej tudi kaj zoperverskega in neverskega, tedaj pohujšljivega, postavno vpeljati. To je tedaj gotovo, da sedanje šolske postave cerkvi njene pravice kratijo; to poterdi tudi nagovor našega sv. Očeta, rimskega papeža, kterega so imeli do svojega zbora 22. junija 1808. Vsak kristjan pa je dolžan sv. cerkev poslušati. Sv. cerkev je mašnike in posebno župnike odloČila, naj bi pazili na posamezne dele njene čede Ali ni tedaj njen glas do svojih služabnikov, naj bi vso jim izročeno čedo pasli in na njo pazili v imenu sv. cerkve? Sv. cerkev je postavila mašnike gotovo z namenom, da bi nikoli cerkvenih pravic ne poškodovali, ampak veliko bolj branili, kadar je treba. Dolžnost vsa-cega mašnika, ohraniti cerkvene pravice, je tedaj očitna. Ker so duhovni tudi deržavljani posvetne vlade, morajo pa tudi posvetni oblasti pokorni biti, kolikor ni zoper Božjo voljo; ker ni oblasti, razun od Boga, kakor je sam naš Zveličar Pilatu odgovoril: „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano." Kakor deržavljani dvojega kraljestva, božjega iu zemeljskega, imamo tedaj tudi dvojne dolžnosti spolno-vati: imenitniši pa so dolžnosti, ktere nam božje kraljestvo naklada. Ako bi bile dolžnosti, ktere imamo kakor udje božjega kraljestva, unira , ktere imamo kakor posvetni deržavljani, nasproti, je gotovo , da smemo dolžnosti do posvetne vlade le toliko spolnovati, kolikor niso nasproti dolžnostim božjega kraljestva, to je , svete cerkve. Spoznati pa, kdaj namreč so si te dvojne dolžnosti nasproti, in koliko smemo svojih nižjih dolžnosti spolnovati, da zraven ne delamo zoper svoje imenitniši dolžnosti, je velikrat gotovo težavno, posebno pa v današnjih zmedenih časih. Pravilo, po kterem se vsak ravna, je glas njegove neskaljene vesti; sej nas sveto pismo uči, da le kar ni iz vere, je greh; kar namreč človek dela zoper vest, je greh. Ko tedaj pravi pisavec zoper po-mislike v „Novicah", naj se duhovšina novim šolskim postavam vda, kolikor vest pripuša, ima prav. Ker pa velikrat pri cnacih okoiišinah vest nekterim ve« pripusti, nekterim pa manj, je vprašanje, kterega vest ima bolj prav? Gotovo je tedaj, da resnica ni tako očitna, kakor bi si kdo mislil, ker bi se sicer tudi vest po resnici povsod enako ravnala. Ker je pa duhoven poklican biti luč sveta, in mora učiti cesarju dati, kar je cesarjevega, pa tudi Bogu, in samo Bogu, kar je Božjega, je tedaj tudi njegova dolžnost, da se trudi resnico in pravico bolj in bolj spoznati, na ne bo v nevarnosti slišati očitanja: Slepci so, in slepce vodijo (Mat. 15, 14.); mutasti psi so, ki ne morejo lajati. (Iz. 56, 10.) Iz tega je razvidno, kako mora vender le za vsacega duhovna, Če ravno že dela po svoji vesti, imenitno biti vprašanje, ali naj se vdeležuje šolskih postav, in koliko, ali pa ne? Ker sem se že v to premišljevanje spustil, in želim ali pravo zadeti ali pa s priložnostjo pravo spoznati, naj tudi jest o tej reči svoje misli priobčim. Ako pomislim razmero novih šolskih postav do cerkvene pravice, in dolžnosti, ktere naj duhoven v tej zadevi spolnuje, mislim, da se tukaj mora razločiti, kaj je prav in kaj je dobro. Kakor ni dovoljeno hudo delati, da bi iz tega dobro