Turistični rezultati nad povprečjem
Med 65 občinami v Sloveniji je Bežigraa^ po številu tujih gostov na 16. mestu/Za nami je Kamnik, pa zdravilišče Čatež...
V  navadi je, da nekako do konca februarja na vseh mo-gočih področjih človekovega udejstvovanja preštejejo rezul-tate,  izmerijo  uspešnost  po-slovanja in ugotovijo, ali je bi-lo minulo leto bolj ali manj po-slovno od leta prej.
Zavod SR Slovenije za stati-stiko je te dni objavil dokon-čne rezultate o realiziranem turističnem prometu v letu 1984 tudi za posamezne obči-ne. Turistični rezultati, ki smo jih z majhnim številom pre-nočitvenih zmogljivosti (in še te so pretežno sezonske) do-segli za Bežigradom, so pre-senetljivi. Zulo malo je sloven-skih občin, kjer bi število ino-zemskih gostov poraslo za to-likšen odstotek (42%) kot v občini Bežigrad, pa tudi števi-lo občin, kjer bi letovalo več tujih kot domačih gostov, lah-ko preštejemo na prste ene roke.
V  Sloveniji je 65 občin, ki vsaka  po  svoje  soustvarjajo slovenski turistični promet. Po številu  realiziranih tujih  pre-nočitev pripada občini  Beži-grad 18. mesto med občinami v Sloveniji, po številu tujih go-stov pa celo 16. mesto. Rangi-ranje pomeni, da se po struk-turnem  deiežu,  ki  ga posa-
mezne občine prispevajo k skupnim inozemskim turisti-čnim rezuitatom Slovenije, za občino Bežigrad zvrsti še 49 slovenskih občin. Manj turisti-čnih postelj kot občina Beži-grad ima 40 slovenskih občin.
Pa poglejmo rezultate. V naši občini smo leta 1984 za-beležili 25.286 vseh gostov ali 21 odstotkov več kot leto prej; domačih gostov je bilo 11.420 ali 2 odstotka več in tujih 13.866 ali 42 odstotkov več kot leta 1983.
V 562 ležiščih, kolikor jih je na Ježici, v zasebnih sobah in študentskih domovih  uradno namenjenih   turizmu,  je  bilo evidentiranih 40.591  prenoči-tev ali 3 odstotke več kot leto prej. Čeprav je bilo domačih gostov 2 odstotka več, so pre-nočili manjkrat kot leta 1963 (indeks 84),  tujih  prenočitev pa smo za Bežigradom evi-dentirali 22.531 in to pomeni kar 27 odstotkov več kot leta 1983.  S ponosom  lahko za-pišemo, da smo na območju občine Bežigrad zabeležili to-liko tujih prenočitev (oziroma celo malo več), kot v renomi-ranem slovenskem zdravilišču Terme Čatež, kjer je turistom na voljo  1857 turističnih  le-žiSč.    V    zdravilišču    Terme Čatež so leta 1984 zabeležili 22.007 tujih prenočitev.
Da doseženi turistični rezul-tati v občini Bežigrad niso za-nemarljivi, pokaže tudi primer-java z realiziranim turističnim prometom, ki so ga dosegli v občini Kamnik, kjer je turi-stom na voljo za polovico več ležišč kot za Bežigradom (sku-paj 906 turističnih ležišč, ker ne smemo pozabiti, da sodijo k turističnim zmogljivostim v občini Kamnik poleg obeh ho-telov tudi prenočitvene kapa-citete na Veliki planini, ki ima dve sezoni, letno in zimsko, in planinski dom v Kamniški Bi-strici). V občini Kamnik so leta 1984 zabeležili 40.258 pre-nočitev, to je približno toliko kot za Bežigradom, od tega samo 12 odstotkov tujih, turi-stični promet pa je v primerja-vi z letom 1983 za 14 odstot-kov nazadoval.
V  občini  Bežigrad je tujih gostov in tujih prenočitev pre-cej več, kot jih zabeleži ura-dna statistika, vendar te pre-nočitve  niso  deklarirane kot turistične. Številni tuji gostje, ki   prenočujejo   v   Mednaro-dnem   centru   za   podjetja  v družbeni lastnini v deželah v razvoju, obiščejo Ljubljano si-cer iz poslovnih razlogov (tudi mnogi drugi, ki jih v Ijubljan-skih hotelih vendarle prišteva-mo med tuje turiste), doživijo in ogledajo pa si jo seveda tu-di kot turisti.
DANICA ZORKO