LJUBLJANA JUGOSLAVIJ | it, 200 LM Uhaja mki daf, 3 mene« L 22. ■ , ^ (L &50 — Por I r Srokoiti t kolo , nic«, zahvale, po« Ktnah V Trst«. * torak, 23. avausta 1927. Posam Številka 30 ceni Letnik Lil pđaađaljka. Naročnina: za 1 mesec L celo leto L 75.—, t inozemstvo & t — Oglas nina za 1 mm prostor« ft.fi "trgovski in obrtne oglasa L 1-—, za oemri- dmn5b "rodoT 1 "T ggfriftl*.!. EDINOST Uredništvo a npravniihro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi »a ne vračajo. Nefrankiranr pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. PoduredaiStvo v G o r i c i : ulica Giosuž Carducci it 7, I. n. — Telet 5t 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. FiUp Peric. Povojne Konjunkture j Potek, gospodarskih, konjunktur v povojni dobi se ni vršil po znanih pravilih in zakonih, katere je postavila narodnogospodarska znanost po izkušnjah zgodovine zadnjega stoletja. Konjunkturno valovanje je tedaj kazalo v glavnih obrisih sledečo regularnost: Vsakih 8 do 10 let so si sledile gospodarske krize v več ali manj ostri obliki, po vsaki krizi je nastopila dolgoletna perijoda depresije, katera se je le polagoma skoro nevidno razvila v ugodno konjunkturo. Ta rastoča konjunktura je bila vedno na viška, ko so vse kupčije dobro obetale in so ljudje sploh začeli pozabljati na slabše prošle čase, popolnoma nenadno prekinjena od izbruha gospodarske krize, na kar je zopet skozi 10 let sledil nov gospodarski ciklus depresija, živahna konjunktura in kriza, in vedno tako dalje. Ker so si že skozi eno celo stoletje redno sledili ti gospodarski ciklusi in je bila tudi njihova živ-lieniska doba vedno približno enako dolga, 8—10 let, jih je tedanja gospodarska znanost smatrala kot nekaj karakterističnega novodobnega gospodarskega sistema. Tudi po vojni se menjavajo najugodnejše gospodarske konjunkture in gospodarske krize in depresije, vendar je njih potek jako hiter. Često se dogodi, da zadobi po enem letu cekv-kupno gospodarstvo popolnoma drugačno sliko. Po vojni živimo hitro, za slični gospodarski razvoj od enega leta po vojni bi bila potrebna pred roj no večletna u oba. Gospodarsko življenje je bilo po vojnih dogodkih vrženo Iz normalnega tira in se nahaja, Izraženo v sliki, v položaju onega, ki se je zagnal visoko na xcingalici»: da pride do miru, je treba, da se še dostikrat «cin-ga» tja in sem. Povojna dcba se razlikuje od predvojne tudi v tem, da je sedaj dosti Zunanjih momentov, kateri vplivajo na potek konjunkture in, kateri so pri tem popolnoma odločilni in vodilni. Tu so v prvi vrsti valutni problemi, katerih predvojna doba ni poznala in kateri v povojnih letih popolnoma obvladujejo gospodarsko življenje. -Proučevanje gospodarskih konjunktur po vojni bi moralo biti obenem tudi proučevanje valutarnih gibanj. Vsi vzroki za- ves razvoj gospodarskih povojnih konjunktur se pač morajo skoro brez izjeme iskati v oscilacijah in razvoju valutnega trga. Pred vojno je Lmela znanost o konjunkturah povsem drugo lice, gospodarske konjunkture so se tedaj razvijale nekako same iz sebe ii zato tudi jako polagoma, ni bilo tako dolgotrajnih in odločilnih zunanjih vplivov. Tako je vsaka započeta ugodna, konjunktura morala imeti v sami sebi dovolj snovi za uspešno razraščenje in razvijanje. Ako je na pr. industrija deiala dobro, so se začele graditi nove tovarne, ker so obetale velike dobičke, nova podjetja, nove železnice; gradba novih tovarn je zopet