izhajalo, tako bi tudi katoliški duhoven ne smel nič storiti zoper neprodajljive cerkvene pravice, če bi še toliko dobrega iz tega pričakoval, ali še toliko hudega iz nasprotnega ravnanja se bal. Res je, da duhoven naj skerbi ne le za dušni, temuč tudi po okolišinah za telesni blagor svojih vernih; naj ne le z besedo in molitvijo blagoslavlja, temuč s svojim dja-njem blagor razširja. Treba je duhovnu, da gleda na korist, vender je pa poglavitno, da pravice ne poškoduje. Če se tedaj prašam, ali je prav, da se duhoven pri izverševanji novih šolskih postav vdeležuje? odgovorim: Prav, če s tim ravnanjem cerkvenih pravic ne poškoduje, in kaj koristi pričakuje. Kakšne pravice pa ima cerkev do šol? Božje in pridobljene pravice. Da ima cerkev božje pravice do šol, spoznamo že iz ravnanja našega Zveličarja, kteri je s posebno ljubeznijo sprejemal otroke, pa tudi cerkvi svoji namestnici na zemlji posebno skerb za otroke izročil. Cerkev ima od našega Gospoda dolžnost, po svoji moči verne k Bogu voditi; tedaj ima tudi pravico do vsih pripomočkov, kteri ji pomagajo to dolžnost spol-novati; gotovo pa je poglavitni pripomoček v ta namen prava keršanska izreja mladine. Zato so pa cerkveni zbori zapovedovali, naj škofje šole napravljajo po svojih škofijah in v deželnih cerkvenih zborih svojemu nadškofu o tej reči sporočujejo, in svojo zalogo bukev ska-žejo. Zavolj tega pa tudi sv. Avguštin pravi o Julijanu odpadniku, ko je kristjanom prepovedal šole imeti, da je cerkev preganjal, ker ni pustil kristjanom učiti vednosti in se jih naučiti. Ce je sveti Avguštin imenoval preganjanje kristjanov, ker jim je bilo prepovedano vednosti se učiti in jih učiti, kako bomo pa imenovali to, če je kristjanom sicer dovoljeno vednosti se učiti, pa tudi dovoljeno, če ne po okolišinah celo zapovedano se jih učiti zoper vero in nravnost? Pa tudi pridobljene pravice do šole ima cerkev, ker si jih je sama pridobila. Že v pervem času keršanstva so imeli kristjani svoje šole. Potem ko so vojske in dru_;e nezgode razsajale in žugale vse vednosti z zemlje potrebiti, so bili posebno samostani, je bila duhovšina, ktera je še vednost in učenost ohranila, in se veliko trudila, da je vednost tudi med ljudstvom razširjala. Ce tedaj hočemo presoditi, ali je vestno dovoljeno duhovnu vdeleževati sc novih šolskih postav, ali ne, mislimo si ga postavljenega v sredo med cerkvene pravice in nove šolske postave. Tedaj nam je treba v ta namen pogledati ne le razmero med cerkvenimi pravicami in šolskimi postavami, ampak še posebej razmero med vdeleževanjem duhovna pri šolskih postavah, in temi postavami na eni straLi, in razmero takošnega ravnanja duhovna do cerkvenih pravic na drugi strani. Kakošna da je razmera novih šolskih postav do cerkvenih pravic, da so namreč cerkvenim pravicam nasprotne, je razvidno že iz prešnjega; pa tudi nasledki ali doslednosti teh postav nam to kažejo. Dobro drevo, pravi naš Zveličar, ne rodi malopridnega sadu, in malopridno drevo ne rodi dobrega sadu ; kakšen sad pa nove šolske postave že zdaj rode, časniki pogosto spričujejo. Ali more tedaj cerkev take postave opravičevati? Gotovo ne. Cerkev je že svoj gla3 dala zoper te