Narotnbia mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — deljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. ra&.. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserata, Podruinlcu Novo mesto.
Izk. jučn i pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Iihafa viak dan >|ntra| razen ponedeljka to dneva po praznika.
g Uradnli t vo la apravat Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. g S Redazionc, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. = |	Telefon 4001—4005.	i
Abbonamentl: Meta 12 Ure; Eitero, meta 20 Lira, Ediziona domenica, anno 34 Ure. Estero 50 Lira. CL C Pj Lubiana 10.650 per gll abbo-namenUr 10.349 pet la buerzionl. Ftllalal Novo mesto
Concesslonaria eselustva per la pnbbltcIfS iti proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana,
Un brillante successo dei mezzi aerei e navali
Affondati: 7 piroscafi, un cacciator-
pediniere, una vedetta Dannegiati: 8 piroscafi, 5 incrociatori e 2 cacciatorpediniere
II Quarticrc Generale dcllc Forze Armate comunica:
Un brillante successo e stato conseguito dai mezzi aerei c navali doll'Asso interve-nuti, in nrmonica ellicace collahorazione, dalle varie baso Meditcrranco. II grosso con-vcglio nemico, articelato in piu gruppi e po-tentemente seortato, sorpreso dalla nostra ricognizionc nel tentativo cli raggiungero Malta da Alcssundria, e stato aneora ripc-tutamente attaccato ed in parte distrutto, in parte eostretto ad invertirc la rotta.
Le azioni dei giorni 13, 14 et 15 risulta-no complessivamenlo affondati selte piroscafi, un cacciatorpediniere, una vedetta; danneggiati otlo piroscafi, cingue incrociatori, due cacciatorpediniere; distrutti due aeroplani. Anche in Cirenaica l'Aviazionc Italiana e Gcrmanica ha svolto partioolare ritiivila mitragliando da bassa guola con im-petuosa audacia mezzi meccanizzati, posta-zioni di artigleria, concentramenti di truppe, infliggendo aH'awersario perdite ingenti.
Sguadriglie di nostri caccialori impe-gnavano combattimcnto con gran numero di Curtiss abbattendono quattro c colpciidonc molli altri.
Un nostro apparecchio non e rientralo.
Formazioni italiani e tedesehe hanno in piu riprese bombardate gli obiettivi di Malta con visibili efetti; vasti inccndi sano stati 6s-servati dagli aviatori, aneora a grande distan-za dall'isola durante il volo di ritorno. lin nostro sommergibile non si rientrato alla base.
II nemico ha compiuto incursioni, senza consegucnze su Trupoli e Bengasi.
Numerose bombe sganciate nelle prime ore di ieri su Augusta, Siracusa e Floridia, hanno gravemente dannegiato alcuni edifici; tra la popolazione civile si contano alcuni morti e ieriti.
Sijajni uspehi Osnih letalskih pomorskih sil na Sredozemlju
Potopljenih: sedem parnikov, ena torpedovka in ena straina ladia Poškodovanih: osem parnikov, pet križark in dve torpedovki
Vojno poročilo št. 625
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sijajne uspehe so dosegla letalska in pomorska sredstva Osi, ki so v skladnem in učinkovitem sodelovanju nastopila z raznih oporišč v Sredozemlju, Velik sovražni ladijski sprevod, sestavljen iz več skupin ter obdan i močnim spremstvom, ki so ga presenetile naše izvidnice med poskusi, da bi iz Aleksandrije dosegel Malto, je bil ponovno napaden, deloma uničen, deloma pa prisiljen spremeniti smer.
Med akcijami, 13., 14. in 15. t. m. je bilo skupno potopljenih sedem parnikov, ena torpedovka inenastraž-n a ladja. P o S k o d o v a ni h je bilo ob »m parnikov, pet križark in d.v e torpedovki. Uničeni sta dve letali.
Tudi v Cirenajki jo hilo posebno močno delovanje italijanskega in nemškega letalstva, ki jo v nizkih poletih z drznim napadom obstreljevnlo 8 strojnicami mehanizirana sredstva ter s topniškim ognjem zbirališča čet in prizadejalo sovražniku ogromne izgube. Eskadrile naših lovskih letal so zapletle v boje združeno veliko število letal
tipa »CurtUc, sestrelila štiri, mnoge drugo pa zadela. Eno našo letalo se ni vrnilo.
Italijanske in nemške letalske skupine so večkrat z vidnim učinkom bombardirale cilje na Malti. Ko so se letalci vračali, so lahko še v veliki razdalji od otoka opazovali obsežne požare. Ena naša podmornica se ni vrnila na oporišče. Sovražnik je včeraj brez posledic napadel Tripoli in Bengazi. Številne bombe, ki jih je sovražnik včeraj v zgodnjih jutranjih urah vrgel na A v g u s t o pri S 1 r a k u i i in na F 1 o r i d o , so težko poškodovale nekaj zgradb. Med civilnim prebivalstvom jc nekaj mrtvili in ranjenih.
Anglija je zgubila Singapur
Singapurska posadka je imela 60.000 mož - Kako je bila podpisana listina o predaji - Prodiranje na Sumatro
Tokio, 16. febr. AS: Agencija Domei sporoča iz Singapooreja:
Ob 14.30 krajevnega časa je vodstvo britanskih čet v Singapooreju sporočilo japonskemu glavnemu stanu, da je pripravljeno na vdajo.
Tokio, 16. febr. AS. Danes zjutraj ob osmi uri po azijskem času je stopila v mesto Singapur oklepna divizija »Kitayama« in je obesila japonsko zastavo na poslopje vladne palače.
Singapur, 16. febr. AS Angleška armada, ki je branila trdnjavo, je imela v trenutku predaje 60 tisoč vojakov, od katerih je bilo 15.000 Angležev, 13.000 Avstralcev, ostali pa so bili Indijci.
Tokio, 16. febr. AS. Glavni stan japonske vojske sporoča, da so se britanske čete v Singapooreju brezpogojno vdale. Tako je padlo zadnje izmed treh velikih zavezniških « poriši v vzhodni Aziji. General Jamašita, poveljnik japonskih čet v Malaji, in general Percival, poveljnik britanskih sil, sta podpisala dokument," ki zaključuje vojskovanje na Malajskem
rezuspešni sovjetski napadi
2ivahno delovanje nemškega letalstva — 39 sovjetskih letal uničenih
"emsko vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 16. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja vojno poročilo z dne 15. februarja:
V	raznih odsekih vzhodne fronte jc nadaljeval sovražnik svoje brezuspešne napade. Ti napadi so se zrušili s posebno hudimi izgubami zanj. Samo v odseku enega armadnega zbora je izgubil nasprotnik okrog 2000 padlih. V mnogih lastnih napadalnih podjetjih so bile sovražne sile vržene nazaj, vec obkoljenih skupin sovražnika stisnjenih skupaj in od svojih zvez odrezani deli nasprotnika uničeni ali pa ujeti.
Močne sile letalstva so razpršile sovražnikova zbirališča in oskrbovalne kolone ter so z dobrim učinkom napadale sovjetske poljske postojanke, kakor tudi železniške cilje. Na mur-manski fronti so uničili lovski oddelki sovražna taborišča. Izgube sovjetskih letalskih sil so znašale včeraj 39 letal.
V	teku bitke ob vzhodnem izhodu iz Ro-kavskega preliva dne 12., februarja so napadli nemški rušilci in brzi čolni angleške brze čolne, izmed katerih so dva potopili. Neki minonosec je rešil 35 mož posadke potopljenega stražnega čolna, ki predstavlja edino nemško ladijsko izgubo v teh bojih. Podmornice so potopile pri napadu na konvoje na Atlantiku eno korveto in tri sovražne trgovske ladje s skupno 26.500 br. reg. tonami, med njimi veliko motorno pe-trolejsko ladjo. Štiri ladje so bile s torpedi močno poškodovane.
Na morju severno od Tobruka so nemška bojna letala zadela dve vojni in dve trgovski ladji v močno zavarovanem konvoju. Računa se s potopitvijo enega rušilca in transportne ladje z 10.000 tonami. Razen tega je bil v tobruškem pristanišču močno poškodovan manjši tovorni
Eamik. V zapadni Marmariki so uničila nemška ojna letala več angleških oklepnih in tovornih vozil. Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnih lovskih letal.
Na otoku Malti so zažgala bojna in strmo-glavna letala skladišča vojnih potrebščin in pogonskega goriva v pristanišču Ln Vallette.
Angleški bombniki so napadli v t pretekli noči nekatere kraje v zapadni Nemčiji, pri čemer so zadeli z bombami med drugim neko otroško bolnišnico v Essenu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, mrtve in ranjene. Pri teh napadih sta bila sestreljena dva sovražna bombnika, tri nadaljnja sovražna letala pa je uničila lovska in protiletalska obramba nn obali zasedenega zapadnega ozemlja.
Berlin, 16. febr. AS. Kakor poroča nemška nrad"» poročevalska agencija, je neka nemška armada izdatno odbila med 1. in 12. februarjem 76 sovjetskih napadov, ki so bili popolnoma
brez prida. Sovjeti so pustili na bojišču 3116 mrtvih. Mnogo pa je bilo tudi ujetih.
Najnovejši uspehi nemške mornarice in nemškega letalstva
R-rlin, 16. febr. AS. Nemška uradna agencija podaja pregled uspehov, ki jih je v zadnjem tednu imela nemška mornarica in nemško letalstvo. V preteklem tednu so nemške podmornice v celoti potopile 11 nasprotnikovih trgovskih ladij za 77 tisoč ton m dve korveti, medtem ko 60 bile štiri tovorne ladje 6 torpedi poškodovane. Štiri ladje 6 34.500 tonami 60 bile potopljene pred severnoameriško obalo. Na ta način je celotna številka potopljenih ladij ob vzhodni ameriški obali narasla na 421.500 ton. V borbi proti Veliki Britaniji je nemško Malstvo ponovno vsak dan in v6ako noč napadalo letališča, pristaniške naprave, skladišča goriva, industrijske naprave na britanskem otočju in povzročilo težko škodo britanski preskrbovalni in oboroževalni industriji. Nemška bojna letala 60 močno napadala tudi britanske vojne ladje na Sredozemskem morju ter poškodovala 3 križarke, 2 rušilca, verjetno pa 60 potopila 1 rušilec in 1 prevozno ladjo. V letalskih spopadih so izgubili Britanci več ko 43 letal nad Severnim morjem, 23 letal pa v spopadih nad Afriko, dočim so bile nemške letalske izgube mnogo manjše.
polotoku. Sovražnosti so se tako nehale ob 22. uri krajevnega časa. Vdaja britanskih sil je bila podpisana pred napol razrušeno avtomobilsko tovarno, ležečo pod vznožjem hriba Bukit Timah, ki je bil prizorišče bojev zadnjih dni. Britansko poveljstvo je ustavilo ogenj ob 14.30 krajevnega časa, ker se je prepričalo, da nobena sila sveta ne bo mogla rešiti pred uničenjem britanskih sil. ki so bile jbkoljene v singapoorskem mestu. Zadnji japonski napadi so se osredotočili na trdnjavo, na natero .so padali tisoči japonskih izstrelkov in so one-iri.gočili branilcem sleherno obrambo. Odposlanstvo, ki se je prišlo pogajat za vdajo, so tvorili štirje britanski častniki. Približalo se je japonskemu glavnemu stanu z belo zastavo. Takoj nato sta oba poveljnika nasprotujočih si sil podpisala pogoje, ki so jih postavili Japonci. Britansko odi>oslanstvo je zapustilo japonski glavni 6tan ob 16.15, ko je bil določen čas sestanka med poveljnikom obeh vojska za formalno izvedlio izvedbo uda je.
Tokio, 16. februarja. AS. Zvedele so se še nadaljnje podrobnosti o vdaji Singapurja. Sestanek med generalom Jamašito in angleškimi častniki je bil zelo kratek. Japonski general je dal roko angleškim častnikom, ki so imeli zaradi poraza vsi bolestni izraz na obrazih, zlasti general Percival, ki je bil rdeč in prepadel. General Jamašita jim je predložil listino o predaji in je izjavil, da Angleži
Ob 22. uri se mora angleški vrhovni poveljnik v spremstvu sira Thomasa, malajskega guvernerja, predati v nekem kraju, ki so ga Japonci že zasedli, kot jamstvo za predajo; ob 22. uri morajo bili vsi angleški vojaki razoroženi, tisoč japonskih vojakov pa bo ponoči vkorakalo v središče mesta Singapurja, da bodo razorožili Angleže. Angleško poveljstvo je pogoje sprejelo in listina je bila podpisana v času, ko so Se grmeli topovi okoli utrdb. Anglija je izgubila Singapur.
Bangkok, 16. febr. AS. Enajst km od Singapurja so japonski bombniki potopili neko 20.000 tonsko angleško prevozno ladjo Neka avstralska ladja je rešila 1534 vojakov s te ladje.
Rim, 16. febr. AS. Uradno poročilo, objavljeno v Bataviji, poroča, da so Japonci zasedli otoke Anambas, vzhodno od Malaje.
Sanghaj, 16. febr. AS. Iz Avstralije potrjujejo, da je bil izdan odlok za izselitev civilnih oseb iz Queenslanda.
Tokio, 16. febr. AS. General Doihara, inšpektor japonskega letalstva, je o zasedbi Palembanga po japonskih padalcih izjavil, da so se ti oddelki urili že več let. Ko so se spustili pri Palembangu, niso mogli računati na nikakršno drugo pomoč in so bili navezani le sami nase.
Tokio, 16. februarja. AS. Singapur je moral pasti, ker se angleške čete niso mogle več dalje upirati. Mesto je bilo popolnoma obkoljeno in izpostavljeno ognju sovražnih topov. Poleg tega so
Admiral Thomas Kart ubit?
Tokio, 16. febr. AS. Agencija Domei poroča iz Šanghaja, rla je bil po še nepotrjenih poročilih admiral Thomas liart, glavni poveljnik angleško-ameriškega brodovja na južnem Tihem morju ubit na krovu vojne ladje »Iludsoni med pomorsko bitko dne 4. februarja ob obali otoka Jave.
morajo odgovoriti z ne ali z da na stavljene po- | imeli Japonci zasedena tudi tri letališča na otoku goje. Glavne točke za vdajo so bile:	in važne utrdbe.
Japonski vojaški cilji po zavzetju Singapurja
Tokio, 16. febr. AS. Pristojni krogi navajajo naslednje vojaške japonske cilje v vzhodni Aziji po zasedbi Singapurja:
V Birmi bodo Japonci prerezali pot, po kateri dobiva Čungking okrepitve in živež ter vrnili Birmanijo Birmancem. V Nizozemski vzhodni Indiji je japonski cilj popolnoma uničiti nizozemsko armado. Kar se tiče
Avstralije in Nove Zelandije Japonci zahtevajo, naj se te države prilagodijo novemu položaju, kakor tudi kitajska vlada v Čungkingu. Med drugim se Japonska nadeja nevtralnosti južnoameriških držav. Kar se tiče njenih odnošajev z državami osi, bo Japonska še poglobila stike z Italijo in Nemčijo.
Japonski padalci zavzeli Pelesnbang na Sumatri
Šanghaj, 16. febr. AS. Iz Batavije poročajo, da so v soboto japonski padalci pristali v bližini Palembanga, prestolnice otoka Sumatre. Pri izkr-cevanju padalcev je sodelovalo nad sto japonskih letal ob močni zaščiti lovskih oddelkov.