dajala novih, zaslužkov že obstoječim tovarnam, radi boljših zaslužkov in večjih trgovskih dobičkov se je zvečala kupna meč prebivalstva, kar je bilo tudi hrana za nadaljnje razvijanje ugodne konjunkture. Tako je ugodna konjunktura morala rasti sama od sebe, a se je morala naenkrat prekiniti, ko je zmanjkalo novih kapitalov za gradbo vedno novih tovarn in drugih investicij. Tedaj se je nenadoma pokazalo, da je bilo dosti konsuma umetno zvišane-ga in je moralo priti do izbruha gospodarske krize. Gospodarska kriza je trajala navadno par mesecev in se je očitovala v mnogih polomih ravno v Času visoke konjunkture najbolj cvetočih tvrdk in bank. Ko se je po krizi gospodarstvo umirilo, je sledila večletna stagnacija. Ta doba je pa imela dobro stran, da »e ie gospodarstvo radi večje konkurence posebno tehnično dosti izpopolnile in da se je na-bialo dosti prihranjenih kapita-V>v, ki so pozneje tvorili podlago za novo boljšo dobo. Ves ta razvoj se je tedaj torez vršil nekako sam iz sebe brez posebnih zunanjih vplivov, vsaka perijoda je nosila v sebi hrano za lastni razvoj in obenem kal bolezni, ki jo f je morala umcin m prostor drugi perijodi. uničiti in napraviti V povojni dobi pa, je potek konjunkture, kot rečeno, drugačen ker ga obvladuje popolnoma valutno vprašanje in z njim zvezanih nebroj drugih vprašanj. Vendar se da tudi tukaj ugotoviti nekaj pravilnosti. U-godna konjunktura je v času inflacije, ko procvLtajo privatna podjetja, se rodijo novi bogataši čez noč in skoro vse prebivalstvo več konsumira. Sele valutna sanacija ustavi to silno drven je. Zanimiva je pa tudi ugotovitev, kako se ugodne gospodarske konjunkture vrstijo med različnimi državami. Ugodne konjunkture so takorekoč na potovanju iz ene države v drugo, nikdar ne obiščejo vseh držav naenkrat, ampak samo posamezne ali valutno sorodne. Kadar vlada v eni državi ugodna konjunktura radi valutnega «dumpinga», je v drugih državah z višjo valuto gospodarska depresija. Izgleda, kot da se ži-depresija. Izgleda, kot da ži-tura na račun deflacijskih depresij v drugih državah. Če sledimo povojni gospodarski zgodovini, vidimo najprej padec vseh evropskih valut, tudi angleške in valut nevtralnih držav. Zato vlada v celi Evropi kratek čas precej bujno Življenje. Prve nastopijo pot sanacije valut nevtralne države in Anglija. To jih privede do nemož-nosti konkurenčne borbe s konkurenti z inflacijsko konjunkturo. Tu zavlada torej dolgotrajna depresija, cene padajo, izgube v trgovini se kupičijo, produkcija se manjša, brezposelnost raste, vsi znaki akutne depresije. Obratno je cvetela gospodarska konjunktura v drugih državah, kot Franciji, Belgiji in posebno v Srednji Evropi. Brezposelnost je padla, cene vsaki dan višje, lahki dobički itd. V poznejšem razvoju pa je padec srednje-evropskih valut, posebno avstrijske in nemške, prekosil daleč v tekmi onega antantnih držav in tako se je nekaj časa inflacijska konjunktura izselila v te kraje. Povsod drugod je bilo večje ali manjše mrtvilo. Koj ko je sledila sanacija teh valut je tamkajšnja u-godna inflacijska konjunktura zbežala v ostale kraje z nizko valuto posebno v Italijo in Francijo. Medtem ko je v Nemčiji zavladala močna gospodarska kriza, med katero so celo miljardna podjetja kot Stinnes, morala likvidirati in je brezposelnost, ki je med inflacijo padla skoro na ničlo, zavzela velikanski obseg, narastla na preko 2y2 milijonov docela brezposelnih, je