postave, in zavrača tiste, kteri se katoličane imenujejo, in so se pri novih postavah kaj vdeleževali, na tiste kazni, ktere je že cerkev naložila vsem, kteri bi cerkvene pravice kratili. Kar tedaj v tej zadevi cerkev storiti more, je to, da poterpi in pazi na svojo čedo, da od kake strani škode ne terpi. Gledč na razmero med vdeleževanjem duhovna pri šolskih postavah in postavami je treba razločiti, ali se jih duhoven more vdeležiti kakor deržavljan, ali le kakor cerkveni zastopnik. Postava sama že ne pripuša duhovna zraven drugač, kakor da je cerkveni zastopnik. Samo v tem obziru moramo tedaj presojevati vdelete-vanje duhovna pri šolskih postavah. Tukaj moramo pa zopet dvoje razločiti, ali je namreč to vdeleževanje vladno duhovnom le pripušeno, ali tudi zapovedano. Da je duhovnom le pripušeno postav se vdeleževati, lahko spoznamo že iz šolske postave od 25. maja 1868. (§ 2.) Ta postava učenje in neposrednje nadzorovanje keršanskega nauka le pripuša duhovnom, vender pa tako, da vladna pravica nadzorništva nikjer škode ne terpi; zato pa je naravnost pristavljeno, da zraven tega cerkev še celo nikakoršnega vpliva ne sme imeti do druzih učnih tvarin. Ce vladi dosledno in premišljeno ravnanje prila-stujemo, bomo gotovo rekli, da v njenih šolah le tiste tvarine učiti zapoveduje, ktere so koristne, in sicer koristne v vladinem zmislu; vlada pa je brezverna , tedaj bilo bi ravnosledno za njo vse eno, ali imajo njeni podložni eno ali drugo vero, ali pa nobene ne. Verski nauk v šolah je tedaj ravnosledno nepotreben; kaj nepotrebnega zapovedovati bi bilo pa nespametno. Da pa vladi smemo to doslednost prilastovati, se še b^ij prepričamo iz §. 3 in 5 ravno te postave, ker z njimi je dovoljeno vsem, kteri koli imajo deržavl janske pravice , ktere šole koli se vdeležiti, tudi tiste šole, ki je druge vere. Tedaj smejo katoliški otroci po novih šolskih postavah tudi judovskih in drugih , brezvernih šol se vdeleževati. Ce tedaj katoliški otr« ci od vlade nimajo dolžnosti keršanskega nauka se učiti, kako bi imeli potem duhovni od vlade dolžnost, katoliške otroke v keršanskem nauku podučevati, ker jih otroci niso dolžni poslušati ? Ako pa poglavitna reč, podučevanje v keršanskem nauku z B.-žjo službo, ni zapovedana, kako bi bilo zapovedano vse drugo, kar je le zavrl j tega postavljeno? Ce bi pa kteri rekel: Ker je vlada keršanski nauk v šolah dopustila, je pa tudi tedaj potrebno, da je duhovnom zapovedala se vdeleževati novih šolskih postav; naj ga vprašam, od ktere strani si misli to potrebo ali od cerkvene ali od vladine? Za cerkvene potrebe, kakor ie očitno, se vlada ne more zmeniti; za vladine potrebe bodo pa vladini služabniki bol j skerbeti znali kakor cerkveni; sej vender vlada, mislim, ne bo hotla , da bi bili duhovni sodniki v svoji lastni reci , če bi imel duhoven po vla-dinih mislih s podučevanjem keršanskega nauka vladi kaj škodovati. Za drugo pa vlada duhovnov tudi ne potrebuje; zakaj bi mar sicer vse druge reči tako skerbno varovala cerkvenega vpliva, kakor nam kažejo njene postave ? Gotovo je tedaj, da vlada nikakor ni mislila zapovedovati, temuč le privoliti cerkvi, da se vdeleži šolskih postav. Kakor