Tokio, 16. febr-. AS: Japonski padalci so vzeli Palenbang. važno petrolejsko središče na otoku Sumatri. Iz tega kraja so Holandci dobivali letno nad 2 milijona ton petroleja. Obenem je Palenbang važno oporišče za obrambo otoka samega, ker leži ob ožini Banka, koder plovejo ladje med Batavijo in Singapoorejem.
Zasedba tega kraja pomeni novo ogražanje središča holandske Indije in ogražanje Batavije. Batavija je od Palenbanga po zračni oddaljena le 450 km.
Tokio, 16. februarja. AS: Palembang, ki so ga smelo zasedli japonski padalci, je najvažnejše petrolejsko središče na otoku Sumatri, ki proizvaja
Po Antonescovcm obisku pri Hitlerju:
Nemško-romusko sodelovanje je že rodilo sadove
Berlin, 16. febr. AS: »Diplomatsko politična korespondenca< piše o nedavnem obisku maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu in pravi med drugim, da v orožju potrjeno bratstvo med Nemčijo in Romunijo ne potrebuje nikake druge okrepitve spričo dejstva, da ves mladi romunski narod pod vodstvom maršala Antonesca hrepeni po novi veliki bodočnosti v Novi Evropi, kakor jo hoče Os. Nemško-romunsko sodelovanje v tej vojni je rodilo že ugodne sadove. Med drugim je romunski narod dobil nazaj svoje pokrajine, ki mu
jih je oropal boljševizem; nemški in romunski vojaki so se borili z ramo ob rami za osvoboditev krajev, ki upravičeno spadajo k Romuniji. Maršal Antoneseu je pri razgovorih s Hitlerjem in z voditelji nove Nemčije lahko temeljito preučil življenjska vprašanja za bodočnost svojega naroda.
Antoneseu se je vrnil v Bukarešto
Bukarešta, 16. febr, AS. Maršal Antoneseu 6e je po odhodu iz Nemčije vrnil v Bukarešto.
več kakor tretjino od 6 milijonov in 200.000 ton petroleja, kolikor znaša celotna proizvodnja petroleja v Nizozemski Indiji. Poleg tega je bil Palembang tudi važen kot prvenstvena obrambna točka za obrambo otoka Sumatre.
Merlika Kruja v Rimu
Rim, 16. febr. AS: Senator Merlika Kruja, ministrski predsednik kraljevine Albanije, je prišel danes zjutraj v Rim, kjer ga je na postaji pozdravil podtajnik v ministrskem predsedstvu Russo in šef kabineta zunanjega ministrstva. Kruja se bo poklonil Kralju in Cesarju, nato pa bo imel razgovore s številnimi italijanskimi osebnostmi.
Churchill je moral priznati svoj poraz
Berlin, 16. febr. AS: Tukajšnji listi pišejo o predaji Singapurja in pravijo, da je Anglija popolnoma izgubila nadzorstvo nad morji. »Zvvolf Uhr BIatt< se sprašuje, če jo Anglija sploh še svetovna pomorska sila, ker sedaj nima več številčne nadmoči v ladjevju. »Morgen Post< komentira sinočnji Churchillov govor in pravi, da tudi Churchill sam ne more več pogoltniti krute resničnosti dogodkov. List dodaia, da je moral glavni krivec za sedanjo vojno priznati tudi svoj posebni poraz. Ta ni prvi in tudi ne bo zadnji. Res je pa, da je izguba Singapurja najkatastrofalnejša od vseh izgub, ki so odločilnega pomena za vojno, ki so jo hoteli in začeli anglosaksonski narodi.
Angleški rušilec poškodovan
Tanger, 16. febr. AS: V Gibraltar je prišel neki angleški rušilec, ki so ga zelo poškodovalo bombe z letal. Izkrcali so tudi več mrtvih in 15 ranjencev.
Slovesen zaključek razstave italijanske knjige v Berlinu
Berlin, 16. februarja. AS. Včeraj so v Berlinu slovesno zaključili razstavo italijanske knjige. V »Mussolinijevi dvorani« so se zbrali minister za narodno vzgojo Giuseppe Bottai, poslanik Dino Alfieri, nemški minister za narodno vzgojo Rust in številni odličniki iz znanstvenih in kulturnih berlinskih krogov. Poslanik Alfieri je oba vzgojna ministra vodil po zgodovinski palači pruske akademije. Po obisku so nemške radijske postaje prenašale tudi govor nemškega vzgojnega ministra. Nato je spregovoril minister Bottai, ki je poudaril svoje iskreno veselje, da je mogel priti v Berlin k zaključku razstave. Dejal je, da se tu med knjigami najlepše uresničuje Mussolinijeva zamisel glede šolstva Osi. Razstava je bila dokaz trdnih vezi, ki spajajo Italijo in Nemčijo v skupni borbi za evropsko omiko. Razstava ni bila bahava propaganda, marveč lepo izpričanje pravega dela V knjigah samih najdemo popisane razloge sedanje veli
narod bije za faiistični nauk Mussolinijev, ki je označil kot pravo orožje lopato, knjigo in puSko. Zato se govornik obrača na vse delavce, pisce in
učenjake ter vojake, naj prispevajo poslednjo odločilno žrtev za skupno omiko novega reda.
Potem je govoril poslanik Alfieri. Zahvaljeval se je obema vzgojnima ministroma in predstavnikom propagande obeh dežela ra koristno skupno delo, ki je zbudilo toliko živahnega zanimanja in iskrenega občudovanja. Odličniki iz znanstvenega, kulturnega in umetnostnega sveta ter tisoči in tisoči skromnih študentov so si ogledali silno pričo italijanskega duha in misli. Ob zaključku razstave so bili ministru Bottaiju predstavljeni tudi člani nemškega odbora, ki v sodelovanju s podobnim italijanskim odborom zbira gradivo za veliko Izdajo Goethejevega dela »Italienische Reisen«.
Po slovesnosti je poslanik Alfieri povabil vse
n«" .......... ..............	VH..V . H-.vj* -v-u»iv	|	» " .iuivauv.,11 J V |ju.,w„,n miibil pu.auil V f, e
kanske borbe. Kakor se nemški narod bori za I odličnejše osebe iz političnih in kulturnih berlin-Hitlerjcv »Mein KampI«, tako se tudi italijanski skih krogov v italijansko poslaništvo.
a* - w t- *
Z vsega sveta
Japonska
Japonska vlada je imenovala poaoben odbor, ki ho vodil dela za obnovo Vzhodne Azije. Odbor bo izdeloval načrte in predloge Ln bo odvisen le od vlade. Predsednik odbora bo predsednik vlade, 36 Članov odbora pa IkhIo izbrali iz krogov civilnih strokovnjakov, višjega uradništva, trgovcev in bančnikov.
Madžarska
Vlada je odredila, da naj sc uvedejo krušne karte. Vsakdo prejme 200 gr kruha na dan, za de-lavce pri težjih delih in obratih so določeni višji obroki kruha.
Letošnji mednarodni velesejem bo v Budimpešti v dneh od 1. do 11. maja.
Brazilija
Predsednik republiko jo podpisal ukaz, ki
ureja način civilne obrambe. Ta ukaz velja za vse brazilske državljane, ki so presegli 6tarost 16 let.
Romunija
V predsedstvu vlade jo bilo te dni več posvetov med člani vlade, generaliteto, državnimi pod-
tajniki in podpredsednikom vlade. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po seji, pravi, da je 6eja veljala izmenjavi misli med člani vlade in voditelji vojske. Sejo je vodil podpredsednik vlade prof. Mihael Antonescu.
Turčija
Javna dela v Turčiji dobro napredujejo. Vlada
)e objavila uradno i>oročilo, ki pravi, da je bila dograjena cesta iz Smirne v Bornovo. V okrožju Smirne l>odo ludi začeli graditi cesto v Bugije v Esrefpaso, ki bo imela zvezo s cesto v Efez. Vlada tudi pospešuje izsuševalna dela in od oktobra 1941 naprej eo v teku dela v 4500 vaseh in mala-ričnih pokrajin. V teh krajih je bilo zgrajenih 108 kilometrov novih kanalov in izsušenega 1041 kv. km ozemlja. Proizvodnja bombaža v Turčiji narašča.
Zaloge papirja Je dala turška vlada zapleniti
pri nekaterih carigrajskih listih. Ker je pomanjkanje papirja veliko, ho vlada delila papir podjetjem v enakem obsegu
Avstralija
Avstralski parlament se bo sešel na tajno sejo
dne 20. februarja. Na tej seji bodo obravnavali vojni položaj na Tihem morju.
Švedska
Najdaljšo žično železnico na svetu bodo zgradili na Švedskem. Po tej železnici bodo prevažali železno rudo iz Kristineberga v Boliden. Proga bo dolga nad 100 km in železnica bo veljala 12 milijonov švedskih kron.
Anglija
Iz Stockholma poročajo, da so dopisniki švedskih listov v Londonu sporočili, da je v neki tovarni orožja na južnem Škotskem nastala velika eksplozija. Pet delavcev je bilo ubitih.
Španija
General Franco je obiskal Algericas in Tarifo, kjer je pregledal naprave vojaškega značaja. Nato je odpotoval v San Fernando in Cadiz, kjer je nadaljeval s pregledi.
Finska
Finska vlada je omejila prodajo rib. Odslej
bodo prebivalci dobivali ribe na karte.
V spomin na pobožnost deveterih prvih petkov so izšle prelepe slike presv. Srca Jezusovega. Dobite jih po vseh župnih uradih.
Obvezen pouk italijanščine na hrvaških srednjih šolah
Zagreb, 16. fobr. AS. Znano je, da je bil uveden obvezen pcuk italijanščine tic samo po hrvaških poklicnih, trgovskih, mornariških in poljedelskih šolah, pač pa tudi v realn:h gimnazijah, klasičnih gimnazijah, na učiteljiščih in meščanskih šolah. V zvezi s tein je treba omeniti, da od začetka 1. 1940 ta pouk ni bil obvezen v nobeni srednji šoli bivše Jugoslavije. Italijanščina je bila uvedena proti koncu leta 1940 kot neobvezen predmet in da "si V6ak lahko italijanščino izbere med tujimi jeziki. 7. ministrskim odlokom od 6. oktobra 1941 je bilo določeno, da se uvede neobvezen pouk italijanskega lezika in po izbiri. Z včerajšnjim odlokom pa je pouk italijanščine postal obvezen v V6eh srednjih šolah, po klasičnih in realnih gimnazijah, učiteljiščih in meščanskih šolah. Odlok je bil uveljavljen z včerajšnjim dnem. Pouk italijaščine bo prav lako kot pouk nemščine obvezen od druge do osme šole, na učiteljiščih pa že v prvem razredu. Z letošnjim šolskim letom je bila na zagrebški univerzi ustanovljena stolica za fašistično omiko. Nameravajo pa ustanovit'' še drugi dve stolici. eno za politične, socialne in korporacijske vede, drugo pa za proučevanje Danteja.
Anglija varčuje z bencinom
Rim, 16. febr. AS. Angleška vlada je izdala odlok, da se mora uporaba benciua zmanjšati za 50%. »Daily Maik piše, da bo s prihodnjim aprilom v Angliji sploh prepovedana zasebna uporaba avtomobilov.
Nemiri v Kanadi
Rim, 16. febr. AS. »Times« poroča iz Kanade, da so po političnem zborovanju v Montrealu, kjer so poslanci kritizirali vladno namero uvesti splošno vojaško dolžnost, nastale velike demonstracije po mestnih ulicah. Promet je bil ustavljen in prišlo je do spopadov s policijo, ki je morala več ur razganjati demonstrante. Kakih 12 policijskih agentov je bilo ranjenih.
Poldrug meter snega v Sarajevu
Sarajevo, 16. febr. AS Že dolgo časa vihrajo nad Sarajevom neprestane snežne nevihte. V mestu je že nad poldrug meter enega. Promet z voalli popolnoma počiva, prav tako ne vozijo vlaki pr6ti Dubrovniku.
Resnica o dogodkih pri Marshalskih otokih
Japonski diplomat v Rimu ostro zavrača lažnjivo propagando
o »veliki zmagi«
Rim, 16. febr. AS: Poveljnik Tojo Mitunobu, mornariški ataše pri ja|>onskem veleposlaništvu v Rimu, je dal dopisniku agencije Štefani iz-juvo, v kateri je zavrnil lažnive vesti angle-ško-ameriške propagande glede velikega ameriškega napada na otočje Marshall ter glede letalskega ameriškega in holandskega napada na japonski konvoj v ožini Makkasar. Dejal je med drugim:
Angleško-nraeriška propaganda trdi, da so bila ob priliki angleško-ameriškega pomorskega napada pred približno štirinajstimi dnevi uničena štiri vodna letala in šestnajst ladij s skupno 100.000 tonami, med katerimi je bila tudi ena 17.000 tonska, ena križarka, dve podmornici, mnogo pomožnih ladij, stara križurka, štiri druge pomožne ladje in tri podmornice. Ce bi bil to re« velikopotezen pomorski letalske napad z navedenimi uspehi, bi se pač lahko vsakdo spominjal, kdaj in kje se je tak napan odigral. Nasprotno pa angleško-ameriškn propaganda to sporoča, kakor da se je zgodilo pred štirinajstimi dnevi pri Marshalskih otokh, tnko kot stori ti«ti, ki ni pozabil dneva in kraja tega dogodka. Ta majhna jasnost je sama po sebi pomenljiva in sumljiva. Jaz mislim, dn je ta vojaški nastop treba istovetiti z napadom, ki je bil uprizorjen v zori 1. februarja oroti otokoma Vojtje in Maleolov, ki spadata k Maršal-skemu otočju Če se je ta napad I. februarja končal s tolikšnimi uspehi, je pač čudno, da
eo Amerikanci potrebovali štirinajst dni časa, da so javnosti ta svoj uspeh sporočili. Ker pa se tiče njihovih lastnih izgub — pravijo, da so izgubili II letal, eno križarko pa da je poškodovala bomba — so precej blizu trditvam vrhovnega japonskega poveljstva. Ta enakost se luliko razlaga s tem, da so Amerikanci zato navedli takšne podtke, da bi se njihov uspeh zdel verjetnejši.
So pa druge stvari, ki se zaradi njih amc-riško-angleška novica ne zdi resnična. Če bi bil takšen nastop res izveden in če bi se res konča! i uničenjem štirih letalskih oporišj, številnih liombnikov, štirih vodnih letal, ter s potopitvijo 16 ladij s skupno tonažo 100.000 ton, s poškodovanjem še drugih ladij 6 skupno 60 tisoč tonami, bi bil ta nastop gotovo usoden za omejene otoke. In zakaj potem ameriško brodovje ni izkoristilo tega smrtnega udare« ter nadaljevalo z napadi na druge otoke, da zasede vse otočje? Nasprotno pa 90 Amerikanci izvedli en som napad na omenjene otoke in so se morali brž umakniti, ko se je pojavilo japonsko brodovje in jib začelo zasledovati. Za Amerikunce, ki razpolagajo s tako močnim letalstvom in brodovjem, pač ne bi bilo prav nič težko, zlomiti vojaški odpor vseh teh malih otokov, če bi bil tisti napad v resnici izveden s tolikšnim uspehom ,bi imeli Amerikanci pač vzrok, obtoževati svoje brodovje, zakaj ni izkoristilo prvih uspehov.