zacvetelo v Italiji, Franciji in Belgiji nad vse bujno gospodarsko življenje. Prišel je čas, ko so tudi te države morale začeti sanacijo svojih valut, kar se je po dramatičnih peri-jodah tudi popolnoma posrečilo. Tudi sedaj ni izostala tukaj ona sanacijska kriza, katero so prej doživljale srednje-evropske države in prej tudi Anglija. Vse konjunkturne številke jo izkazujejo, sicer pa ne v istem obsegu kot pri prejšnjih sanacijah. Zanimiva je pri tem ugotovitev, kako sta potem Srednja Evropa in tudi Angleška nekako podedovale ugodno konjunkturo teh držav. V Nemčiji je brezposelnost padla od 2V2 milijonov na 450.000. Kurzi akcij na borzah so se več kot podvojili. Konjunktura se je tako u-godno razvijala, da je Nemčija z lahkoto plačala letošnji večji obrok vojne odškodnine. Nekaj bolj počasi, vendar pa v zadnjem času posebno očitno se je zboljšalo gospodarsko stanje tudi v Avstriji in posebno v Čeho-slovaški. Tudi Angleška občuti zadnje čase precejšnje izboljšanje konjunkture po dokončanem generalnem Štrajku. V kratkem pa si bodo stali v mednarodni konkurenčni borbi nasproti vsi enaki, držav z nest abilizirano valuto v Evropi ne bo več, prišli bomo torej spet polagoma v prejšnje predvojne razmere. Živeli bomo spet bolj počasi in ne bo več tako burnih hitrih konjunkturnih sprememb, tako velikanskih borznih oscilacij itd. Valutno vprašanje bo eliminirano. — In s kakšno perij odo konjunkture se bo tedaj pričela nova doba? Driavnl zaklad koncem meseca julija RIM, 21. Agencija «Stefani» poroča med drugim o stanju državnega zaklada dne 31. julija 1S27. Zaključek bilance izkazuje tega 'đne suficit 26 milijonov. Dohodki so znašali dne 31. julija 1 milijardo 668 milijonov lir, izdatki 1 milijardo 642 milijonov. Izplačila za redne in izredne dohodke so znašala 2 milijardi in 407 milijonov, vplačila za redne in izredne dohodke pa 1 milijardo in 110 milijonov lir. Notranji državni dolg se je tekom meseca julija znižal za 108 milijonov. Denarni obtok je znašal v celoti 19 milijard in 15 milijonov. Trgovinska bilanca v mesecu juliju RIM, 22. Vrednost blaga, ki je bilo uvoženo tekom meseca julija v kraljevino, je znašala 1.508,585.510.— lir, vrednost izvoza pa 1.555,595.138.— lir. V prvih sedmih mesecih je znašala vrednost celokupnega uvoza 13 milijard 334,044.527 lir, izvoza pa 9 milijard 125,490.897. Napram isti dobi lanskega leta se je vrednost uvoza znižala za skoraj 3 milijarde lir, vrednost izvoza pa za 656 milijonov. Tako izkazuje italijanska trgovinska bilanca sicer deficit, ki pa je m 2 milijardi 323 milijonov lir manjši od onega v dobi prvih 7 mesecev lanskega leta. «n Lavore d'Italia* In omejitev izse jevanfa RIM, 22. (Izv.) Današnji «11 Lavoro dTtsdia» razpravlja v daljšem članku o posledicah o-mejitve »seljevanja. List piše, da je treba najti delo v domovi-vini za 300.000 mladih delavskih moči. To da je sintetičen cilj mobilizacije vseh produktivnih moči, ki ga je treba doseči za vsako ceno. Vsak proizvajalec se mora čutiti moralno in materijalno mobiliziranega in mora biti ponosen, da po svojih močeh prispeva k blagostanju množic. Minister Mellon odpotoval BENETKE, 21. Včeraj popoldne je odpotoval z erient-eks-presom v Pariz ameriški finančni minister Mellon, spremljan od svojega osebnega tajnika. Vseu&liška razstava v Rimu RIM, 21. V soboto zjutraj je bila o tvor j ena v Rimu razstava italijanskih vseučilišč. Razstavo je ob 11.30 