ima srenja in šolstvo brez ozira na verstvo pravico imeti zastopnike pri šoli, tako naj bi pa tudi cerkev imela svoj glas v novi šolski napravi. Sej ima srenja zraven pravice tudi dolžnost poslati zastopnike v šolski svet; zakaj bi tedaj enakopravno tudi cerkev ne imela te dolžnosti poslati svoje zastopnike V Kdor tako ugovarja, mu odgovorim: Vlada ima skerb za izrejo in omiko srenjske miadine, zato se po njeni misli tudi spodobi, da se tudi srenja vdeležuje izreje svoje mladine. Drugači pa je v oziru cerkvenih zastopnikov; zakaj vsa izreja in omika razun podučevanja v keršanskem nauku in božje službe (to pa po vladinih pravilih ni bistveno potrebno) se ima dovereevati v šoli brez cerkvenega vpliva. Vlada ne priznava tedaj cerkvi nobene dolžnosti zastran omike in izreje mladine, razun omenjenih za vlado nepotrebnih reči; tedaj tudi ne more biti vladine zapovedi, da naj se duhovni šolstva vdele-iujejo. (Konec nasl.) Jelenovo. , III. Cerkev. Pervotna cerkev, kakoršna je bila še do srede pre-tečenega stoletja v Velesovem, stala je ravno narobe sedanji cerkvi, segala je od vzhoda do zahoda in je bila veliko manjša od sedanje. Širila se je prav na tem kraju ko sedanja, le s tem razločkom, da je nekdanja dolgost zdaj cerkvi širjava, in nekdanja širjava podaljšana v sedanjo dolgost. Kdaj samostanska, zdaj pa farna cerkev, v poprejnem stoletju V3a iz novega sozidana, steza se, na zapadni strani samostana stoječa, z njim vred in sicer stikoma od juga proti severju. Dolga je 19 sežnjev, široka 10, visoka 9 sežnjev; zidana je v rimskem zlogu in posvečena Materi Božji. Lice cerkve je z zvonikom v sredi posebno na pervi pogled res prijazno, lepo in mično; po širokih, lepo izdelanih, v sredi s presledkom deljenih stopnicah po G, 5 in troje štabeij se gre v nekoliko zvišano cerkev, v ktero pelje troje vrat. Stopivšemu v njo se razveseljuje oko, kamor koli pogleda, kajti lepo zidana cerkev razvija se ti tako na vse strani kot veličastno, Bogu in resv. Devici posvečeno, res zalo svetiše. Jo ogleduješ, itro spoznaš, da je umetna, mojsterska roka vodila zidarsko delo, in nadvladovala ga; opazuješ pa oltarje, ne veš, ali bi sc bolj čudil priproUi sostavi oltarjev ali pa njili popolnoma cerkvi primerni podobi; in če ogleduješ podobe svetnikov na oltarjih, slikane na platno, se pa od nekterih kar ločiti ne moreš, tako plastično lepo in živo so izdelane, — dalje ko jih gledaš, težejše sc ločiš. Je pa z velikim še šest stranskih oltarjev. Svetniki, kteriui so stranski oltarji posvečeni, so sledeči: Na moški st-ani sv. Jožef umirajoč!, sv. Vincencij mu-čenik, in sv. Stetan, kamnjani; na ženski strani pa so: Sv. Janez Kerstnik, av. Dominik in sv. Katarina mučenica \ se te podobe so ene roke delo, in to izverstno. in umetno. Neki S/ni d iz Krerasa jih je bil na platno vdihnil. Sv. Dominik in sv. KaUrina zaslužita, bi rekel, med podobami na stranskih oltarjih pervo mesto. Sv. Jožef je sicer k»> slikarija innjstersko delo, pa dozdeva sc nam, tako u-nira navadno pobožen kristjan; on, kteri je bil ženin Marijin, in varh Gospodov, in ki je pravičen v sv. pismu imenovan , ni bil tako strašno od smerti zdelan. Njegova smert