Lepa in uspela prireditev Dopolavora
Gospodarstvo
V nedeljo j>opoltlne ie priredil pokrajinski j Javna dela v Italiji. V finančnem letu 19%
Dopolavoro na Taboru brezplačno varietejsko > do 193? je bilo izdanih za javna dela v Italiji
riPinniJiinti	n I. » J«!	n	U aI: (., Ir i . <.>>.	O i AL. _ .1:: I '	_ 1__1 •	I .	.
prireditev, na kateri so nastopili Beli fakir ter njegova umetniška skupina: pritlikavca Arturo in Pepino, prikupni pevki Ninu Bella in Ines Ramelli. Sodeloval je tudi orkester te skupine. Predstava je bila ob 15 popoldne na sedežu Dopolavora na Taboru. K tej prireditvi je prispelo veliko število ljubljanskega občinstva, ki je imelo seveda brezplačen vstop.
Nedeljska prireditev je bila v okviru mnogoštevilnih Dopolavorovih prireditev za ljubljansko občinstvo, katere ima ta organizacija v programu. Poleg nedeljske prireditve so se vršile dosedaj ie tri kinematografske predstave, katere so bile prav tako v veliki dvorani pokrajinskega Dopolavora na Taboru. Po popoldanski predstavi za dopolavoriste in ostalo občinstvo so ob 5 ponovili Beli fakir in njegovi sodelavci isti nastop za vojaštvo. Na to predstavo je prihitelo nad 1200 častnikov in moštva, kateri so bili zelo veseli tega programa.
Pokrajinski Dopolavoro bo priredil še nekaj takih predstav te skupine za vojaštvo. Prihodnjo nedeljo bo p« zopet nova brezplačna kinematografska predstava za Ljubljančane, o kateri bomo še poročali.
Spet redni promet na cestni železnici
se prične današnji torek zjutraj. Ob 5.48 peljejo vozovi iz remize in ob 6.30 se začne redni promet na vse stram. Ob 19.15 peljejo zadnji rediti vozovi z Ajdovščine na vse strani, ob 19.30 pa zadnji vozovi s končnih postaj vozijo v remizo. Ob 20.15 odpeljejo 6lužbem vozovi z Ajdovščine na Vič, Rakovnik, v Moste in v Šiško, a ob 20.45 6e službeni vozovi z Ajdovščine 6pet vsi vrnejo v remizo.
Poljedelskim delavcem lepšo bodočnost!
Pokrajinska delavska zveza objavlja: 1 lavski pokret. Obe ti dve organizaciji sta bili Pravim ljudskim delavcem s Slomškom, j v sk-'-opu Zveze «!ru*enih delavcev. Krekom, Jegličem na čelu, ki so ljubili žuljove roke, so naši slovenski delovni sloji dolžni za- j hvalo za svoj gospodarski in kulturni dvig,
Toda to delo še davno ni dokončano. Pri industrijskem delavstvu smo prišli komaj na pol poti. Pri delu za obrtniške delavce, zlasti za vajence, smo bili komaj na početku organiziranega dela. Poljedelski delavci pa so doslej živeli svoje borno življenje kar pozabljeni. Nihče se ni brigal zanje, niti delavci iz drugih strok ne. Vse je bilo napram tem ljudem odklonilno, sovražno ali vsaj brezbrižno.
Pač je bilo par organizacijskih poskusov, ki pa niso imeli globljih korenin. Organizatorji niso v resnici iskali poljedelskega delavstva, ampak le svoj ali svoje grupe organizacijski prestiž. Zato so ti poskusi kmalu propadli. Le viničarji na Štajerskem so imeli že 20 let svojo žilavo organizacijo, ki je morala prebroditi neverjetno velike težave. Pa je le žela postopoma vedno nove uspehe. Poleg te se je zadnja leta skušala uveljaviti še organizacija sezonskih poljedelskih delavcev v Prekmurju. Kazalo je, da ho v teku let postala resen, upoštevan de-
iz Hrvatske
Maršal Kvaternik na obisku pri nemških letalcih. Poročali smo že, da jc na povabilo maršala Kvaternika prišlo v Stubiške toplice na oddih nekaj nemških letalcev in padalcev. Mednje je prejšnji teden prišel njihov gostitelj v spremstvu večjega števila hrvatskih oficirjev in zagrebškega župana ter je med nemškimi letalci in padalci prebil več ur. Ob tej priliki se je spominjal 6kupne borbe zavezniškega orožja proti skupnemu sovražniku in je poveličeval zvezo Hrvatske s silami Osi.
Normalni brzojavni promet med Hrvatsko in Italijo. Hrvatska poštna uprava sporoča, da je med Hrvatsko in Italijo vpostavljen tudi reden brzojavni promet.
Zboljšanje telefonske službe na Hrvatskem.
Poročali smo že, da p v Zagrebu v zadnjem času razširili telefonsko centralo. Po izjavi pristojnega ministrstva bosta prihodnje mesece dobila avtomatični telefonski centrali tudi Banja Luka in Brod, že obstoj eči avtomatski telefonski centrali v Osijeku in Karlovcu bodo pa razširili
Proliboljševiška razstava v Sarajevu. Proti-boljševiško razstavo, ki je bila dalje "časa odprta v Zagrebu, bodo sedaj prenesli v Sarajevo.
Iz Srbije
Nova omejitev uporabe električnega toka v Belgradu. Radi hude zime in mraza ter pomanjkanja drv 6e je uporaba električnega toka v zadnjem času zeio povečala. Da bi mc6io še nadalje bilo preskrbljeno z elektriko, je bila obla6t prisiljena zopet omejiti uporabo električnega toka ter
je preskrba mesta čez dan z elektriko vnovič ukinjena. Tudi ni dovoljeno v obratih spremeniti dnevno delo v nočno.
Letošnje svetosavske proslave v Belgradu. Belgrad je imel tudi letos svoje svetosavske proslave. Glavna slovesnost je bila na Kolarčevi ljudski univerzi. Udeležili so se je V6i člani srbske vlade, komisar Kolarčeve ljudske univerze Boško Bogdanovič, zastopniki vseh kulturnih in gospodarskih ustanov ter štab nemške vojaške uprave z upravnim svetnikom dr. Turnerjem na čelu. Ob tej priliki je imel daljši govor srbski prosvetni minister Velibor Jonič.
Ljudska kuhinja tudi v Nišu. Po vzoru bel-grajskih ljudskih kuhinj je odprla slično kuhinjo tudi občina v Nišu. Kosilo v tej kuhinji stane 10 dinarjev.
Stalna prehodna mesta in predpisi za prestop nemške meje
Z nemške strani je sporočeno, da 15. februarja stopijo v veljavo novi predpisi za prehod nemško-italijanske meje. Prehod bo mogoč samo osebam z veljavnimi listinami, in sicer na prehodnih mestih Rateče, Bohinjska Bistrica, 2iri, St. Vid, Črnuče, Sv. Jakob in Laze. Organom, ki jim je poverjeno nadzorstvo, je pa naročeno, naj rabijo orožje takoj proti vsakomur, ki bi brez listin skušal priti čez. mejo. Da se že na samem začetku prreprečijo incidenti, naj ljudje drug drugemu sporočajo to odredbo.
Ogromna večina poljedelskih delavcev pa je stala ob strani. V eamem delavskem stanu ie igrala nekakega izobčenca. V javnem življenju ljudstva ni ničesar pomenila. Velike sile, ki so bile v teh ljudeh nagromadene, so ostale mrtve, zakopane.
Zato je duhovščina ljubljanske škofije pod predsedstvom svojega škofa na znanem zborovanju dne 6. III. 19-M) odločno poudarila, da je tu treba drugače začeti. Skrajni čas da je, da 6e tudi za to delavstvo 6tori, kar je potrebno in pravično. Zlasti naj bodo ti delavci deležni istih socialnih zavarovanj kakor ostali delavci.
Vsa poštena javnost je ta odločen poziv pozdravila. Zlasti pa so bili veseli že organizirani viničarji in poljedelski delavci v sklepu Zveze združenih delavcev. Sedanji časi prinašajo 6icer obilico drugih skrbi in težav, toda kljub vsemu ne dopuščajo nobenega odloga, drf bi smeli pozabiti na gorenji jasni poziv slovenske duhovščine. Treba je kljub vsemu na delo za poljedelskega delavca. Bil bi velik greh to vprašanje še naprej zanemarjati.
V našem delavskem 6tanu je stroka poljedelskega delavstva najmočnejša. Sem spadajo hlapci, dekle, dninarji, gozdni delavci, oglarji itd. Vseh skupaj je preko 70.000. 1C temu moramo prišteti še njihove družinske člane.
Tj delavci so med vsemi najslabše plačani. Niti niso zavarovani za bolezen, za starost in onemoglost. Nezgodno zavarovanje je izvedeno samo za nezgode, ki se zgode pri poljedelskih strojih. Ti delavci so zato v večnem strahu pred ubožnieami in pred beraško palico. Beg z dežele, od kmetske grude, je tu le prerazum-ljiv in — opravičljiv. Samo zboljšanje socialnega položaja more tu postaviti varen jez.
Sedemdeset tisoč slovenskih ljudi kliče tako danes po socialni pravičnosti. Danes bolj kakor kdaj koli prej.
To nalogo na j bi izpolnil Oddelek pol jedelskih delavcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Vodstvo oddelka je točasno v rokah organizatorjev Zveze združenih delavcev. Ti sedaj to delavstvo zbirajo, ga poučujejo in zanj pripravljajo zakone o socialnem zavarovanju. Osnutek za nezgodno zavarovanje bo v kratkem predložen oblasti v potrditev. Drugi osnutki: za bolezen, za starost in onemoglost eo v delu in bodo uveljavljeni pozneje.
Poljedelski delavec postaja tako enakopraven s tovarišj iz industrijske in obrtne stroke. Vstopa v članstvo vseh delavskih socialnih zavodov in v članstvo Pokrajinske delavske zveze. V delavskih ustanovah bo poslej tudi on •ioodločeval. 70.000 »najnižjih« ljudi iz. ljudstva se vključuje tako v sistem našega javnega življenja.
Kdor ljudstvo zares ljubi, bo tega vesel in bo pri delu pomngal. V resničnem našem narodnem interesu je, da ustvarimo poljedelskim delavcem socialno-zavarovalno zaščito in Ipidšo bodočnost.
2.146 milij. lir, v naslednjem letu 2.098, nato 2.284, za 1939—1940 so znašali izdatki 2.431, za 1940—19+1 pa 2.793 milij. lir. Ti izdatki so bili največ izdani za dela iz področja ministrstva za javna dela, nato v področju podtajništva popolne bonifikacije in pri samostojnem državnem podjetju za ceste.
Vprašanja pristanišča v Trieseju. Pristojna oblastva so enakega mnenja, du bi bilo potrebno v čim krajcem času z največjo možno točnostjo določiti pasove območja posameznih pristanišč in sicer predvsem Trsta in Reke in to nu osnovi železniških razdalj posameznih postuj od pristanišča in od posameznih središč v teh pasovih. Sedanji tarifni položaj bi bil moral biti revidiran podrobno in sicer na osnovi kriterija, da mora biti cena prevozov na že-. leznicah vedno v pravilnem razmerju z razdaljami, ki so prekoračene na najkrajši poti. Podoben način naj bi se uporabil tudi za ugotovitev pomorskih prevoznih stroškov za subvencionirane linije. Če ne bi sledili tem kriterijem. ne bi nobena razdelitev con dala onih rezultatov, katere bi bilo treba pričakovati. Na osnovi teh dveh kriterijev bi bilo mogoče omogočiti tema dvema pristaniščema konkurenca z drugimi, inozemskimi pristanišči, tudi če bi ta konkurenca v nadaljnem času postala vedno bolj ostra.
Omejitve potrošnje papirja. V zvezi z zadnjimi odloki o omejitvi potrošnje papirju je treba dodati, da nobena revija nc sme zaradi skrčenega obsega povečati svoj dosedanji format. Nadalje je poleg zmanjšanja števila strani dovoljeno revijam zmanjšati tudi število zvezkov.
Prepoved izdelovanja kovčegov in listnic iz
usnja. Ministrstvo za korporacije je izdalo dekret, po katerem je zaradi potrebe rezervirati vse usnje za izdelovanje obutve, prepovedano izdelovanje kakršne koli vrste predmetov kot n. pr. kovčegov, denarnic, tapet, oprave itd. razen predmetov za sedlarje in za tehnične, vojaške znanstvene in zdravstvene namene. V 10 dneh po publikaciji dekreta se morajo prijaviti vsi predmeti, katerih izdelava je prepovedana, pa so na zalogah trgovin, tvornic itd. pri pristojnem Pokrajinskem korporacijskem svetu.
Podr/.avljenje gozdov v Macedoniji. Bolgarska vlada je sklenila podržaviti vse gozdove v Traciji in Macedoniji, brez ozira na to, ali se nahajajo v državnih ali zasebnih rokah. Da bi občinam, katerih dohodki so prihajali v veliki meri od gozdov, pomagali zaradi izpada dohodkov, je bolgurska vlada sklenila dujati odstotek dobička iz gozdov. Podržavljen je je utemeljeno s tem da so potrebne za 'pogozdovanje omenjenih pekrajin velike v6ote, katere da lahko samo država.
Dve novi železniški liniji v Srbiji. Srbski ministrski svet je sklenil zgradbo dveh novih železniških zvez in sicer nameravajo predvsem zgraditi normalnotirno železniško linijo med borskimi rudniki bakra in timoško železnico, ki vodi do Donave. Nadalje gre za zgraditev nove železniške linije Belgrad—Kladovo, ker gre za izkoriščanje rudnih zakladov Majdan-peka.
Fuzija v srbski industriji. Tvornica vreč in tkanin v Mladenovcu se je fuzionirala s Tekstilno družbo za predelavo rastlinskih vlaken in trgovino v Mladenovcu. Nova tvrdka se glasi: Delniška družba za predelavo rastlinskih vlaken in za razvoj tekstilne trgovine in izdelavo vreč v Mladenovcu. Glavnica znaša 18 milijonov dinarjev.
Tvornica dušika na Danskem. Preddela za grndbo tvornice dušika na Danskem se bližajo koncu. Nova tvornica bo veljala okoli 200 milijonov danskih kron od česar odpade na samo tvornico 45 milijonov kron, na koksarno 70 milijonov, ostala vsota pa na elektrarno.
Člani Sveta za Veliko Azijo
Tokiri, 16. febr. AS: Tokijski tisk pohvalno piše o ustanovitvi sveta za Veliko Azijo, v katerem bodo zastopane najodličnejše osebnosti. Predsedoval mu bo ministrski predsednik Tojo, njegovi sodelavci pa bodo najvišji predstavniki narodnih, političnih, vojaških, socialnih in gospodarskih organizacij. V svetu bodo tudi mnogi bivši ministri, bivši generalni guvernerji, generali, admirali, bivši načelniki političnih strank, bivši poslaniki, gospodarstveniki, industrijci, voditelji finančnih podjetij ter guverner japonske banke.
Težave v turškem prometu
Ankara, 16. febr. AS. Turški prometni minister je dal zastopnikom tiska nekaj izjav o težavnem položaju, v katerem se nahaja železniški promet. Rekel je tudi, da je obnova mostov na rekah Marica in Arda, ki vežeta lurčijo z Bolgarijo in Evropo, nekaj časa morala biti prekinjena zaradi silnega mraza. Voda je nanesla okrog naprav za popravo mostov velike sklade ledu in vse je zamrznilo. Pričakuje se, da bo obnovljen promet s Turčijo Šele po dvomesečni zamudi. -
Metlika kakor odmaknjena
stoli ob strani
Pogled na Metliko
Novo mesto, februarja. J Ce dz Črnomlja, tega prvega belokrajskega središča, kjer se ti zdi, da vse dela in živi, stopiš na skrajni vzhodni konec naše zemlje ob Kolpi, v staro in romantično Metliko, boš prvi trenutek ugotovil veliko razliko med tema dvema starima tekmovalkama: Črnomelj je sodobno mesto, ki se je z vso silo oklenilo sodobnega gospodarskega življenja, Metlika pa se je, kakor da bt bila užaljenu zaradi zmage, ki ji jo je otel Črnomelj, zaprla vsemu temu novotarskemu življenju in ostala stara, romantična, kakor je bila še za Valvazorjevih časov in se ne da, tako se zdi, motiti niti od železnice, ki je tod stekla 1. 1914, tik pred izbruhom svetovne vojne. Zato pa še danes za marsikaterega ki mu je vse novodobno počenjanje odveč, Metlika velja za mesto, kjer je življenje mirno in prijetno, kakor je bilo nekdaj v dobrih starih časih, ko si moral po cele ure pre-čepeti na okornem kmečkem vozu ali pa le nekoliko prijetnejši kočiji, če si se hotel potegniti do dolenjske metropole.