svečano otvoril generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati. Iz cerkve iztirane žene PIACENZA, 22. Škof v Pia-cenzi mons. Menzani je izdal stroge naredbe glede ženskih oblačil. Ob priliki birme v San Francescu pa je škof Menzani sam izvajal svoje naredbe. Dal je izgnati iz cerkve šest birmanskih boter, ki so bile preveč dekoltirane in so bila njihova oblačila preveč prosojna. Priprave za letalsko tekmo za kupo Schneldera BENETKE, 22. (Izv.) Danes se je sestal tehnični odbor, ki ima sestaviti končno vel javni pravilnik za mednarodno letalsko tekmo za kupo «Schnekler» V ta namen se bo odbor sestal še ju-in pojutrišnjem. Kralj Fuad v Pariza PARIZ, 21. Kralj Fuad je prispel včeraj v Pariz, kjer so ga sprejeli egiptovski in italijanski poslanik ter več drugih dostojanstvenikov. Letalska tekma okreg Alp DUEBENDORF, 21. Letalska tekma okoli Alp, ki se je priredila o priliki velikih letalskih tekmovanj, in sicer po prvem vsled vremena ponesrečenem poskusu v soboto, se je zaključila s slsjječečimi rezultati: Prvi je došel Švicar Bertsch, drugi Jugosloven Gradivič, tretji Nizozemec Schott, Četrti Jugosloven Raje vič, peti Švicar Burhairdt, šesti Čehoslovak Davus, sedmi Italijan Baldi in osmi Švicar VVurnum. Rlcciotti Garibaldi odpotoval Iz Uverpooia v Italijo LIVERPOOL, 21. Včeraj popoldne je odpotoval odtod Ric-ciotti Garibaldi in je namenjen povrniti se v Italijo. 9offlna bomponlla v Jugoslaviji na vrhuncu BEOGRAD, 22. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so imeli svoja volilna zborovanja vsi ugledni politiki. Svetozar Pribičevič je bil v Tuzli, Velja Vukičcvić v Vojnoviču, dr. Marinković v Velikem Bečkereku, Ljuba Da-vidovič v Meljaku, dr. Subotić v Novem Vrbasu, Nastas Petrovič v Skopi ju, Svetozar Stanko-vič v Starem Beče ju, dr. Korošec v Ptuju, Božidar Maksimo-vic v Ladu in dr. Žerjav v Laškem. Volilna kampanija je prispela do vrhunca. Posebno zanimanje so vzbudili govori gospodov Vukićevića, dr. Maririkovića in Davidovića. BEOGRAD, 22. (Izv.) Predsednik vlade Vukićević je bil danes po poročilu iz njegovega kabineta v Gospiću, jutri odide v Sejniji v hrvat. Primorju, kjer bo imel zborovanje. Nato pa se bo vršil velik ribolov na morju. Vukićevića pričakujejo v Beogradu za v petek zjutraj. V Beograd se je vrnil Svetozar Pribiićević s svojega agita-cijskega potovanja. Jutri odpotuje v Banat, kjer bo imel tri dni vodilna zborovanja. Zatem bo odpotoval v Požarevac in od tam v Požego. Volilni proglas SDS na narod BEOGRAD, 22. (Izv.)Danes je imel sejo izvrševal ni odbor SDS, ki je razpravljal o volilnem proglasu na narod. Jutri bo ta proglas objavljen. izjave dr. KaroSca o jugoslovanski zunanji politiki PTUJ, 22. (Izv.) Včeraj je tu priredila SLS velik volilen shod, na katerem je govoril dr. Korošec o notranji in zunanji politiki. O zunanji politiki je dr. Korošec izjavil: «Naša stranka je imela od vsega začetka svojo točno odrejeno vnanje-politično smer prijateljstva z vsemi sosedi. Ta linija ni naenkrat prodrla, toda danes že lahko rečemo, da je zmagala. Danes je naša vnanja politika taka, kakor si jo želi slovenski narod. Letos je odšel zastopnik SLS dr. Korošec v Budimpešto, kjer se je začela nova politična smer. Isti zastopnik je odšel tudi v Sofijo, kjer je delal na to, da se pozabi, kar je bilo in da se začne nova doba medsebojnih korektnih odnoša-jev. Sestanek našega kralja z bolgarskim kraljem Borisom je