tu li ni bila žalostna pri-godba, temuč veseli prestop i/. solzne doline v rajsko večnost — k Bogu v družbo svetnikov in angelov Božjih — to pa ^e na >liki pogreša. Gledaš pa sv. Katarino, kakšen obraz! Tu ne vidiš nikjer tiste dolgočasne, žalostne potuhnjenosti, v kterej slikarji tako radi pobož-nost in svetost predstavljajo, še manj pa zapaziš na tem obrazu kaj p.»svetnega, ta obraz je tako rekoč solnčna pika, iz ktere blišče nekako žarno vse keršanske čednosti ! Kako ji veleva poveljnik, naj se reši in moli mu-lika! kako prigovarja neki nejevernik rabeljuu, naj .. Ako bo taka, pridemo s šolo deleč po rakovi poti. 7. Ta šolska poprava mi dela glavo vertoglavo. tf. Lpauje so mi v glavo zatolkli, toda spolnjenje je menda kaka nesreča na železnici zadela. 9. V premsi sem, pa nič nimam." ,,Kiirntner Blatt" ve iz spodnje Kožne doline, kako se mnogim učiteljem že zdeha po egiptovskih loncih njih poprejšne vravnave. Poprej so imeli v svojih župnikih bolj prijatle kot predstojnike, zlasti po tarnih »o-lali, zdaj pa štejejo kup predstojnikov, ki so: župani, krajni, okrajni iu deželni svetovalci, nadzorniki, okrajni glavarji itd., in ako učitelj le pri enem samem ni v milosti, kar se lahko zgodi tudi po kakem obrekovanji, se nasvetova, da naj gre — se ve — z ženo in otroci na drugo mesto. Taka je s pliburškim izglednim učiteljem, ki je že čez 19 let služil in so bih z njim zadovoljni. Enako se sliši od Šole iz Sittersdorl a, Schwar-zenbach-a, Kuden-a, Eberndort a, llaimburg-a itd. Prej so neki gospodje vpili, da je cerkvenstvo (mcžnarstvo) zanje nespodobno; že sedaj hočejo druge misli zmagovati. — Imenovani časnik pa meni, da se bode sčasoma še marsikteri častivec novošegn«'ga birokratiškega go-spodovalskega liberalizma za ušesi praskal. Celovška katoliška družba jc sklenila odpraviti oporek do ministerstva zoper oropanje sv. Očeta. — Tudi je družbini odbor poslal prošnjo do deželnega šolskega svetovavstva zoper naklepe, po kterih hočejo li-beraluhi na gornji gimnazii sploh versko učenje skrajšati in verske vaje skerčiti. — Odbor je 9. t. m. sklenil, da bode družba imela vsako nedeljo in praznik shode z govori in veselicami. Pristopilo je več novih udov. V Velikovcu (Volkermarkt) na Koroškem je pri ondotni kolegijatni in mestni farni cerkvi sv. Marije Magdalene zedi njena služba cerkven ca, kan-torja in organista izpraznjena. Prihodki iz raznih zalogo v brez privatnega zaslužka v gosposkih hišah znašajo gotovih «) gld. a. v. Dolžnosti pa so razun orglanja pri vsakdanji kapitelskl sv. maši, te-le : Pri vstanovljenih obletnicah z duhovščino vred v koru peti, orglati, si pripravnega cerkvenca vzderžati, petje in godbo na koru ob nedeljah in praznikih dopoldne in popoldne preskerbeti, in gledati, da se s podukom sposobne mladine petje in glasba na koru v pravem, cerkvenem smislu in duhu izveršuje. Prosilci za to službo naj se s svojimi prošnjami obernejo do čast. kolcgijat-nega kapiteijna, s spričali dokažejo svoje dosedanje službovanje, lepo, pošteno vedenje in izverstne muzikalne ve dnosti ter jih do 25. svečana t. leta poštnine proste dr pošljejo. Andrej Alijančič s. r. kapiteljski dekan in mestni