Metlika pred stoletji
Starejša in nekdaj imenitnejša kakor Črnomelj je Metlika, ki 60 jo predvsem vojaške potrebe zapadne meje Bele krajine poklicale k življenju. Na sedanjem mestu, v okljuku med Obrhom in presihajočim Suhoriem, je današnja Metlika zrasla v srednjem veku. Njena prednica v predzgodovinskih in rimskih časih pa je bila nekoliko stran v ravnini ob Metličici, v bližini današnjih Rosalnic in tudi na oni strani Kolpe in med unijati znane romarske cerkve »Pri treh farah«.
V listinah se Metlika prvič imenuje mesto 1. 1*565. Pomen Metlike je rasel zaradi grozeče turške nevarnosti, zaradi katere je ipozneje postala znana po vsem krščanskem svetu. Turki so nanjo mnogokrat navalili in ji prizadejali premnogo gorja. Prvič so nanjo navalili in jo oropaLi 1. 1408, pozneje pa 60 Metličani doživeli še 16 turških napadov. V tej dobi jo je tudi dvakrat obiskala kuga, dvakrat pa ji je požar prizadejal tako hude udarce, da si mesto zlepa ni moglo oporaoči.
Med lastniki Metlike in njenega gradu se imenujejo ogrski kralji, višnjegorski gospodje, Spanheimi, Goriški grofje, avstrijski nadvojvode in Frankopani. Ta imena lastnikov sama pričajo, kaj je morala Metlika nekoč pomeniti, da se je tem mogotcem zdelo vredno potegovati 6e za gospostvo nad tem mestom.
Do 1. 1365 je bila Metlika kot sedež slovenske marke središče Bele krajine. Vse do tega leta je v njej stoloval deželni glavar, ki je bil od ljubljanskega neodvisen in neposredno podrejen le deželnemu knezu. L. 1565 je Metlika deželnega glavarja izgubila in oblast nad njo in vso Belo krajino je prevzel ljubljanski deželni glavar. Ta sprememba v upravno-politič-nem življenju je za Metliko pomenilo konec slave. Metlika je začela nazadovati, dvigati pa 63 je začel Črnomelj, ki mu Metlika ni bila kos. Zadnjič se je Metlika skušala dvigniti do pomembnejšega življenja in zaigrati Črnomlju enakovredno vlogo pred leti, ko je bil pod bivšo Jugoslavijo ustvarjen poseben metliški okraj z Metliko kot sedežem glavarstva. Tudi to upa-
nje na imenitnejše življenje je kmalu prenehalo. Metliški okraj je bil zopet ukinjen in Metlika se je zopet morala podrediti Črnomlju, ki si je s tem dokončno priboril prvenstvo in Metliko prisilil, tla je zopet začela živeti od svojih spominov, svoje romantike, zase in za tiste, ki jih leto za letom privablja z lepotami in zanimivostmi, s katerimi je njo in njeno okolico narava bogato obdarovala.
Metlika dandanes
Danes je Metlika po svojem obsegu in številu prebivalstva majhno mestece. Se 1500 ljudi ne živi za stenami njenih hiš, pa še toliko jih ne bi bilo, da ni6o mestu pridružili bližnjo vas
Komenda ▼ Metliki
in nekaj kmečkih zaselkov, ki se danes ponosno prištevajo med mestne okraje, ki jih ima Metlika kar lepo število z zanimivimi imeni kakor Šranga, Draga, Strnišče in Borštek. Starejši del mesta leži stisnjen v dokaj strmem okljuku in sega notri do podnožja vinorodne Veselice, ki daje znano rdeče metliško vino, novejši del mestu, ki hoče zaživeti nekoliko sodobnejše življenje pa sili ob cesti tja proti železnici, od katere so obeta nekoliko več življenja in več stika z ostalim belokranifkim svetom, ki se pa razen skrajnega vzhodnega dela rajši nagiba k Črnomlju, ki mu več daje in od njega tudi več jemlje.
Nekaj gospodarskega življenja pa prinašata eMtliki obrt in trgovina, ki pa tudi ne segata s svojo dejavnostjo daleč preko mestnih meja, z izjemo vinske trgovine, ki se ji je pač po zaslugi vinarske zadruge posrečilo dvigniti sloves metliških vin, zlasti črnine, v toliki meri, da gredo kaj rada tudi na ljubljanski trg, pa tudi v marsikatero dolenjsko krčmo, kjer vinskih goric ni v bližini.
Čeprav Metlika nima večjih trgovskih obratov, pa ni rečeno, da med svojimi meščani ne bi imela spretnih trgovcev, ki sicer svojih sposobnosti ne kažejo z lepimi izložbami in velikimi skladišči, pa vendar na veliko trgujejo. To so naši Zum-berčani, ki so resnični vladarji v metliškem gospodarskem življenju in ki imajo ali so imeli svoje trgovske mreže razpredene daleč naokoli. V Metliki sami boš sicer redko našel obrat, čigar lastnik bi bil Zumberčan, ki pa vendar vedno kupčuje. Če se boš namreč z njim spustil v zaupen pogovor, ti bo kaj kmalu začel pripovedovati o svoji »radnji« v Karlovcu, pa o »kufci« v Zagrebu in o manufakturnem blagu, ki 6o ga nekdaj njegovi krošnjarji prenašali po Slovenij in tudi Hrvaški ter verjetno še dalje doli po jugu.
Težko bi bilo Metličanom in še težje bi jim postalo v bodočnosti, če bi povsem bili odvisni od trgovine in obrti, ker si od nje pač ne morejo obetati toliko, da bi od nje lahko živeli in da bi z njo nase obrnili pozornost in se tako tudi z dotokom tujcev prislužili za boljši grižljaj. K sreči ima Metlika in njena okolica drugih dobrin, ki sicer niso tako otipljivo donosne, padajo vendarle nekaj zaslužka, če jih le človek zna prav obrniti in izrabiti. Take dobrine skriva v sebi mestna preteklost, romantika, v katero je mesto še danes zavito in pa privlačna okolica, polna naravnih le-j>ot, ki izletnika kličejo in vabijo. Danes ni moderna in sodobna le industrija, marveč je moderen tudi tujski promet. In če si Metlika prve sodobnosti ne more privoščiti, ima zato vse pogoje, da si privošči drugo. Če ne more privabiti delavcev, trgovskih zastopnikov in bogatih kupcev, pa bi si zato prav lahko mogla privabiti turista.
Metlika je resnično letoviščarsko mesto, ki more živahnejšega življenja in vsaj nekolikšnega razvoja pričakovati le od dotoka tujcev, ki bi ob boljši organizaciji, ki jo zahteva sodoben tujski promet, in s potrebnimi investicijami, kar vse bi morali Metličani sami in čimprej izvršiti, mogel občutno povečati in za katerega so z metliškimi zgodovinskimi znamenitostmi, mestno romantiko, krasnimi izletniškimi točkami v bližini in zlasti za kopanje silno prijetna Kolpa, dani vsi predpogoji. Kadar bodo Metličani sami izvršili vse potrebno, da njih mesto zaslovi kot letoviščarsko, takrat bodo tudi mogli še z večjo upravičenostjo pričakovati, da bodo vendar enkrat letoviščarii iu izletniki spoznali tudi kraje ob Kolpi.
I
Letos smo imeli kratek predpust
Vsako leto je predpust čas, v katerem ljudje mislijo, da morajo malo ponoreti in pokazati, da znajo biti veseli. Ta stara navada se je ohranila iz davnih časov, ko so se vsi pripravljali na resni postni čas, ki je zahteval od vseh precejšnjih omejitev. Strogi post je mnogim preprečil, da bi mogli uživati to, kar jim je najbolj dišalo, poleg tega pa v postnem času miza še zdaleka ni bila tako obložena, kakor sicer.
Tako je nastala navada, da so se povsod ob koncu predpusta s posebno poslovilno gostijo ločili od dobro založenih miz in mesa. Vsak narod je po svoje oblikoval svoje pustne navade, moderni čas pa je mnogo teh res svojskih in zanimivih običajev potisnil v pozabo. Tudi pri nas hitro izginjajo zadnji ostanki nekdaj tako pestrih pustnih šeg. Dežela je ohranila še nekaj ostankov. Ponekod za slovo od predpustnega časa sežigajo pusta. Največ sodeluje pri tem seveda vaška mladina, ki na pepelnično sredo navadno v obhodu prenaša po vasi iz slame napravljenega pusta — šemo, katero končno sežge v znamenje, da je »čas presneti« minil in da se je pustov režim nehal. Ponekod tudi še »babo žagajo« in dekletom «ploh vlečejo«. 2e od naših pradedov smo podedovali navado, da je za ženitev najbolj primeren pred-pustni čas. In res, v predpustu je še sedaj največ porok. Marsikatero dekle upa, da bo v predpust-nem času srečno prijadrala v zakonski pristan. Po
vaseh se take nade seveda ne dajo prikriti. Če se potem poroka podre ali kakor koli zavleče, je dekle v tem predpustu »vlekla ploh«. Nagajivci navadno na domačijo takega dekleta, in sicer kar na streho, ponoči postavijo slamnatega moža, ker pravega ni dobila.
Naš kmet je že od nekdaj živel skromno. Ni še dolgo tega, ko je bilo na kmetovi mizi meso le ob praznikih. Ob nedeljah je prišla na vrsto kvečjemu tako imenovana »suha juha«, prekajena svinjina, o praznikih pa govedina, le zelo redko tudi kaka kura, raca ali gos Izjemo je napravil kmet le na pustno nedeljo in na postni torek. Tedaj si je družina privoščila obilje suhega svinjskega in drugega mesa in se ga najedla do sitega. Saj se je bilo treba najesti tako rekoč do velike noči. Kasneje so prišli na kmečko mizo še »flan-cati«, krofi in bobi.
V mestih so predpustne navade še hitreje padle v pozabo. Ostala je v glavnem le skrb za dobro obloženo mizo in pustno zabavo. Pustne šeme so postale prav redke, razen pri veselicah in pri mladini. Pač pa so ljubljanski meščani v stari Ljubljani svoj čas z veliko vnemo prirejali »pustne korze«, ki so bili zlasti v navadi v južnih mestih. BiH so to obhodi mask skozi mesto, pri čemer so posamezne skupine udeležencev sestavljale cele prizore. Mnogo skupin se je vozilo tudi na okrašenih vozovih. V skupinah so sodelovali razni
Ljubezen pa je močna kakor smrt
Vprav zato, ker je ljubezen močna kakor smrt, jo je naš Gospod postavil na prvo mesto: ljubezen do Boga, ljubezen do samega sebe in ljubezen do bližnjega.
Zapoved o ljubezni do bližnjega nam je Bog pokazal s svojim lastnim zgledom. Sin božji ni prišel, du bi mu služili, ampak je on sam drugim služil. Pokleknil je pred svoje učence in jim je umival noge; služil jim je kakor hlnpec gospodu, še bolje kakor mati otroku. Potem nam je dal nauk: »Pravite mi gospod in učenik, in prav pravite. Če sem vam jaz, vaš gosjiod in učenik, umil noge, tedaj morate tudi vi drug drugemu noge umivati; zakaj jaz sem vam dal zgled, da tudi vi storite, kakor sem storil jaz« (Jan 13, 15). Kristus nam je dal ganljiv zgled. Tudi mi moramo drug drugemu ljubeče služiti in v tej službi drug drugega ljubiti.	, _ . .
Gospodov zgled nam je za nauk. Kristus je dul svoje življenje kot odkupnino za nas. »Po tem smo spoznali ljubezen božjo, da je dal svoje življenje za nas, in tako moramo tudi nu dati življenje za brute« (I Jan 3, 16). Tako moramo tudi mi ljubiti svoje brate, svoje bližnje, in če bi bilo potrebno, dati tudi življenje zanje. Slabi kristjani bi bili, če bi nam Kristusova ljubezen ne napolnila duše, če bi nas pripravila le do mehkih čustev in lepih besed, namesto, dn bi nas priganjala k požrtvovalnim dejanjem.
Knko bi mogli biti brez ljubezni! Vsi io potrebujemo. Tako mož, da mu njegovo trdo duševno ali telesno delo ni samo gola potreba, ki ga navdaja z jezo in kletvijo, ampak mu je delo v ljubeznivo službovanje njegovi družini in s tem tudi vsemu narodu. Zenn je potrebna ljubezni, dn se v njej izživlja materinstvo, da postane junaška mati, ki se použiva v žrtvah za moža, za otroke in bolnike. Otrok je potreben ljubezni, dn se razvija v njem vse, kar je dobro in plemenito in da postane močnn, znnčajnn osebnost. Narod potrebuje ljubezni, da se v njem razvije skrb za obči blagor, za blagor vseh narodovih udov, vseh stanov in stopenj. Človeštvo je potrebno ljubezni, močne požrtvovalne ljubezni, dn ostane sovraštvo pri tleh, sovraštvo, ki nikdar ne zida, ampak ime« • raj podira. Zatorej moramo ljubezen gojiti in jo netiti, ker vemo, dn najbolje služimo z njo sebi, družini, svojemu narodu in vsemu človeštvu.
Krščanska ljubezen pa ne prifrči k človekn tebi nič meni nič, ampnk je sad najvišjih bojevitih dejstvovanj, uspeh zagrizenih in dolgotrajnih bitk, ki i lic prinesejo nobene zunanje slave, ker se bijejo na bojiščih srca. Krščnnska ljubezen se razživi v tako moč, dn je človek prijiravljen žrtvovati tudi samega sebe za blagor drugih.	________
stanovi in tekmovali med seboj, kdo izmed njih bo zmogel najlepšo skupino.
Kljub lepim poskusom pa se ta navada v stari Ljubljani ni udomačila. Pred nekaj leti smo v Ljubljani doživeli poskus takega pustnega korza. Javno mnenje se tudi zanj, čeprav je ob njem pasla ivoj »lirbec« vsa Ljubljana, ni moglo ogreti in tako je ostalo le pri enkratnem poskusu.
Letošnji predpust je bil zelo kratek. Bil je seveda v znamenju resnih časov, ko ne gre, da bi se veselili, medtem ko tisoči in tisoči žrtvujejo svoja mlada življenja za lepšo bodočnost Evrope. Pač pa se je poznal predpust v Ljubljani in tudi po deželi pri porokah. Mladi pari so pridno stopali pred oltar.
Na)razvesel]ive Si oblik vVaUdtutlni
vsak mesec bo gotovo „0IHSK", naš prelepi bogato ilustrirani mesečnik. Izhaja 15. v mesecu. Naročnina letno le 40 lir. Naroča se 0 pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva 6
Prvo nalivno pero
Splošno mislijo ljudje, da je prvi iznašel nalivno pero Anglež Servis NVaterman, ki je dal svoj izum patentirati leta 1883. Toda nalivno pero so poznali že 290 let orej na Švedskem. Sicer ni bilo tako .popolno kakor NVatcr-manovo, toda v uporabi je le že bilo in je predhodnik nalivnega peresa, ki je danes tako močno razširjeno.