dokazal, da je ta politika dobra. In naša domovina je na ta način osigurana. Začela se je spreminjati vsa naša vnanja politika. Naš minister vnanjih zadev, ki je gotovo ena najbolj bistrih glav, gleda, da naveže prijateljske stike z Nemčijo, ki danes ni več nikaka militaristična država, ampak velika gospodarska sila. Najbolj pa dela dr. Marinković na to, da okrepi prijateljstvo s Francijo, ki je danes najmočnejša država v Evropi, in jaz upam, da bomo kmalu videli, da je dosegel dr. Marinković popoln uspeh.» Ob koncu svojih izjav o jugoslovanski zunanji politiki je dr. Korošec dejal, da se v zadnjem času resno dela na zbližanju med našo kraljevino in Jugoslavijo. Tudi on temu ni nasproten, ker mu je na tem, da se Jugoslavija mirno razvija, ker ima rešiti še zelo važna notranjepolitična vprašanja. Smrtna nesreča jugoslovanskega novinarja LJUBLJANA, 22. (Izv.) V četrtek se je ponesrečil v Kamniških planinah 27-letni Avgust Prahinar, trgovinski sotrudnik «Jutra» iz Kamnika. Pri nabiranju cvetlic se je spodtaknil in je nesrečnež padel v prepad. Truplo so po dolgem iskanju našli Šele danes. Jutri ga pripeljejo v Kamnik, kjer se bo vršil pogreb. Brodovje severnih nacionalistov pred Sanghajem PARIZ, 21. Iz Šang-haja poročajo, da se je pojavilo pred luko pet vojnih ladij, ki pripadajo po vsej priliki sevrnim nacionalistom. Ena izmed njih je otvorila ogenj na luko, toda topovi pristaniških utrdb so ladje kmalu pregnali. Otvoritev kongresa evropskih narodnih'manjšin ŽENEVA, 22. (Izv.) Glavni odbor mednarodnega kongresa ev-roskih narodnih manjšin je imel včeraj večurno posvetovanje, ki se je zavleklo preko polnoči. Posvetovanje je bilo posvečene* važnejšim vprašanjem: ali se naj sprejmejo nove narod, manjšine oziroma ali se naj dovolijo referati in razprave novih manjšinskih skupin, ki do sedaj niso bile zastopane ne na prvem ne na drugem kongresu narodnih manjšin. Po vsestranskem razmotrivanju in objektivni presoji položaja je glavni odbor sklenil odgoditi sprejem novih narodnih manjšin. Tako so od sedanjega zasedanja izključeni Makedonci v Bolgariji in Jugoslaviji, nadalje Litvanci na Poljskem, Frizi in avstrijski Žid je. Obenem je bilo skl(j*ijeiio, da se otvori kongres radi končnoveljavne določitve dnevnega reda odgodi na danes popoldne. ŽENEVA, 22. (Izv.) Danes popoldne je bil otvor j en tretji kongres evropskih narodnih manjšin. Kongres je otvoril predsednik dr. Josip Wilfan, ki je v svojih temeljitih izvajanjih praiko Italijansko-ćehoslovaška trgovinska zbornica v Trstu je izdala te dni poročilo in pregled trgovinskih odnošajev med obema državama za dobo poslednjih dveh let. Iz tega poročila sledi, da so ti od noša j i predvsem tekom lanskega leta na-rastli, da pa je italijanski uvoz v Čehoslovaško padel. Vzroki temu padcu so bili naglo dviganje vrednosti lire, visoki tarifi za prevoz na parnikih in po železnici, visoke carinske pristojbine itd. Lani je znašal uvoz iz Italije v Čehoslovaško 127.000 ton blaga, iz Cehoslovaške v Itaiijo pa 447.000 ton, tako da je Čeho-sovaška za 320.000 ton blaga na boljšem. Kako živi romunski kralj Mihajlo Šestletni romunski kralj Mihajlo govori že dva jezika, romunskega in angleškega. Njegova vzgojiteljica je Angležmiai. Šolati se bo pričel v svojem sedmem letu. Sedaj ga najbolj zanimajo mehanične igrače, vozički, majhni avtomobili itd. Mali kralj zelo ljubi svojo v mater, princezinjo Heleno, od katere se niti za trenutek ne more ločiti. Mali Mihajlo je popolnoma zdrav. Doslej še ni bil nikoli bo-bolan. Mnogo se giba, vodi voziček, ki ga vleče par majhnih konjev. Rad se bavi z lahko a-tletiko in bo gotovo navdušen športnik, kot njegov stric princ Nikola. Tudi živali in cvetje so mu dragi. Ima dva majhna psa in ponija. Mihajlo je poslušen, toda njegovo največje veselje je, kot pri vsakem otroku, če sme ropotati in razgrajati DNEVNE VESTI Mesto v plai Mesto M omesti v .