fajmošter. li Gorice, 16. pros. — Naj bi ne mislil kdo, kakor je iz 2. lista letošnje „Zg. Danice" posneti, da sem hotel s svojim dopisom zastran v. č. o. Stareta (v Danici lista b2 pret. leta) žaliti koga, naj bodo naslednje verstice v pojasnjenje: Z besedami, da je „prav za prav" le oče Stare delal za goriško škofijo, sem hotel le to reči, da med tukajšnimi oo. jezuiti je on bil redoven delavec za oskerbovanje dušnih potreb goriških prebivalcev. Vsak lahko ve, kako je imel on leto za letom skoraj vsako nedeljo očitni govor v farni cerkvi pri sv. Ignaciju — in sicer zdaj v nemškem, zdaj v slovenskem jeziku, kterih obeh je tako čisto zmožen, da poslušavcem vsestransko vstreza. Bilje tedaj navadni govornik obilnim poslušavcem iz vsih stanov, kterih velik del je hodil k njemu k spovedi. Delavec je bil kakor vsaki kaplan, in pa močno močno čislan delavec. To je pomen mojega pisanja ; nisem pa mislil druzih tukaj bi-vajočih njegovih tovaršev izmed delavcev izverstovati, kar kažejo besede „prav za prav." Govoreč pa o potrebi in tirjanji, da znajo čč. očetje vse tukajšne jezike, res nisem mislil na pogodbo in testament Baccitov, ampak le na potrebe ljudstva. V goriški škoriji je namreč čez 150.000 slovenskih, blizo 50.060 tali janskib, in nekoliko nemških prebivalcev. Gotovo jc tudi, da družba čč. očetov v Gorici bi sebi in občinstvu le tako dostojno koristila, ako bi v vsakem treh jezikov imela čverstega govornika. Tako jezuiti na Ogerskein i. dr. imajo med seboj ude, očete, ki dobro znajo vse razne jezike onega ljudstva, med kterimi bivajo. To tedaj so misii, ki so lahko slehernemu jasne. Zaliti pa nočem nikogar, — čast. oo. jezuitov že celo ne, ki jih ljubim in spoštujem od mladih nog. Pelinovee* Znamenito pismo. „Kimska republika od 1. 1849 ' pile svojemu bratu ,,sedanjemu italijanskemu kraljestvu" precej dolgo pismo in mu pripoveduje , kako je takrat bilo v Kimu. Pij IX je bil v Gaeti; v Kimu so bili nabili na cerkve izobčenje zoper nasilnike in njih pomočnike. pa ni nihče pečatnice v temnice deval, kakor zdaj laška vlada papeževo encikliko (ali kakor hervaški ban Kauch „placetum regium4i na dan kiiče). le zasrainovali so i;a republikanarji. V Turinu je še Kavur rogovilil. (Kje je že zdaj!) Njegov časnik „Risorgimento" pa je o Svetih treh kraljih 1849 v imenu Karola Alberta imenoval še „brezbožneže, nehvaležnike, razbojnike tiste, ki so bili papeža oropali njegovega časnega posestva. Toda pismo pustimo, le samo posnetek njegov postavimo še tukaj, ki je prav podučen tudi za nektere ljubljanske gospode. Kepublika od 1. 1849 pravi laškemu kraljestvu k koncu: Kezno premišljuj, zdaj povzamem to 6voje pismo. Opominja te pismo na pet reči: 1. Ako izobčenje v začetku budi smeh, na zadnje budi jok. — 2. Da papeževo časno gospostvo je bilo že naj manj tristokrat naznanjeno kakor končano za vselej, in je potem oživelo. (Slišite tagblattarji V) 3. Da evropejske moči navadno začenjajo s kremijarijami in pokloni do sv. Očeta, po-slednjič so pa pnmorane lotiti se orožja; v njegovo brambo. 4. Da je rimska republika bila pobita od tam, od koder se je naj manj bala smerti, to je, od tiste francoske republike, ktera jo je bila rodila. 