KULTURNI OBZORNIK
Razno iz Opere
Da ne postane vse delo za izvajalca in poslušalca enolično, skuša uprava izostanek gostovanj nadomestiti tako, da domače moči zaposli v različnih vlogah, da jim da priliko, da svoje zmožnosti v raznih smereh razvijejo. Kolikor pa teh sprememb ni imela v načrtu že operna uprava sama, so jo pa v to prisilile razne prilike in neprilike, ki letos pevskim grlom niso nič kaj naklonjene. Tudi za občinstvo, ki je včasih sicer neprijetno prizadeto, so te spremembe dobrodošle, kar kaže pogled na operno dvorano, ki je skoraj vedno polno zasedena. Saj dobi delo v novi zasedbi, pa četudi je ta omejena na eno samo vidnejšo vlogo, povsem drugačno lice. Ce te spremembe zaradi njih obilice niso bile sproti omenjene in zabeležene, naj jih zaradi preglednosti zdaj, ko je nastopil v opernem delu trenuten zastoj, vsaj na kratko povzamem.
Ivanka Ribičeva, katere nastop kot glavne osebe v Rigolettu je bil že pohvalno omenjen, je v zadnjem času kreirala še dve glavni vlogi, in sicer Mirni v »La Boheme« in Butterfly v istoimenski operi. Tudi ta njena nastopa sta znova potrdila mnenje, da ima Opera v Ribičevi izvrstno moč, na katero se brez skrbi zanese in ji zaupa najzahtevnejše vloge. Pevsko razpolaga Ribičeva s svežim, prožnim in obsežnim glasom, s katerim popolnoma obvlada dvorano; lahko bi tudi pripomnil, da ima odporen organ, ki se mu komaj kaj poznajo neprilike, ki druge zrušijo. Tako je nekajkrat z najboljšim uspehom reševala predstave, ki so se zdele že izgubljene. Tudi igralsko je zadostila vsem zahtevani, čeprav je morala svojo vlogo včasih očividno v vsej naglici naštudirati.
X »Seviljskem brivcu« je vlogo Rozine pela
Kušejeva namesto Ivančičeve. Ima poln, kultivi-ran glas, ki ga zna zlasti v koloraturnih spevih lepo razviti in uveljaviti. Dobro je rešila tudi igralsko stran svoje vloge; vdani ljubezni do svojega pravega izvoljenca je znala pridati tudi lahno primes koketnosti, zahrbtnosti in intrigantstva.
Vidalijeva je nekajkrat zamenjala Heybalovo v vlogi Marinke v »Prodani nevesti«. Ta vloga dopušča razne interpretacije. Marinka je lahko tip zdravega, življenja prekipevajočega kmečkega dekleta, ki ne ostane nikomur odgovora dolžno in ki se mu čudno zdi, da se mu morejo včasih izmakniti iz rok vajeti, s katerimi vlada nad starimi in mladimi. Lahko si jo pa predstavljamo kot vdano ljubeče dekle, ki mu ni niti treba biti sentimentalnemu, pač pa ima toliko vero v svojo ljubezen, da jo tudi vsak videz nezvestobe zaboli v dno srca. Skoraj bi sodili, da nagiba Vidalijeva v ta drugi nač in interpretacije.
V	isti operi so bile tudi druge vloge večkrat zasedene z drugimi močmi kot pri premieri. Tako je igral kecala Lupša. Čeprav je ustvaril Be-tetto v tej vlogi tako izrazit in močan lik, da nehote zavede v posnemanje (kateri veliki umetniki te ali one stroke pa nimajo jx>snemovalcev?), je vendar Lupša pokazal toliko izvirnosti in samostojnega razumevanja svoje vloge, da je ustvaril primerno razdaljo med svojim vzornikom in med lastno interpretacijo. Sploh je Lupša pevec, ki ima pred seboj še lepo razvojno pot; njegovi dosedanji nastopi te nade opravičujejo. (Omenim naj, da je poleg svojih rednih vlog pel v tej sezoni tudi egiptovskega kralja v Aidi namesto Popova.)
V	»Prodani nevesti« je pel Janka ManoSevski namesto Francla. Kar velja o interpretaciji Marinke, bi veljalo, s potrebnimi spremembami seveda, tudi v vlogi Janka. Manoševski nam ga je predstavil v petju in igri ne toliko kot prešernega in navitega fanta, ki objestno pokaže na zunaj, kaj vre v njegovi notranjosti, ampak bolj kot mir-
nega, vdanega ljubimca, ki mu bolj godi naraven izraz njegove ljubezni kot pa dvolična igra, v katero ga drugi potisnejo.
»La Boheme« je tudi v moških vlogah doživela razne spremembe. Tako je pel Marcela Primožič, ki je dosegel v tej vlogi lep umetniški uspeh. Poleg obsežnega in polnega glasu, s katerim razpolaga, moram posebej omeniti njegovo naravno igro. Vlogo Chaunarda je pa prevzel Janko; spoštovanje vzbuja njegova vsestranska zaposlenost in porabnost kakor tudi solidna izdela-nost njegovih vlog, ki je lastna samo resnim in zrelim umetnikom.
V »Madame Butterfly« je igral poročnika Pin-kertona Banovec. Ta vloga zahteva zunanje reprezentančnega igralca, pevsko pa tudi skoraj največjo zmogljivost, ki jo moremo od pevca pričakovati. Hvaležni smo Banovcu, da je s svojim na-stoj>om rešil uprizoritev te opere. Glasovno dobro obvlada predvsem srednje in srednje vsioke lege, dočim mu najvišje lege, v katere Puccini brezobzirno vodi pevca, utonejo v orkestru. Suzuki nam je v vžakem oziru lepo predstavila Španova. ki je pri premieri igrala Kate Pinkerton. To vlogo je pri zadnjih predstavah dostoino predstavila Po-ličeva.	M. T.
Kulturni drobiž
Stoletnica Matice Hrvatske. Ta mesec so Hrva ti praznovali 100 letnico ustanovitve Matice Hrvatske, ki jo je ustanovil grof Draikovii 10. febr. 1842. leta na občnem zboru tedanjega hrvatskega bralnega društva. Založba se je najprej imenovala Matica Ilirska in je imela nalogo izdajati ilirske klasike in koristne knjige tedanjim svojim Članom. Leta 1874 pa je družba spremenila svoje ime v Ma-t'Vr, Hn-jieto, ki je torej najstarejše in najvažnejše hrvalak« književno podjetje, ki je ie v tisočih in
milijonih izvodih poslalo svoje knjige v svet ter iina tako veliko zaslugo za izobraževanje hrvatskega naroda. V zadnjih dvajsetih letih si je Matica pod vodstvom prof. Lukasa silno prizadevala, da je krepila hrvatsko zavest ter bila v službi sedanjih oblastnikov, zaradi česar je bil malo pred polomom postavljen komisar. Po ustanovitvi nove državnosti pa je stopila spet na čelo vseh književnih prizadevanj ter predstavlja v resnici centralno hrvatsko književno podjetje, ki sedaj slavi svojo 100letnico.
Gotovčeva opera Ero z onega sveta je doživela v Zagrebu že petdeset predstav. S to opero si je Gotovac pridobil ime naivejega sodobnega hrvatskega koinjKinista, ki je dobil priznanje zanjo tudi v inozemstvu, kjer se veliko igra. Vsak čas bo stopila tudi na deske dunajske opere, kar bo nov uspeh. Pri slavnostni petdeseti predstavi v Narodnem gledališču v Zagrebu je pel glavno vlogo naš Josip Gostič, ki se je vrnil po velikih uspehih z Dunaja, ter je delo režiral in dirigiral sam kom-jionist Jakov Gotovac. Opera je doživela tudi pri nas velik uspeh.
Novo znanstveno delo Vojteha Tuke. Slovaški predsednik vlade in rektor slovaškega vseučilišča dr. V. Tuka je izdal v Berlinu v založbi Limbaeh novo svoje znanstveno delo v nemščini z naslovom: >Die Rechtssysteme«, Grundriss einer Rechtesphilo-sophiet. V prvem delu podaja pojem pravnega napredka reda, ki nastaja na psihološki način, in sicer tako, da nastane najprej pravilo, potem pa socialna disciplina. Potem opisuje postanek države, ki nastane potom treh stopenj: mehanične, biološke in psihološke. V drugem delu piše o pravnih sistemih. V tretjem pa opisuje pravno življenje, kako se varuje, razdira in brani pravni red in kako se dopolnjuje z novimi normami. V zadnjem — četrtem — delu pa govori o mednarodnem pravu, pri čemer stoji na stališču priornosti notranjega prava, ki mu daje prednost pred mednarodnim, katerega pobija. Končno |>a še dotakne problema vojnega prava in pravice za oboroženi nastop.
2J Ao&ne novice,
Koledar
Torek, 17. februarja: Pust; Franc Klc, mu-čenec: Sil vin, škof; Roniul. mučencc; Polihronij, škof in mučenec; Fintan, spoznavalec.
Sreda, 18. februarja: Pcpclnica; Simeon, šk. in mučenee; Flavijan, škof; Prepedigna, niuč.; Heladij, škof.
Novi grobov!
•f Dvorni svetnik v pokoju Franc Dukič je
odšel v večnost v Ljubljani ter jc bil pokopan v nedeljo 15. t. m pn Sv. Križu. Naj uživa nebeški pokoj. Žalujoči družini izrekumo svoje sožalje.
+ Marija Weithnuser, vdova po nadgozdar-ju grofa Lanthierija, je v vi«oki starosti 87 let zatisnila svoje oči v soboto U. t. m. zvečer na svojem stanovanju na Galjeviei po daljši bolezni. Pogreb je bil v ponedeljek ob 3 popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Naj počiva v miru! Njenim ostalim, ki za njo žalujejo, zlasti pa sinu e. Matiju \Veithauserju, posestniku in upokojenemu železničarju v Zeleni jami. izrekamo svoje sožalje!
■f Vilma Scemann pl. Snnnborst, vdova po polkovniku, je umrl« na Oolniku. Naj počiva v miru!
DO ZADNJEGA
toga meseca bodo še v prodaji naše izredno znižane
Knjižne kolekcije
Za nekaj Lir si med temi 100 kolekcijami vsak nabere kntig po svojem okusu. 1. skupina: Otroške in mladinske knjige. 2. skupina. Leposlovje, domače iu prevodno, 3 skupina Jeziko-slovie, 4. skupina: Praktične in poučno znanstvene knjige. 5. skup na: Aske-tična in vzgojna dela. Pridite in si oglejte ali pa zahtevajte seznani Za sedanje dolgo večere si kupile najlepše razvedrilo Naše cenene knjige.
Ljudska knjigarna
v Liubljani, Pred Škofijo 5
Koliko jih je lani bilo preklicanih
Na ljubljanskem okrajnem sodišču je poseben oddelek, ki vodi zadeve o onih osebah, za katere so predlagali sorodniki ali občine, da se proti njim uvede preklieno postopanje. Zaradi duševnih bolezni jc bilo lani 5 oseb popolnoma preklicanih, predlanskim pa 39. Delno sta bili preklicani 2 osebi, predlanskim 6. Zaradi zlorane alkohola iz navade je bila lani neka
oseba preklicana in ji je bi! postavljen skrbnik, predlanskim sodišče ni preklicalo nobenega alkoholika. Zanimivo je dalje, da ni bil nihče
preklican zaradi zanživanja različnih mamil in živčnih strupov. Takih primerov sodišče že dolga leta ni imelo v evidenci. — Pod kuratelo tudi ni bil postavljen noben Ljubljančan, od-nosno okoličan zaradi zapravljivosti, ko je bilo predlanskim 5 zapravi jivcev preklicanih. V 141 primerih je bilo uvedeno postopanje za sprejem v zavode za duševne bolezni, v 4 primerih pa je sodišče odklonilo predloge za sprejem v omenjene zavode.
Slike presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov dobite po vseh župnih uradih tako v Ljubljani kakor po deželi. Kupite jih pa lahko tudi v pisarni Katoliške akcije v Ljubljani, Pred škofijo št. 1.
— Južno vreme je nastopilo. V soboto je 'dopoldne močno snežilo, popoldne se je nato zjasnilo. Pritisnil je ponoči zmeren mraz. Pustna nedelja 15. t. m. je zaznamovala še —14 do -18° C mraza, toliko pri barjanski šoli. Podnevi
— »Prerok vseih prerokov« je naslov nove številke »Knjižice, ki jo je spisal župnik J. Langerholz. Naslovno stran je izdelal slikar-grafik Lavrih. Stane 0.70 lire.
Dar Visokega komisarja novomeški kapiteljski cerkvi
Visoki komisar Fkscelenca Emilio Grazi-oli je za osuševalna dela kapiteljske kripte v Novem mestu dovolil velikodušen dar 4300 lir. S tem darom je omogočeno, da se bodo sf>o-mladi začela najpotrebnejša dela za osušitev kapiteljske kripte, ki je bil« zaradi vlage, ki se je nabirala v njenem zidovju, že v nevarnosti.
Ljubljana
Nagradno žrebanje v gledališču
V nedeljo dopoldne je bilo v gledališču žrebanje nagrad za tiste kupce »Gledališkega koledarčka«, ki so izpolnili pogoje, razpisane v koledarčku. Zamisel »Gledališkega koledarčka« je bila prav posrečena in je to najlepše pokazalo veliko zanimanje, s katerim so ljubitelji gledališča segali po njem. Kdor od lastnikov koledarčka pa je hotel sodelovati pri nagradnem tekmovanju, je moral poskrbeti, da je pod slike naših opernih in dramskih igralcev nabral avtograme. Koledarčka je šlo nad tisoč izvodov, stodevetinpetdeset kupcev pa je zbralo tudi vse avtograme. Med temi je bilo včeraj pred komisijo iz petih članov žrebanje za razpisane nagrade, ki v glavnem obsegajo brezplačne vstopnice in abonmaje gledališč. Za nagrade so bili izžrebani: Frače Boleslav, Žganja Edvard, Sadar Breda, Rudolf Vida, Povhe Vanda, Končar Gorazd, švajger Cvetka. Kotnik Silva, Debelak Lca in Brereljnik Angela. Izžrebanci naj se zglase v torek med 12.30 in 13 v opernem gledališču, kjer bodo lahko dvignili nagrade. •
1 V vrtnarskem tečaju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana 1 bo v sredo 18. t. m. predaval g. inž. Corjup Sergij o spomladanski saditvi sadnega drevja in o sj>omladanskem gnojenju s posebnim oziroin na nauk o prehrani rastlinstva sjiloh in sadnega drevja posebej. Začetek točno ob 18 v kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Vstop prost.
1 Študent, študentka! Prav za vaju je napisan
roman *Pu&iava bo cvetelaVajinih let sta mladi licenciat Avguštin in plemenita Berberka Fatma, ki živita na mučeniški zemlji stare krščanske Afrike, živita in se borita s poganskim prahom davnih stoletij, z ljubeznijo človeško in z ljubeznijo Kristusovo; zadnja zagori v njunih mladih srcih in ju vodi do svetle zmage mlade samoodpovedi. Ce hočete videti njuno življenje, njuno ljubezen, veličino njune žrtve, pridite v soboto, 21. februarja ob štirih popoldne in v nedeljo, 22. februarja dopoldne ob pol enajstih v frančiškansko dvorano, kjer bodo to prelepo zgodbo miru in ljubezni uprizorili vaši vrstniki ljubljanski študentje in študentke. Vstopnice, ki so po 3 lire na vseh sedežih, kupujte v predprodaji pri Sfiligoju in pri svojih gimnazijskih zaupnikih.
