Izobrazbe na Roroško! Z elementarno silo je dal tlačeni in teptani koroški Slovenec pri zadnjih volitrah duška svoji narodni zavednosti: strl je verige, v katere so ga s satansko zlobnostjo uklepali domači in tuji sovražniki, in vzdignil visoko na st»rodavnih slovenskih tleh prapor slovenski. K dostojni manifestaciji vseh obmejnih Slovencev se je pridružil prvič zmagoslavno koroški brat, Bna tleh leže sovragov stebri stari!" Padle so tudi trdnjave Beljak, Maribor, Trst in impozantno se je vzdignil v očeh vsega sveta ugled teptanih, do sedaj zaničevanih. V stiskah in nevarnostih se pokaže pravi junak, vsaka smrtna nevarnost je za njega atopnica nakvišku k slavi. Boj je bil ljut, ker je sovražnik brezobziren. Postavil si je za nalogo nas zatreti in iti čez naša trupla triumfalno pot k morju. V tem svojem neukrotljivem poželjenju je skoro pobesnel, kakor fanatiku so tudi njemu v dosego tega namena dobrodošla vsa sredstva. V zasmeh prosvetljenosti XX. stoletja se teptajo najprvotnejše in najsvetejše pravice vsakega človeškega bitja od strani oblastev, ki so poklicana čuvati red in pravo. Po zakonu se obeša Slovencu ključalnica na usta pred sodnijo, po zakonu se trga od materinih prs slovenska deea iu se zastruplja s sovraštvom do lastnega rodu. Uprava in vlada ignorira naše narodne pravice, da, še več, i naše človeške pravice: celo atentati na življenje se dogajajo pri svetlem dnevu. čim večji pritisk, tem večji odpor! V obupno, skrajno samoobrambo bi nas moralo to nečuveno nasilje že gnati, če bi Slovenec že od prirode ne imel toliko čuta dostojnosti. Zato naj bo tudi naš odpor dostojen, premišljen in zaraditega trajen. Prosveto proti barbarstvu, uma svetli me6 proti kolu in kamenju, dostojnost proti pobesnelemn divjaštvu hočemo postaviti. Nesti hočemo izobrazbe v najširše vrste Ijudstva in ga vzgojiti k značajnosti in neomahljivosti, dati mu v roke orožje, proti kateremu bo paragraf samovoljnega uradnika in kol političnega agitatorja brez moči. — V ta namen naj nam služi slo-venska knjiga. Zatorej se obrača akademična mladina koroška na slovensko javnost z vdano prošnjo: Priskočite nam na pomočz denarnimizneski ali z darili primernih knjig za u stana vlj a nje ljudskih knjižnic nn Koroškem. Slovenei! Vaše odkrito sočutje do zatiranih bratov naj ne izdoni sarao v praznih besedah, ampak dejstva najzgovornejše pričajo o resnici besed. Vedite, da se širi naša najhujša rakrana, nemčurstvo, sarno radi nevednosti in nezavednosti. Ljudske kojižnice naj bodo jez proti odpadništvu in ponemčevalni šoli. Zavedajte se, da potrebujete na predstraži proti navalu nemštva zavedne, značajne in bistre borilce, ki jim je sveto to, kar vam, in katerih naj ne ločijo od vas visoke Karavanke, pa naj si bo po narečju ali zemljepisno. Omogočite jim izobrazbo, ki je predpogoj gospodarsk blaginji. Ne smatrajte svoje pomoči za milost, ampak zadolžnost in samoobrambo, ker okrepite z nami najizdatneje sebe. Osvežite nanovo po hudi borbi do skrajnosti izčrpane sile, ne pripuščajte brezdelno, da se uleže sedaj živo plapolajoča navdušenost ob neizprosljivih, krutih razmerah in ob morečem molku in neumevanju od strani širše domovine, ampak prilagajte temu ognju, da se razširi v velik kres, oznanjujoč vsi domovini prerojenje in novo živJjenje. In kadar bo v vsaki koroški vasici vrel neusahljiv in vedno svež studenpc narodne izobrazbe, zavedno-ti in ljubezni do slovenskega jezika, takrat se ne bo več glasil iz Koroške obupni klic: morituri vos salutant, ampak krepko in veselo bo odmevalo po domovini: Korotan gre na dan! Blagohotni prispevki se objavijo v sloven>-kih listih in se naj izvolijo pošiljati na naslov: iur. Eafko Petrič na Lešah, p. Prevalje, Koroško. Za slov. akad. fer. društvo BKorotan" : iur. Rafko Petrič,iur. Jo-ip Wieser, tč. predsednik.tč. tajuik.