5. Da povračevalec časnega papeškega gospostva 1. 1849 je bil ravno tisti Napoleon, ki ga je poprej tako hudo pobijal (in ki se sedaj pa menda v novo veseli, da je Kim v tolovajskih rokah). Sanje. V Versailli, kjer se sedaj pruski kralj nahaja, se raznaša menda povest, da je imel ta kralj čudne sanje. Vidil je neki v sanjah tri mehe, kterih eden je bil poln kervi, drugi poln vode, tretji je bil pa prazen. Pervi ima bojda pomenjati mnogo doslej prelite kervi, drugi solze (jok) narodov, in tretji, da se s praznimi rokami verne. — (Ta trenutek sicer Francozom spet slabo kaže.) — Lep iigled. Ko je šla cesarica na Tirolskem iz cerkve ravno tisti čas, ko je duhoven šel od bolnika z Najsvetejšim, zapovedala je visoka gospa koČijažu obstati; stopila je iz kočije in je na kolenih čakala, da je duhoven s sv. Rešnjim telesom naprej odšel. — Tako cesarica, — prav veliko meščanov in tudi včasi vojaki — kako pa ti ? Desetnosar. Pretekli teden, pravijo „Kat. novinj," je bil od mertvuda zadet svinjar K. Sch., sicer z imenom „Desetnosar" povsod okoli Dunaja dobro znan. Ta deček je poserkal na dan po dvajset meric (masel-cev) vina, ktero pa druge moči do njega ni kazalo, razun da mu je napravljalo celo po deset buckov na nosu. Od tod je dobil omenjeno ime. Kdor tedaj hoče le en sam nos imeti, naj zmerno pije. Razgled po svetu. Dunajski katoličani so začeli na to gnati, da naj katoliško-politiške družbe snujejo stanoviten katoliško-federališki program ter politiško osnovo, ktere naj bi se katoličani potem čversto deržali. Brez tacega edinost-nega in vse skozi pravičnega, za deržavo in podložne koristnega programa bodo liberalci zmiraj dalje segali in gnali po svoji, katoliški Cerkvi nasprotni poti. Cesar sam, kakor piše „Vaterld.", je predarlskemu poslanstvu v tem pomenu govoril: „da naj stranka čversto vstavi opozicijo dela po svojem prepričanji" itd. Iz lludcjevic naznanujejo velike slovesnosti, ki so bile o petdesetletnici ali zlali maši, ktero je obhajal on-dotni mil. škof Jirsik v nedolžnih otročičev dan. Na sv. Štefana je srečo vošilo vse ondotno duhovstvo s proštom Mokrim na čelu, in izročili so mu prekrasno spominsko knjigo (album) vsega škofijskega du-hovatva. Na pervi strani tega albuma je drevo, na kterega listih so napisane naj znamenitiši škofove djanja, kakor mladenško semeniše, gimnazija, cerkev sv. Vac-lava itd. Naj više je podoba Boga Očeta, pa letnici nove in zlate maše 28. grud. 1820 in 28. grud. 1870, aligoriške podobe itd. Nadaljni listi obsegajo: geslo škofovo, dolg latinsk spev, adrese preč. kapitelna, konzist. kancelarja, semenišk. višjih in profesorjev, bogoslovcev, gimnaz. profesorjev , duhovstva po dekanijah z lastnoročnimi podpisi, adrese vsih samostanov — moških in ženskih. Pervi listi premnozih adres so umetne dela v risanji in pisavi. Pisma so sklenjene z imenitnimi darovi. — Za duhovstvom so vošilc družbe: „Beseda", „Sokol" id. z mogočnim petjem in glasovanjem (deklam.); nadalje zastop meščanstva z mnogimi adresami in še veliko druzega. Pošta, telegraf sta več dni nosila goste in vošila iz vsih krajev, domačih in tujih. Vsi češki in mnogi tuji škofje, kapitelni in