1 Prvo romunsko delo na našem odru. V torek
ob 17.30 bo premiera tridejanske komedije, ki jo je napisal dramatik Victor Eftimiu, z naslovom: >Člo-vek, ki je videl smrt*. Igra je zgodba iz podeželskega življenja. V njej so opisani dogodki in konflikti, ki nastanejo, ko reši eden izmed uglednih meščanov iz vode potepuha, ki je hotel storiti samomor. Osrednji lik igre je potepuh, ki zanese s svojo miselnostjo in dejavnostjo nemir, razdor in najrazličnejša razburjenja v mirno provincialno življenje Igrali bodo: potepuha — Jan, njegovega rešitelja Filimona — Cesar, Filimonovo ženo — Gabrijel-čičeva, njeno hčer Aliso — Simčičeva, apotekarja Leona — Vlad Skrbinšek, njegovega sina Georga — Raztresen. — Režiser in inscenator: inž. arch. B. Stupica.
1 Preskrba Ljubljane s kurjavo. V te] hudi
zimi je Ljubljana še dokaj dobro preskrbljena s potrebno kurjavo. Primerno velike so pri trgovcih zaloge različnih drv, v prvi vrsti bukovih, ko je drugače njihov dovoz znatno oviran zaradi hudega mraza in visokega snega. Leta 1929. je Ljubljana
Italijanski vojaki na ruskem bojišču imajo majh ne sanke, na katerih prevažajo vojno gradivo.
zelo trpela zaradi pomanjkanja kurjave prav v mesecu februarju. Prihajajo pritožbe, da razni proda-jaloi drv zaračunavajo višje cene za bukova drva kakor so bile maksimirane. Treba pa je omeniti, da sedaj maksimalni cenik za trda drva, žagana, ne pa na dom postavljena, torej v skladišču, določa najvišjo ceno 169 li.r za kubični meter. Prevoz drv na dom zaračuna nato prodajalec posebej.
1 V pisarniških prostorih Trgovinskega oddelka Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) bo v torek, dne 17. februarja 15M2 ob osmih zjutraj občni zbor Sindikata gostinske stroke. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, vabimo vse gostinske nameščence, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
V soboto, 21. II. ob 17 in v nedeljo 22. II. ob l/»11 in 17 ▼ Frančiškanski dvorani v Ljubljani
..Puitava bo cvetela"
prelepa misijonska igra. — Vstopnice po 3 lire — naprodaj v trgovini Sfiligoj-
1 Sneg dela škodo na strehah. Ker je zapadlo
toliko snega so se marsikje po mestu pokazale zlasti na strehah velikih hiš že prve težave, ki bodo povzročile hišnim posestnikom precejšnje stroške. Spremenljivo vreme, pri katerem tako močno skače temperatura, zlasti pa še toplo Bonce ob nekaterih popoldnevih, je povzročilo, da je začela odtekati s streh snežnica. Ob večernem mrazu je seveda zmrznila v žlebovih in odtočnih ceveh. Zato so marsikje začele rasti dolge ledene sveče s streh. Te so lahko zelo nevarne pešcem na hodnikih. Na položnih strehah se je nad opeko in pod snegom začel delali led, ki bo kriv. če bodo strehe ob južnem vremenu začele zamakati. Previdni gospodarji zato že sedaj čistijo strehe in dajo popravljati zamrznjene žlebove, ker vedo, da si na ta način prihranijo še večje nepotrebne stroške.
Gledališče
Drama. Torek, 17., ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Premiera. Red Premierski. Sreda, 18., ob 17.30: »Voda«. Red Sreda.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli na Tyrševi cesti 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Izgubil sem 50 lir na poti po Tvrševi cesti ter prejšnji Masarykovi do Vzajemne zavarovalnice. Poštenega najditelja prosim, da jih
pa se je živo srebro v toplomeru zelo dvignilo proti ničli, toda ni šlo natl ničlo. Na pustni ponedeljek jc že zgodaj zapihal toplejši jug tako.
da je bilo v mestu le —5.6" C, v Trnovem —7.5 in na Barju —8" C. Barometer je kazal v ponedeljek malenkostno spremembo, namreč 763.2 milimetra. Snežna plast, ki se zaradi južnega vremena podnevi vedno bol j krči, meri v Trnovem še 53 cm. Tudi po deželi jc začel sneg kaj hitro kopneti. Ker so se vremenske razmere izboljšale, je tudi železniški promet normalnejši in vlaki nimajo večjih zamud, kakor v dnevih hudega mraza in snežnih viharjev.
— Zaradi izsiljevanja obsojena. Mali kazenski senat jo po daljši razpravi obsodil za radi zločina izsiljevanja nekega B. na 6 mese cev strogega zapora in 50 lir denarne kazni in njegovo ženo na 3 mesece strogega zapora. Lani sredi decembra s'a napisala kratko grozilno pismo na naslov neke zasebnice, stanujoče tam na dolenjski strani in zahtevala od nje najprej
Prvi petek v Žužemberku
m
Žužemberk, 12. svečana. Jutro prvega petka v februarju je bilo mrzlo ... megleno. Iz gc6tih temnih oblakov je pršil dro-ban, suh sneg. Vsa pokrajina je bila še pogreznjena v skrivnostni mir, le župna cerkev na hribu je bila že vsa razsvetljena. Skozi visoka okna je lila svetloba daleč po klancu nizdol. Oglasil 6e je veliki zvon in vabil k službi božji. Polagoma se je začel prebujati trg in po hišah so se prižigale luči. Po vseh potih in stezah proti cerkvi 60 6e že začele premikati trume ljudi, ki so si s plame-nicami razsvetljevali temno pot. Edinstven pogled kot bi se utrinjale zvezde.
Počasi stopajo ljudje po ozkem gazu drug za drugim. Nekateri so prišli že od daleč, eno uro in
I o ni«
poslala po nekem dečku zasebnici, ki se je pisma sicer zelo ustrašila, vendar ga jc izročila policiji, ki je nato oba izsiljevalca zaprla. Obtoženca, ki sta prišla od drugod, sta P° mestu beračila in dobivala tudi tedensko podfioro po 70 lir.
—	Ponatisnili smo knjižico »Dekletu na pot«. Dobi se v upravi na Rakovniku. Stane 70 centesimov.
—	Prižgana petrolejka padla na bolnika.
15 letni sin kočarice Franc Pristov iz Gredice v občini Tržišče je ležal bolan v postelji, nad katero je visela prižgana petrolejka. Nesreča je hotela, da je popustil žebelj v steni, na kateri je petrolejka visela. Goreča petrolejka je padla na postelj, kjer se je razlit petrolej vnel in mlademu bolniku povzročil hude opc-Ki:«« po obrazu. Sreča je bila, da so takoj prihiteli domači in preprečili večjo nesrečo. Mladega bolnika so morali zaradi opeklin iprepe-ljati v kantlijsko bolnišnico*
1000 lir, a še pozneje isti znesek, ker drugače ve£ Utrujeni so že, zakaj naporna je pot in stojo čaka nekaj groznega. Na pismu je bila na- pjnja v debelem 6negu negotova. Po klancu leze slikana mrtvaška glava s kostmi. To pismo sta | prjietna ženica, vsa je zavita v tople rute in ogri-
njače. Težko sope, zdelala jo je strmina. Počiti mora, da se malo oddahne. In potem zopet trudo-ma naprej, više, vse više. Pred njo korači 6tar mož v dolgi 6uknji, visokih škornjih in 6-kučmo na glavi. Stopinja mu 6podrsava, le stežka se lovi na močno palico. Večkrat postoji, se ozre proti razsvetljeni cerkvi, ki tako prijazno vabi invzdih-
ne: »Visoko je visoko, pa vendar, treba je.« In zopet posj>eši korak. Vmes pa hiti mladina, sneg je ne ovira, strmina ne moti.
Velika cerkev se polagoma polni. Joj, koliko je ljudi, kot ob največjih praznikih. In še in še prihajajo sneženi, premrli, da zadoste božjemu Srcu ter izprosijo sebi in svojim milosti in usmiljenja. Pri vseh sfiovednicah se tare ljudi obojega spola in različne starosti. Potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto.
Služba božja «e prične. Ljudstvo se kloni na kolena pred Najsvetejšim ter 6e zatopi v iskreno molitev. Nobenega oziranja, ne šepetanja, povsod
reenoba in slovesna ubranost. Pevci prepevajo najlepše pesmi, kar so jih zložili naši veliki mojstri Srcu Jezusovemu na čast. Kako užiga lepa pesem in dviga uboga človeška srca pred božji prestol...
Zvonček 6e oglasi in povabi vernike k sv. obhajilu. Vsa cerkev se dvigne in hiti k angelski
mizi. Tu pristopajo resni možje, še mladi, a prezgodaj osiveli. T
.'ežko breme jim je zarezalo ostre gube v obraz. Sedaj so tu, da darujejo božjemu Srcu vse svoje bridkosti in trpljenje v zadoščenje. Tam zopet kleče žene, matere. Prišle so izročat svoje najdražje, svoje otroke nebeškemu Prijatelju otTok. On naj jih čuva in vodi skozi viharje ziv-1 enja. Tudi naši fantje in dekleta so se zgrnili pri angelski mizi. O, koliko jih je! Božjemu Sinu izročajo svojo mladost, svoje boje, svoje upe in nade.
Naša šolska mladina tudi noče zaostali. Težko je bilo zapustiti toplo j>osteljico in oditi v mrzlo utro k fari. S torbicami na rami 60 prišli v cerkev, zakaj premnogi bodo morali po službi božji naravnost v šolo, kjer bodo ostali vse dopoldne brez toplega zajtrka. A to jih ne moti Četudi drgetajo od mraza, vendar pobožno sklepajo premrle roke, ko prihajajo k mizi Gospodovi!
Tako se napolni ves pro6tor pred obhajilno mizo tja do klopi kot 6amo še na vel. četrtek. Neutrudno obhajata dva gospoda in vedno še prihajajo nove "Turne. Skoraj vsaka družina je poslala vsaj po enega zastopnika, mnoge 60 6C zbrale jiolno-številno. Vsi obrazi odražajo tiho vdanost in slovesen mir.
Po končani službi božji 6e vsuje množica po hribu navzdol. Vse hiti proti domu, kjer že čaka vsakdanje delo in poklicne dolžnosti Veseli 60, da so ostali zvesti tudi to jl>t kljub snegu in mrazu. Radostnega srca jiolože tudi to žr'ev v božje Srce, dobro vedoč, da jim bo vse bogato poplačalo. Vi vsi, ki morda še stojite ob strani, pridružite se nam! Ne bo vam žal!
odda upravi »Slovenca« proti nagradi. Furman Lado.
Našla se je moška ura v Levčevi ulici. — Dobi se Langusova 18.
Našla se je v soboto denarnica z manjšo vsoto denarja in malim ključkom. Dobi se v Rečni ulici 6, Ljubljana.
Črno denarnico z manjšo vsoto denarja in nekaterimi potrdili sem izgubila v ponedeljek dopoldne od 10—11 od univerze do nunske cerkve, po želenburgovi, Tyrševi, Frančiškanski do trgovine Kune. Pošten najditelj naj odda upravi »Slovenca«.
Radio Ljubljana
Torek, 17. februarja: 7.50 Poročila v »lov. — 7.45 Na-pevi in melodije, v odmoru ob 8 napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 15.15 Tereet sester Stritar — 12.45 kvintet harmonik — 15 Napoved časa, nato poročila y italij. — 15.15 Poročila Cl. Stana Oboroi. Sit v slov. — 15.17 Operetna gln>.ba. koncert ljublj. rad. orkestra pod vodstvom dirig. Šijanca — 14 Poročila t italij. — 14.15 Koncert ork. pod vodstvom Spaggiarija — 14.45 Poročila t Slov. — 17.15 Operetna RUsba pod vodstvom Moreltija — 19.50 Poročila v slov. — 19.45 Simfonična glasba — 20 Napoved čnsa. nato poročila v italij. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slov. — 20.50 Koncert komornega
fievskega zbora — 21 Koncert rad. orkestra ob sodelovanju lasista Fr. I np»e — 21.50 ljubljanski Sramel-kvartet — 22 Koncert pianistke Marte L)« Concitli« — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ne ostanite brez spomina na pobožnost deveterih prvih petkov! Zato kupite slike presv. Srca Jezusovega! Vsaka slika velja 3 lire.
Iz Trlesteja
Smrtna nesreča se je zgodila na vogalu ulic Chega in Cellini. Tovorni avtomobil je pripeljal z veliko brzino po via Cellini, ko je zapazil šofer nenadoma pred seboj 6 steklenicami naložen voziček. Da 6e izogne trčenju, je naglo zavil ter pri tem krenil na hodnik za pešce, kjer pa je podrl na tla 12 letnega Ivana Petrina. Fanta je s tako silo treščilo ob tla, da je obležal z zlomljenim tilnikom ter je kmalu r>o prevozu v bolnišnico umrl.
Smrt vzornega moža. V četrtek 5. februarja je bil pokopan na barkovljanskem pokopališču pok. Janko Pogorelec — mož, kakor jih je malo živelo v našem mestu. Rodom z Grete, kjer je imel svoječasno lepo veleposestvo, 6e je udejstvoval vse svoje življenje v našem me6tu ter je zavzemal vidna mesta v 6lužbi in v družabnem življenju. Šele pred 3 meseci je 6tar 65 let stopil v jx>koj, vendar mu ni bilo dano uživati zaslužen odpočitek. Pokojnik je bil' mož, ki je imel povsod 6amo prijatelje. Za vsako dobro stvar je bil vnet, povsod je rad pomagal po svojih močeh. Bil je globoko veren katoličan, ki je svoje prepričanje vedno in povsod tudi javno poudarjal. V vrstah meščanov je z njegovo smrtjo nastala velika vrzel. Premnogo ljudi ga je spremljalo na zadnji poti ter 6 tem pokazalo, kakšno spoštovanje in priljubljenost je užival. — Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše 6ožalje.
odrijančka
DNEVNIK PALČKA
iTKŠliŠžBs
Pa bodi tako ali tako, čez uro nato smo šli na koncertni prostor.
Prvi je šel pred nami očka Bradač z notami v rokah. Ta njim je stopal Pikec, držeč se pro-fna*,*.:«, »o	Vate amo alerllU £n vai (iruffi.
Izbrali smo lep otoček na vrtu in smo 6e po njem lepo razporedili. Trobentač je s svojo trobento stal pred nami, dal je znak in — koncert se je začel.
»Tra-ta-ia ... Bon-ban-bin!« so se mahoma oglasila vsa godala. >Bum-bum-bumU je Smrček zabobnal po bobnu.
Rimsko pismo t
Nekaj cerkvene statistike
Rim, februarja.
Neki Nemec se je danes pri mizi spodtikal ob rasne barve talarjev, v katere so oblečeni gojenci tukajšnjih bogoslovnih zavodov. Tudi je bil mnenja, da bi bilo bolje poenostaviti cerkvene redove in posebno ženske kongregacije z brezštevilnimi imeni in najrazličnejšo nošo. Vsi so vendar bogoslovci ene in iste Cerkve, vsi redovniki in redovnice, ki z me-niškim življenjem hočejo izpolniti svoje življenjsko poslanstvo. Moj sobesednik je bil mnenja, da krčevito vzdrževanje različnih noš redovnikov in redovnic močno spominja na posvetno nečimrnost, pa čeprav je sramežljivo prikrita z meniško haljo in da živobarvni talarji rimskih bogoslovnih kolegijev demonstrirajo individualistične težnje, ki v Cerkvi gotovo niso umestne.