^Romuniji, ki se nahaja v petrolejskem o-krožju, je postalo žrtev požara. Par dni je razsajal ogenj, od vseh strani so prihiteli ognje-gasci s svojimi brtzgalmcami, posebno so se odlikovali ognje-gascž petrolejske družbe. Škoda je ogromna in se še ni jprece-nila. Znižanje davkov Uradni list «Gazzetta Ufficiale» je objavil v soboto kr. ukaz-zakon o znižanju davčnega bremena, ki je bi Jo pred kratkim sklenjeno na seji minitsrskega sveta. Zemljiški davek in davek na stavbe se zniža za 25% fe s 1. julija t. 1. Istota-ko davek od kmetijskega dohodka, ki se zniža za 50*. Znižanje davkov, ki se nanašajo na industrijo in trgovino, se bo štelo v glavnem od novega leta dalje^ Znižanje morajo odmeriti po zakonu davčne iztirjevalnice same in kdor je plačal že za vse leto, se mu mora prebitek vrniti. Občinske in pokrajinske doklade se ibodo §e nadalje odmerjale na podlagi prejšnjega davka Delovanje živilske pollcOt V tednu od 12. do 18. avgusta je izvršila občinska živilska komisija s pomočjo mestnih stražnikov sledeče operacije: 1215 obratov pregledanih (med njimi 253 pekarnic) poleg stalnega nadzorovanja trgov in prodajališč izven njih 2&4 zaplemb blaga na trgu in po obratih, ker ni bilo za konsum, 9 vzorcev za razne analize, 60 poskušenj mleka, 4 globe živilske policije, 17 ovadb radi prestopkov proti predpisom o cenah in o izpostav^ ijanju seznamov cen vseh vrst blaga, 3 globe radi prestopkov proti zdravstvenemu redu, 4 ovadbe kr. preturi radi pristopkov zdravstvenih zakonov. Brezplačna mati a v ikadniftojeiB zavoda Šolsko skrbništvo v Trstu naznanja, da je razpisan natečaj za 11 brezplačnih mest v škodniko-vem zavodu v Tolminu kakor tudi za nadaljna mesta, ki bi pozneje postala prosta Omenjena brezplačna mesta se podelijo gojencem in gojenkam iz Julijske Krajine in Zadra, ki šo nepremožnih starišev in nameravajo obiskovati kr. zavode v Tolminu ter so najmanj 9 let stari. Prednost bodo imeli pri podeljevanju slovenski prosilci, in to: 1.) oni, ki pridejo iz kakega drugega javnega konvikta in pa tisti, ki sc nahajajo v tolminskem konviktu že vsaj eno leto ter proti plačilu cele ali znižane vzdrževal-nine: 2 ) dečki, ki so postali nesposobni radi vojne, če je njih sedanje staajo tako; da se lahko sprejmejo in vzdržujejo v konviktu; c) sirote po vojakih italijanske armade, ki so padli v vojni; Č) sinovi vojakov italijanske armade, ki sc postali nesposobni radi bolezni, ki so si jih nakopali v vojni; d) sirote onih, ki so umrli radi vojne; c) sinovi onih, ki so si pridobili v italijanski armadi vsaj eno srebrno ali dvo broneni svetinji za hrabrost. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje pri ravnateljstvu konvikta najkasneje do 31. avgusta 1927. Prošnjo mora podpisati tudi pro-silčev oče ali njegov namestnik in v njej mora biti naveden prosil če v natančni naslov. Prošnjam vojnih sirot se mora priložiti izjava pokrajinskega odbora za zaščito vojnih sirot. Prošnji je treba priložiti: *1) rojstni list, ki ga legalizira predsednik tribunala; 2.) spričevalo občinskega zdravstvenega urada, da v zadnjem mesecu v družini ni bilo nikake nalezljive bolezni; 3.) šolski izkaz za 1. 