druge znamenitejše osebe so pošiljale preslavljavne pisma. Dekan iz nemškega Broda je poslal fotografiran oltar, na kterem Je imel škof pred 50 leti novo mašo. Tako so olikani Cehi pokazali, da tudi dandanašnji vedo ceniti zasluge velikih mož, ki vse življenje darujejo naj višim namenom svojega naroda. %ovi spanjski kralj Amadej I je prišel 2. pros. v glavno mesto Madrid. Telegrami pravijo, s kakošnim sklicovinjem je bil sprejeman po mestih; toda nesrečna Primova smert naj berže napoveduje nove zakletve in žalostne dni za ubogo Španijo, ki so jo mavtarji dobili v kleše. Janez Prim je bil začetnik zarote, ktera je kraljico Izabelo II s prestola pahnila; bil je potuhnjeno ranjen z 8 svinčenkami tisti čas, ko je imel na prestol posaditi novega kralja, ki ga je on izvolil. Sel je 28. grud. iz zbora velikašev, kjer je zagovarjal izvolitev Amadeja, Viktor-Emanvelovega sina, in na poti domu ga je ta nesreča zadela. Zdele so se rane v začetku brez nevarnosti, ali pred ko v dveh dnevih je dušo izdihnil. Imel je mož v svojem življenji marsikaj z rogo-vilstvom opraviti, in požerlo je njega nasprotno rogo-vilstvo. Pač rado se zgodi, da je človek s tim končan, v čimur je greMl. Iliiiisko. Po okrožnem pisanji, ktero je kardinal Antonelli razposlal papeževim poslancem pri tujih vladah, ko se je bila zabranila papeževa enciklika, je kardinal razglasil še drugo, ki popisuje še v ostrejih in krepkejših besedah ostudnosti, ki so jih derhali počenjale 8. grudna, ter jih zaznamnjuje po pravici ko gnjusna dela. To pismo je lep, jasen in neoveržljiv odgovor smešnim obljubam nemogoče prostosti, ktero je ravno kar laški deržavni zbor vstanovljal ter jo hotel papežu dovoliti; cerkev pa take lažnjive prostosti nikdar ne more in je tudi ne br> sprejela. Papež bo vedno jetnik, ali pa bo ko pregnanec hodil po svetu ter se živil od bla-goserčnih darov; nikdar pa se ne bo vdal, nikdar vklo-nil, ne se sprijaznil z rovarstvom. Ne bojuje se le za časne koristi, marveč za stalne resnice, od teh pa se ne premaknejo papeži, raji polože glavo pod rabeljnovo sekiro, ali pa žive v pregnanstvu, v ječi in v katakombah. V tej okrožnici razkriva kardinal Antonelli, kako je molče gledala vlada tisto ostudno počenjanje svojih pomočnikov in skrivnih zaveznikov, ki so ljudi napadali pred eenpetersko cerkvijo ; v nji vidi Evropa čudno delanje laških vladinih mož|, ki v Firenci širokoustno govore o sprijaznjenji s papežem, v Rimu pa zbirajo tolovajske derhali. Omenjeno pismo živo pojasnuje nevarnosti sv. Očeta, ki še toliko niso varni pred roparji kot razbojniki po ječah; te varuje gosposka napadov, papež pa, oropan vsih pravic, si še ni življenja svest; kako potrebno je toraj, da vlade zlajšajo hudi stan, ter odvernejo še veča zla. Ne morem se zderžati — tako piše dopisnik iz Rima dalje — da bi vam ne naznanil prav rovarske zvijače, po kteri hoče la^ka vlada zamorca, t. j. sama sebe umiti. Ker se je več poslancev v Rimu pritožilo vsled gnjusob od 8. grudna in naslednjih dni, hočejo sedaj po vsej sili krivdo katoličanom podtakniti, češ, da so sami te kervave pretepe pod netili. To pravljico razširja sedaj podkupljena druhal in časniki po mestu,