Skušal sem mu ugovarjati. Mislim namreč, da je tudi raznovrstnost v nošnji, v obredih in v bogo-služnem jeziku, ki jo Cerkev trpi, le izraz njene modrosti in prav umevane cerkvene vesoljnosti. Cerkev je kakor rodovitna mati, ki ji je Bog dal mnogo otrok. Kakor človeški materi ni do tega, da bi vsi njeni otroci bili enako oblečeni, vedno enako govorili, opravljali vsi isti posel in ne imeli ničesar osebno 6vojskega, — temveč je zadovoljna, da so le vsi dobri in pošteni, tako tudi Cerkev ne zatira narodne individualnosti svojih otrok. Ako je Bog dal ljudem različne jezike in je pustil, da se je vsak narod razvijal in rastel pod različnimi okoliščinami, lahko sklepamo, da je razne narode hotel imeti in da ni prav nič proti naravnemu in božjemu zakonu, ako ljudstva zemlje v raznih jezikih hvalijo svojega Stvarnika. Cerkev je modra dovolj, da tega stanja ne podira, ampak naj tudi v katolicizmu Nemec ostane Nemec, Italijan naj bo Italijan, Francoz ostani Francoz in Slovenec Slovenec. Za versko in oerkveno skupnost ter edinstvo nista jezik in noša bistveno potrebna. Prav nič me ne moti, ako hodijo po Rimu nekateri bogoslovci v črnih in drugi v rdečih talarjih, nekateri v višnjevih, drugi pa so rdeče le opasani. Še lepo se nn zdi in vedno mislim na živo pisan travnik, na katerem je pognalo polno raznobarvnih cvetlic. Glede redovnih oblek pa moramo vedeti, da so se mnoge razvile iz ljudske noše, kakor je kje bila v navadi ob svojem času. Zakaj bi potem morali vsi redovniki in vse redovnice biti enako uniformirane? Nekateri redovi imajo obleko, ki bolj ustreza posebnemu opravilu, kateremu se prvenstveno posvečajo, n. pr. strežbi bolnikov. Zakaj naj bi tu bili ozkosrčni in malenkostni?
Prevelika ozkosrčnost pa tudi na nasprotni strani ni umestna. Spominjam se spora, ki je nastal pred leti v neki državi, ko je oblast zahtevala, naj bi sestre, ki so se sicer pečale z vzgojo mladine, pa so kasneje prevzele tudi več bolnišnic v oskrbo, ne nosile pri bolnikih težke volnene obleke, ampak obleko, ki se lahko pere, pa naj bo katere koli barve hoče. Zahteva oblasti je iz zdravstvenih razlogov bila opravičena, pa jo je vendar kongregacija odklonila, češ da nasprotuje predpisom glede njihove redovne noše. Rajši so se odpovedale strežbi bolnikov. Mislim, da bi v Rimu spor pametneje rešili.
Razgovor z Nemcem pa me je napotil, da sem «e zanimal za število cerkvenih redov in kongre-gacij. Dobil sem prav postavne številke.
Moških verskih redov, to je takih, ki polagajo slovesne obljube, šteje Cerkev 61 s 108.347 člani, všteti redovniki, bratje, lajiki in novici. (Statistika je iz leta 1911.) Mod njimi so najslavnejši redovniki, benediktinci s 14 kongregacijami, potem tri frančiškanske družine: manjši bratje, kapucini in konventualci, a po številu so na čelu vseh jezuiti, ki štejejo 26.300 udov razdeljenih v 50 provinc e 1531 hišami in 66 noviciati. V štirih stoletjih svojega obstoja niso jezuiti dosegli še nikdar tako visokega števila. Frančiškanov je 24.748, od teh 7100 v Italiji.
Moških kongregacij, katerih udje polagajo le navadne obljube, je 03 s 105.067 člani. V tej skupini H) zelo razširjene moderne verske ustanove, kakor so lazaristi (število 5155), redemptoristi, pasionisti, palotinci, salezijanei (število 13.184, od teh 4500 v Italiji) itd. Najštevilnejša skupina so šolski bratje, na drugo mesto pa pridejo salezijanei. Svoje ma terne hiše (glavni sedež) imajo te kongregacije ta kole porazdeljene: v Italiji 31 (22 v Rimu), v Franciji 28, v Belgiji 7, na španskem 6, v Nemčiji 5, na Holandskem 4, na Irskem 4, v Ameriki 3, na Poljskem 2, v Mehiki 2 in v Kanadi 1.
Ženskih kongregncij jo pa še neprimerno več. Skupno jih je 720 s 576.000 redovnicami. Od teh imajo mateme hiše samo v Italiji 188, v Franciji 188, v Franciji 141, v Združenih državah 75, v Španiji 54, v Nemčiji 48, v Kanadi 24, v Belgiji 22, itd. Najmogočnejša kongregacija, ki presega po svojem številu tudi vsak moški red, so u&miljenke sv. Vin-
cencija Pav., ki imajo svoj materno hišo v Parizu. Kongregacija šteje 43.325 sester. Vse druge kon-regacije 60 daleč pod usmiljenkami glede števila, 'rve za njimi so nemške šolske sestre (sedež Mo-nakovo) z 10.000 članicami; »Sestre Dobrega Pastirja* (Angers) štejejo (»820 redovnic, salezijanke (Hčere Marije Pomočnice), sedež v Turinu, 8700 članic, »Sestre od sv. Križa: (sedei v Ingenbohlu v Švici) 8200 sester, uršulinke 71.500 (materna hiša v Rimu), itd. Nad 700 pa je kongregacij ki štejejo le po nekaj tisoč ali tudi le nekaj sto sester. Toda vse te številne kongregacije se posvečajo po večini vzgoji mladine, strežbi bolnikov in najrnznovrstnej-šim delom krščanske ljubezni m socialnega skrbstva.
V Annuario cattolico italiano za leto 1042, v katerem sem našel gornje številke, je še nekaj drugih zanimivih podatkov. Kardinalov je sedaj samo 52, od teh je 31 Italijanov. Pri Sv. stolici ima svoje zastopstvo 33 držav. V Italiji je 269 škofij in 13 samostojnih opatij (na vsem svetu je 10 patriarhatov, 260 metrojiolij in nadškofij, 918 škofij, 54 samostojnih opatij, 809 apostolskih vikariatov, 135 apostolskih prefektov in 14 misijonskih pokrajin »sui ju-ris<). Od itnlijnnskih škofij pa eo nekatere prav majhne in nimajo niti po deset župnij. Škofija v Ostiji n. pr. ima le 5 fara Velike so le škofije v Gornji in Spodnji Italiji: Verona n. pr. ima 280 župnij, Udine 251, Trieste 119, Trento 600, Tortona (pri Genovi) 291, Turin 814, Parma 305, Padova 881, Novara 378, Gorizia 218. Genova 215, Firenze 469, Bologna 411, Bergamo 377. Največja škofija v Italiji je milanska z 850 farami in nad 2000 duhovniki.
Duhovnikov, redovnikov in klerikov je bilo leta 1936 v Italiji 75.613 Toda I. 1861 jih je bilo 118.376. Tedaj je prišlo na 1000 prebivalcev 5.43 duhovnikov, sedaj jih pride glede na to, da je prebivalstvo Italije tako naraslo, le 1.78. Pač pa je redovnic bilo 1861. leta 42.000, toda leta 1936 že 130.000 (na 1000 pre-
bivalcev 3 redovnice). Svetne duhovščine je po zadnjih podatkih bilo v Italiji 1940. leta 44.777, k temu je treba prižteti ie kakih 18.000 redovnikov, ki budi delujejo v pastirstvu. Pri teh številkah šele prav razumem vzdih glavnega urednika »Osservatore Uo-mano<, da bi listu ne bilo treba imeti nobenih težav, ko bi vsaj vsi duhovniki bili nanj naročeni.
Ker sem že pri tisku, naj navedem, da jo v Italiji 7 katoliških dnevnikov (Otiservalore Homnno, LAvvenire v Rimu, L'Avvenire d'Ilahn, Bologna, L'Eco di Bergamo, L'llalia v Milanu, 11 Nuovo Cit-ladino v Genovi in VOrdine v Gomu). Potem imajo 75 revij večina verske vsebine, 130 tednikov in 45 glasil Katoliške Akcije. Od teh so nekateri tudi v izvenkatoliških redakcijah. Osservatore Romano ima
14	organiziranih urednikov, milamska »Italiai tudi 14; drugi listi pa še manj.
Ce se posebej ozremo na Rim, so v mestu in v predmestjih 104 župnije, razdeljene na 14 pre-fektur (dekanij). Od teh župnij oskrbujejo skoraj polovico (45) redovniki.
Z gotovimi službenimi leti ga dobiš, če nimaš kaj prav posebnega nad seboj. Oni, ki so nameščeni v kunij, pa postanejo monsignori že mnogo prej.
Rim ima od svojih domačih 3 bogoslovna semenišča in eno malo semenišče. Zanimivo pa jo, da je bogoslovcev iz samega Rima izredno malo. Povprečno ni vsako leto posvečen niti en duhovnik, ki bi bil Rimljan domačin.
Brez kardinalov in prelatov v kuriji živi sedaj v Rimu 36 patriarhov, nadškofov in šJtofov. So skoraj sami Italijani, samo nekaj jih je druge narodnosti.
»Diario Romano e Vaticano« za letošnje leto nam jiove, da je v Rimu 441 cerkva, 212 kapel in 77 oratorijev. Starih pokopališč (katakomb) je 44. Po letu 1870 je bilo porušenih nli opuščenih 134 cerkva, kapel in oratorijev. V zadnjih desetih letih pa so na obrobju mesta na novo zgradili 12 cerkva,
15	kapel in 23 oratorijev. (Te številke pa so v gornjih že obsežene.) N»katere teh cerkva sem si že ogledal. Ob priliki bom o njih poročal.
Zaenkrat pa naj bo dovolj številki
Šport
Turnirja Mladike se je udeležilo 8 moštev
Ljubljana, 16. febr.
Igralci namiznega tenisa so tisti, ki skrbijo, da nismo v teh tednih brez domačega športnega sporeda. V soboto in nedeljo so se spet zbrali v dvorani Mladinskoga doma na Kodeljevem in igrali za prvenstvo moštev. SK Mladika, ki je turnir organizirala, je hotela razvozljati z njim zagonetno uganko: katero moštvo je absolutno najboljše? To uganko so rešili včeraj le delno, zakaj odigrali so šele prvo polovico sporeda, druga pa pride na vrsto prihodnjo nedeljo.
Včeraj smo videli na Kodeljevem kar 09em moštev pri delu. Za barve Hermežanov bo se znojili Djinovski, Bogataj in Božič, za Korotan Rra-deško. Strojnik Aleš in Zgajnar, za Mladiko Kre-čič, Blažič in Medved, za Slavijo pa Poženel, Kle-menšek in Pavlič. Mladikarji so poslali v borbo razen reprezentančnega moštva še tri druge garniture, Korotanci pa so pripeljali s seboj tudi juniorje.
Po včerajšnjem tekmovanju še nimamo dovolj podatkov, da bi lahko napovedali, komu bo prihodnjo nedeljo pripadel naslov prvaka. Nejioča-
Nadaljevanje državnega prvenstva
Včeraj 90 začeli v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu s povratnimi tekmami. Presenetila je visoka zmaga rimske enajstorice Lazia nad Triestino. Podrobni izidi so bili: V Genovi: Liguria je premagala Torino z 1:0.; v Rimu: Lazio je premagal Triestino s 5:0; v Milanu: Ambrosiana — Venezia 1:1; v Livornu: Livorno — Atalanta 3:1; v Modeni? Modena — Mileno 1:0; v Torinu: Jnventus — Fiorentina 4:2.
Po včerajšnjih izidih je vrstni red klubov v razredu najboljših naslednji: Roma 23 točk, Torino 21, Venezia 20, Genova 18, Liguria 17, Lazio, Ambrosiana in Juventus po 16, Bologna, Atalanta in Triestina po 15, Mileno in Livorno 14, Fiorentina 13, Najx>Ii 12, Modena 11.
V drugem razredu so igrali takole: v Spe-ziji: Spezia—Lucchese 2:1, v Novari: Novara— Fiumana 3:2, v Brescii: tekmo med Brescio in Vicenzo so preložili zaradi slabega stanja igrišča, v Pescari: Pescara—Pro Patria 3:0, v Sieni: Siena—Udine 3:0, v Lodiju: Fanfulla—Prato
Šolske reforme pod Jožefom ti.
Pod cesarjem Jožefom II. se je kranjsko šolstvo prav lepo razcvetalo ter širilo znanje in omiko med preprostim ljudstvom. V Ljubljani so odprli poleg Šenklavške tudi šolo pri sv. Petru. Pa-tron ji je bil mestni magistrat, med 1. 1787—1790 sta bili ustanovljeni v Trnovem celo 2 šoli in je bilo sezidano novo šolsko poslopje. Tudi izven Ljubljane se je šolstvo prav dobro razvijalo, najboljše še v Idriji, kjer je bilo v 4 razredih 320 učencev, medtem ko so jih idrijski učitelji pred šolsko reformo z veliko silo komaj 60 sklicali.
Jožef II. je 1. 1784. šolske komisije odpravil in poveril šolsko nadzorstvo v poedinih okrožnih glavarstvih okrožnim šolskim komisarjem. Prvi okrožni nadzornik za Ljubljano je bil kresijski tajnik Anton Linhart, dramatik in Vodnikov sodobnik. Gubernij mu je 17. januarja 1789 dal spričevalo, da te je »v tej službi izredno odlikoval.« Kdor se je poganjal za tako mesto, je moral dokazati svojo sposobnost ter delati pismeni in ustni izpit iz pedagogike, metodike in iz vseh šolskih predmetov. Plača okrožnega šolskega nadzornika za tisti čas nikakor ni bila majhna, saj je znašala 600 gold. na leto in že 150 gold. za uradna potovanja.