1926-27 in pri tistih, ki se imajo vpisati v I. razred srednjih šol, tudi spričevalo o sprejemu v šolo; 4.) izjava potekata o sestavu prosilčeve družine* o številu članov, o starosti, stanu in sorodstvu posameznih članov. Potešta-tov podpis mora biti legaliziran od prefekta; 5.) spričevala davčnih prokura-torjev za občine, kjer Živi prosilec s svojimi stariši; 6.) potrdilo o italijanskem državljanstvu; 7.) potrdilo o cepljenju koz ali o prestani bolezni. V prošnji se mora oče ali njegov namestnih obvezati, da b& prosil-čeva družina plačevala stroške za knjige in pisarniške stroške, stroške za dopisovanje, Šolske takse itd., kakor jih bo navedel ravnatelj zavoda. K prošnji se lahko priložijo druge listine, s katerimi se lahko dokazujejo patriotične in civilne zasluge prosilčeve družine. Sinovom državnih uradnikov ni treba prilagati potrdila o italijanskem državljanstvu. Gojenec, ki dobi mesto v konviktu in se ne javi v enem mesecu potem, ko mu je bil sprejem »poročen, izgubi pravico do njega. Sprejeti gojenci ohranijo mesto ve* čas obiskovanja srednje šole v Tolminu, če ne padejo, ce niso disciplinarno kaznovani z večjo kaznijo in če se v konviktu to izven njega dobro obnašajo ▼ moralnem In patrioti čneui pogledu. S Prošeka nam pidejo: 14nogo ja bilo letos pisanja v Časopisih o plesu. Nehote se vprašam, ali je kaj pomagalo?? Kakor se vidi, letošnje Isto prednjači med vsemi povojnimi leti v naši okolici Ne bom pretiraval, ako povem, da ni bilo niti ene nedelje od spo-* mladi pa do zadnje, da ne bi bil prilepljen na sredi vasi lepak za ples, in vsakikrat so kar po dva In trije. Izgleda kakor bi te vasi tekmovale med seboj, kdo bo uničil več — mladine. In ti plesi so povsod ocbro obiskani, in to klj«b temu, da vsi tožijo o letošnji suši. A najžalostnejše in vse graje vredno je, da so prireditelji možje kmetovalci, kakor se je zgodilo predpreteklo nedeljo v naši vasi. Ali smo res tako potrebni plesov. In ti mladenič, ali misliš, da ne boš nikdar fant, če plesa ne boš imel!? In ti mladina, ki plese po-sečaš tako prepogosto, ali ne vidiš, kako drviš — v prepad! Bili ste prav gotovo priča poslednjemu plesu. — In ker s mladina noče zavedati, zavedajte se ve matere, ker od vas je največ odvisno, kajti ako bodete vi zabranile hčeram, se prav gotovo ne bodo udeležili niti mladeniči. In s tem boste največ pripomogle k uspehu v boju proti zlu, ki nas prepogosto poseča. Za danes naj bo dovolj, ako bo pa potreba, bom drugi krat malo bolj navil. Mlad vaččan. Zdravje V Združenih državaži sta leta 1913. ustanovila v New-Yorku Harold A. Ley in prof. Irving Fischer zavod za podaljšanje življenja. Ni to kaka amerika-nada po vz<*cu one o starih, ki se prelevijo v mlade, pač pa je to čisto navadna socialna ustanova, ena izmed najvažnejših, v Ameriki. Zavod se imenuje —- Vest! z goriškega Goriške mestne vesti Pade po stojmiealL * Ko je Anton Kos, star 40 let Ločnika Št. 48, šel doma po stop-i nicah, je tako nesrečno padel, dal si je zlomil ključno kost in se moč-J no potolkel po rami. Obveščen jo bil Zeleni križ iz Gorice, ki je nesrečneža prepeljal nemudoma V mestno belnisuico. Cepi drva in u rani V nedeljo, 21. avgusta, je prepe-' ljal goriški Zel. križ iz Podgore v| goriško mestno bolnico Alojzija! Fontaninija, 37 let starega, stanuj jočega v Podgori št. 7i. Nesrečneži je bil močno ranjen na levi nogi: Pri sekanju drv je namreč mahnil, s sekiro - mesto po lesu - po lastni nogi in se tako močno ranil. Voz ga Je povozil V ulici Salcano je neki voz po-j vozil Viljema Zorsin, 31 let starega iz Mariaua Št. 159. Ob padcu na| tla se je Zorsin potolkel po kolenih in po levi roki. Moral je prihiteti; Zeieni križ, ki ga je prepeljal v mestno bolnišnico. NJIVI CE (Kcjsbe) V soboto se je poročila članir^ našega društva, dobra pevka iJij izvrstna igralka Rezalija Bovčič i Francetom TurKom. V zakonu o^ bema obilo sreče! KRED Oblast je razpustila katoliško! izobraževalno društvo« v Kreduj z motivacijo, da je delovalo v nasprotju z nacijonalnim redom V državi. ČADRG V petek 19. t. m.a je prirohnel strahovita nevihta preko Mrzlega vrha. Jedva se je pokazala nrt vzhodni strani, že je bila tu. Nitj ni bilo časa zbežati na varno. 2 neznansko brzino je butnil vihai;) na \a< ter lomil in ruval drevesaj s koreninami vred. Vsul a se jo toča, ki ji je sledil močan naliv. Na mah so bila tla pokrita s sadjem, listjem, vejevjem in z izru-vanim drevjem. Skoda je ogromna. Poljski Pri" delki sq popolnoma uničeni Kar je zadnjič pustila, je to pot pokon-| čala Okleščena stebla koruze je vrglo ©b tla, jih polomilo in celcj i?puliio. Otava je zabita v tla, da "leda kot pokošana. Niti petino| je ne bo mogoče dobiti. O sadju, ajdi, fižolu in zelenjavi ni treba! niti govoriti za letos. "Rikih vremenskih nezgod zlepa ne spominja nihče. Tri leta; so bili poljski pridelki zelo slabi, letos, ko »o jako mnogt> obetali-sta toča in vihar uničila vse. vojnica O smrti Karla Pfarca Vojak četovodja Karel Pirec §e je kopal z drugimi tovariSi v neki rečici blizu kraja Vergato pri Bo-j »ogni. Ktr so se kopali takoj pa kosilu, je prijelo nekega njegovega tovariša slabo v vodi in je izginil T Trstu, dne 23. avgusta 1927. •EDINOST) pod površino vode nekega malega tolmuna. Pirec je skočil za njkn, da bi ga rešil, pa ga je potapljajoči potegnil za seboj ▼ hladni grob. Ker je bila očetu brzojavka prepozno vročena, se ni mogel u-leleiiti pogreba. Prispel je dan pozneje v Bologno, kjer so ga častniki sprejeli z globokim čustvovanjem ter mu dali na razpolago avtomobil do Vergate. Domače prebivalstvo je napravilo utopljencu sijajen pogreb. Naj očetu Ptrcu krepko in irajno zdravje njegovih preostalih sinov obilo nadomesti težko izgubo. jj*. SOČE PRI VIPAVI Pri nas bo suša, ki še vedno o- pravlja svoje pogubonosno delo, uničila domala pol pridelka. — Prebivalstvo naših vasi po Vipavskih vinogradnih goricah se izključno bavi z vinogradstvom in ni niti maio opustilo tega svojega zanimanja po slabih letinah in vedno bolj naraščajoči vinski krizi. Saj je pa tudi naša zemlja ravna, in nagemu kmetu v tem oii.ru se najbolj koristna. Dočim nam torej do sedaj suša ni mogla toliko do živega, je prijela v zadnjih tednih — trto, ki se ji je še edino ena upirala. Grozdje, ki je pričelo dozorevati, je drobno in opečeno, trte po nekaterih krajih močno blede in se suše. Na takih bo grozdje ostalo kislo. Ravno v ieh dneh bi se hotelo malo moče. Predzadnjo nedeljo se je zgodita zopet v naši vasi majhna nesreča. Pač nesreča stare v.ste, ki se ponavlja dan na dan. 17-letni mladenič Jožef Hener je našel na tlph staro zarjavelo patrono in jo pričel radovedno odpirati. Pri odpiranju se