Od 1. 1656. je bila gimnazija v Ljubljani nameščena pri sv. Jakobu v poznejšem redutnem poslopju, na prostoru sedanje šentjakobske dekliške šole. Ko pa je bil frančiškanski samostan po razpustu reda izpraznjen, je Linhart svetoval, da naj se to poslopje porabi za šole. Popravila in prezidave so trajale od leta 1788,—1790. in veljale 33.169 gold. 40 kr., za tisto dobo velikansko vsoto. Nonnalka se je preselila iz neke zasebne hiše takoj tja, ne pa tudi gimnazija. Njeni učitelji so prosili 5. dec. 1789, da naj ostane v starem poslopju pri sv. Jakobu, češ da se nahajajo v frančiškanskem samostanu že monlurno skladišče, glavna straža, rudarsko sodišče, denarni prcizkuševalni urad, šola za kirurge, anatomski r»vod itd., torej ie že dovolj napolnjen; v tako družbo gimnazija malo spada, vrh tega je Ljubljanica tam zelo plitva in
je kraj zaradi tega nezdrav. Toda vsi navedeni pomisleki in ugovori so bili odbiti, gimnazija se je morala preseliti. Poleg gimnazije sta bili v Ljubljani še dve višji šoli, bogoslovna in modroslovna, kjer so poučevali poleg modroslovnih predmetov v ožjem smislu od 1. 1762. tudi kirurgijo in medicino, mehaniko, arhitekturo in druge za umetnike in obrtnike potrebne predmete. L. 1784. pa se je preselil ves bogoslovni učiteljski zbor v Inomost, modroslovna fakulteta pa je bila razpuščena. Vzrok je bil kaj čuden. Takratni profesor modroslovja Novak se je večkrat izražal tako, da so se Ljubljančani spodtikali. Eden izmed njegovih najod-ličnejžih dijakov ga je šel tožit ravnatelju, bivšemu jezuitu Ambschlu, ki je takoj sklical preiskovalno komisijo in Novaka odstavil. Ta pa je imel na Dunaju dobre prijatelje, sam tajni svetnik van Swie-ten se je zavzel zanj in ga poklical na Dunaj v boljšo in častnejžo službo v plemiški zavod Tere-sianum. Preiskovalna komisija v Ljubljani je dobila ostro grajo, češ da se vtika v zadeve, ki ji niso nič mar. Še bolj je osupnilo kranjske stanove, ko je bila modroslovna fakulteta takoj nato, 20. okt. 1785 s cesarskim ukazom ukinjena. To je bil za Kranjce hud udarec. Morda je vplivalo na Jožefa II. tudi to, ker se je na tej modroslovni fakulteti poučevalo v slovenskem jeziku. To pa je pač močno nasprotovalo njegovemu nemškemu centralističnemu duhu. Proti temu ukazu 60 vložili kne-zoškof Karel grof Herberstein in kranjski deželni stanovi prošnjo za ponovno otvoritev filozofske fakultete. Svojo prošnjo so utemeljevali: Filozofske šole po vzorcu dunajskega vseučilišča ne želi le Kranjska, temveč bi ustregla tudi željam Hrvatske, Istre in Furlanije, Dalmacije in vsega avstrijskega in celo beneškega Primorja. Učni jezik bodi v materinščini zato, ker so na tujem šolajoči se Slovenci v nevarnosti, da pozabijo svoj matrni jezik ter postanejo potem za rabo v domači deželi popolnoma nesposobni. Materinskega jezika zmožnih in filozofsko naobraženih učiteljev potrebujejo tudi normalke, da morejo vcepiti mladini dobrih naukov. Treba je tudi duhovnikom, ki jih kličejo s Kranjskega v sosedne slovenske dežele, pa tudi uradniki, ki imajo opraviti s preprostim ljudstvom, ne morejo shajati brez slovenščine. Taka šola je
kani športni ugankarji bodo marali j>otrpeti še en teden. Takrat bomo dobili točno sliko o kvaliteti posameznih moštev. Za Bedaj se moramo zadovoljiti s suhimi rezultati prvega dela moštvenoga turnirja:
Hermežani so igrali z juniiorji Korotan.i 5 :0, z Mladiko III, 5 : 3, z juniorji Mladike pa 5:0.
Ostali izvidi so bili: Korotan : Mladika II. 5 :2, Korotan : Slavija I. 5:1; juniorji Korotana Mladika III. 1 : 5; Mladika : Slavija 5 :1, Mladika : Korotan jun. 5:1, Mladika II. : Mladika III. 5:2, Mladika jun. : Mladika II. 3 :5, Mladika jun. : Mladika III. 2 : 5.
Turnir, katerega smo gledali včeraj, je bil za igralce precej naporen. Čez 20 srečainj bo pripadlo vsakomur,, preden bo prispeval svoj delež h končni sliki o sposobnosti ljubljanskih moštev namiznega tenisa. Gledalci, ki so napohiili dvorano, so videli večinoma srednje partije, zakaj mojstri so se v obilnem številu sodelujočih precej porazgubili. Čeprav ni bil včerajšnji spored posebno zanimiv za gledalce, je bil dragocen v šjVH-tnem oziru, ker je moral vsak igrati z vsemi. Za dozorevajoče igralce je to vsekakor velikega pomena.
3:1, ▼ Pisi: Pisa—Bari 3:1, v Reggiu: Savona — Reggiana 4:0, v Padovi: Padova—Alessandria 4:0.
Stanje točk v B razredu: Bari 24, Virenza, Padova in Alessandria 22, Novara 21. Brescia. Pescara in Fanfulla 19, Udinose 17, Spezia 16, Savona 15. Siena 14. Pisa 12, Pro Patria, Reggiana in Prato 10, Fiumana 9, Lucchese 3.
Pregled dogodkov v inozemstvu
Medtem, ko je bil turnir namiznega tenisa na Kodeljevem edini športni dogodek doma, je bila včerajšnja športna nedelja v inozemstvu precej pestra. V naslednjem kratek pregled dogodkov v daljnem svetu.
Norveški in nemški policisti so priredili pa-trolno tekmovanje na smučeh na 20 km. Istočasno so tekmovali tudi v streljanju in metanju granat. Zmagala je nemška štafeta pod vodstvom poročnika Reinschla v času 1:51.4. Norvežani so zaostali za 4 minute.
Znani norveški drsalec Egnestangen je vče-čaj ponovno potrdil svojo sijajno formo. 500 m je predrsal v 43.6 sek, 3000 m pa v 5:16 min.
potrebna Kranjcem tudi v materialnem pogledu. Dunajsko vseučdišče je za revne Kranjce preveč oddaljeno; idrijski rudnik bi imel veliko škodo, Se več pa trgovstvo in industrija v Ljubljani, Trstu, Gorici in na Reki. V gmotnem pogledu se državi nt treba bati ničesar. Knjižnic ima Ljubljana dovolj, eno javno in eno Kmetijske družbe, tudi fonda za njihovo vzdrževanje ne manjka. Za mehaniko, kemijo, ladjetesarstvo, matematiko in fiziko potrebnih aparatov je že sedaj dovolj, vrh tega pa j« v mestu še mnogo zasebnih denarnih zbirk, ki bi jih lastniki radi prepustili šoli, če se dovoli stolica za naravoslovje, predlagajo zanjo slavnega Hacqueta, ki je pridno zbiral dolgih 20 let po vsej Kranjski razne prirodnine. To zbirko je cesar Jožef U. 1. 1784, sam videl in jo zelo pohvalil. Z naravoslovjem bi se dala združiti tudi kemija, in nihče bi za ta posel ne bil tako sposoben kakor Hacquet, ki je slovenskega jezika popolnoma vešč. Nekateri člani Kmetijske družbe so se ponuditi, da hočejo podpirati učitelje pri njihovih znanstvenih potovanjih v počitnicah. Za višje šolske namene so dali kranjski stanovi 22.110 gold. Letne obresti te glavnice bi bile precejšen donesek za vzdrževanje filozofske šole. Tudi za prostor niso stanovi v zadregi, frančiškanski samostan je dovolj velik, da sprejme poleg normalke in gimnazije tudi to šolo. Do jeseni 1787 se obvežejo, da jo bodo popravili. Za zveadarno je pripraven Grad in je gori zanjo prostora dovolj. Zaradi te vsestransko
ie bila zopet odprta filozofska fakulteta 1. 1788., bogoslovna pa 1. 1791. Leta 1771. je bila ustanovljena družba lepih umetnosti s podporo 1000 gold.
na leto. To družbo pa je cesar Jožef II. leta 1787. razpustil in njeno prihranjeno imovino 8143 gold. 5 kr. nakazal v fond normalke. Tudi letno podporo 1000 gold. je odkazal temu fondu, dasi so mu kranjski stanovi že prispevali po 350 gold. Poleg tega je naročil 18. januarja 1787 stanovom, da morajo ves ostanek stanovskega imetja oddajati v šolski fond. Leta 1788, in 1789. so morali stanovi za zidanje nove gimnazije in normalke plačati 26.826 gold. 17 kr.
V Ljubljani si nova šoia ni pridobila posebnih simpatij. Starši so se branili pošiljati vanjo svoje
Dortmund in Essen sta priredila včeraj medmestni dvoboj težkoatletov. V rokoborbi so zmagali težaki Essena v razmerju 7:0, v dviganju uteži pa je bilo razmerje 1740 :1640 v korist reprezentance Kssenu.
Kielski mornarji so postavili nov nemški rekord v štafeti 6X100 m mešano. Nova znamka so glasi: 6:52.9 min.
švedski Igralci hokeja na ledu so gostovali v Kopenhagenu in ukrotili domačine r. 11 :1.
V banski Bistrici je priredila Hllnkova mladina svoje lokolno prvenstvo na smučeh. Sodelovalo je 21 tekmovalcev. Prvo mesto si je prihoril Stalsa, ki je skočil 42 In 44 m. Drugi je bil Bula (37 m, 37 m), tretji pa llenkes (39 m, 40 m)
Šport v kratkem
V spomin Rnfaelu Garinej je priredil včeraj italijanski športni dnevnik Gazzetta dello SjHirt kolesarsko dirko mi 30 km. Znamenite dirke v spomin velikegn pionirja kolesarskega šjKirtn se je udeležilo veliko število tekmovalcev. Zmagal je Mano Gentili v 1 uri 29 min. 16 sekund.
Smuške tekme v Asingu. Včeraj so nadaljevali v Asiagu z mladinskim državnim smu^kim prvenstvom, katero prirejn GIL. Na sporedu je bil štafetni tek '5X3 km. Prijavljenih je bilo 63 moštev. Prvo mesto si je priborila štafeta Vi-eenze v čnsu 1:00.V), drugo Sondrio 1:11:13.2, tretje Aosta 1:12:26.8.
Pietri umrl. Znani italijanski maratonski tekač Dorando Pietri je umrl v San Remu v 56 letu starosti. Med športniki je bil posebno znan po tragičnem dogodku na olimpijskih igrah ~v Londonu. Takrat je prispel po težavnem maratonskem teku kot prvi na cilj, njegove zmnge pn niso priznnli, ker gn je pTcvoč
vneti sodnik zadnjih nekaj metrov proti cilju podpiral Pietri sc je tudi pozneje večkr težil maratonskega teka.
Nogometnega prvenstva 1942 ne bo. Južna
Amerika se je potegovala za organizacijo letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. O predlogu je razpravljala tudi mednarodna nogometna zveza (r IVA), ki je sklenila, da ne bo zn letos nikogar poohlnstila za prireditev svetovnega prvenstva Stališče FI VE je jvivsem utemeljeno, zakaj v teh razmerah ne more biti govora o regularnih tekmah za svetovno prvenstvo.
Romunski hokej klub Jnventus, ki je doživel na gostovanju v Švici dva pričakovana poraza, se je zaustavil tudi v Celovcu. Pri prvem srečanju je podlegel z 0:7, pri drugem pa jc premagal celovški A. C. s 3:2.
Coubertinov spomenik v Olimpijl. Po smrti najzaslužnejšega moža za obnovo sodobnih olimpijskih iger so jiokopnli njegovo srce v Olimpiji, na grob pa so postavili spomenik s sledečim napisom: »Grška je postavil« ta steb»r kot neminljiv spomenik obnove olimpijskih iger za večno vzgojo duha in telesa potom tekmovanja in je položila semkaj s spoštovanjem srce njihovega oh-novitelja Pierrea de Conberlina iz hvaležnosti zato, kar jč storil za obnovitev antičnih iger.«
»Pomlad člftTeštT« se izraža v dozorevajofih mladenkah in mladeničih, ki so podobni dragocenemu stroju, katerega notranjost so pravkar uredili in pripravili za sprožitev. V čast dozorevajoči mladini moramo slaviti olimpijske igre. zakaj od nje zavisi bližnja bodočnost in harmonična vključitev prošlosti z bodočnostjo.« (Picrrc de Couber-tin.)
fmpresarij
Ali lahko to točko ponovite tudi v radiu?
otroke, češ da je »lutrovska«. Magistrat sam je poročal višjim oblastem, da starši zato nočejo pošiljati otrok v šolo, ker se navzamejo v njih več slabega kakor dobrega in da pozabijo še to, kar so se doma naučili. Zato si vsak, kdor le more, najame zasebnega učitelja. Niti učitelji normalke svojih lastnih otrok ne pošiljajo v šolo. Poleg vsega tega je tudi večina staršev siromašna; svoje otroke uporabljajo za posle itd. V vsej Ljubljani je obiskovalo šolo le 272 otrok, kar je bilo c©lo za tiste čase bore malo. Učitelj takrat prav za prav ni imel nobene plače. Učenci bi mu morali prinašati po 10 kraje, šolnine na mesec. Tako so leta 1788. nanosili šentpetrskemu učitelju Zupanu od 1. februarja do konca aprila le bora 2 gold. V šolo j« hodilo 69 dečkov in 16 deklic, skupno 95 otrok, toda 88 od teh jih šolnine nikakor ni moglo plačati." Le od sedmih je dobival pol leta redno dolžno šolnino, vsega skupaj 7 gold. Okrožni urad je zahteval od njega natančen račun, koliko ima dohodkov. Navedel je, da znašajo 143 gold. Bili so: od pol orala velike njive, ki jo je dajal v najem in dobil zanjo 8 gold. na leto: desetina je znašala 16 gold.; od obresti šolskega fonda je dobil 120 gold., za orglanje in šolo 7 gold , torej vsega skupaj 143 gold. Se slabše se je godilo trnovskemu učitelju, ki je imel le 78 gold. plače in to že leta 1797. Pa kljub temu so se za lake službe zelo pulili. Do leta 1803. se je plača trnovskemu učitelju že nekoliko zboljšala. Poleg onih 78 gold. je imel za cerkovniške posle 50 gold., učenci bi morali plačevati po 10 kraje, na mesec, a na to nI mogel računati, ker ie bilo vprav v Trnovem največ revnih staršev. Pa tudi cerkovniška plača je bila le na papirju, ker je bil nastavljen poseben cerkovnik z družino. Sicer pa, kakor je poročal trnovski učitelj Knez, bi moral najeli za ta posel hlapca, ker bi itak ne mogel v obeh stolpih hkrati zvonili. Kakor kaže, je šlo to magistratu v glavo in je primaknil k njegovi plači Se 72 gold. Cerkovnik je bil takrat mnogo boli važna oseba kot pozneje, pač zaradi ozkega stika z duhovščino in zaradi svojega posla v cerkvi. Spoštovanje do duhovnikov ie odsevalo ludi na cerkvenike. Tako ie v oni dobi trnovski učitelj Jeiendvec ni pudpUd-val kot učitelj, temveč kot cerkovnik.
Fraucetico Perrti
61
Neznani učenec
Zgodovinski rouiao tz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža lx>vrenči£.
Prišedši v mesto, je našel 6vojega 6tarega učitelja v velikih 6krbeh. Vsi sužnji so bili pripravljeni, a Simon je odšel z vojaki centuriona Kornelija, da bi ga poiskal.
•Gospod.« mu je reke! Megakles, ko ga je zagledal, »svojega starega učitelja ne ljubiš več, ko ga pustiš toliko časa tako v skrbeh.«
»Težke stvari, dragi moj Megakles,« mu je odgovoril Marko, »nesrečen sem. Našel sem svojo mater, a kako in kje! Pri Eleazarjevi tolpi je!...«
Megakles je napravil kretnjo, ki je izrazila njegovo začudenje in veliko bridkost.
»Vidiš, sin moj. kako smo igrača v rokah Slučaja? Noben drug bog bi namreč ne mogel biti tako krut, da bi tako zahrbtno obračal vse v našo škodo. Jaz sem se vedno bal zate, ko si govoril o svojih načrtih, kako poiščeš mater Za vsako našo željo preži bridkost. Ali veš, sin moj, kako je umrl Homer? Stari slepi pesnik je bil ob -morju in 6e pogovarjal z nekim ribičem
,Ti, ki si opeval Atreieviče in Zevsa z Olimpa,' ga je vprašal ribič, .ali bi vedel povedati, kaj je največje hudo, s čimer so bogovi obdarili ljudi?'
Stari pesnik ni vedel in ga je to neznanje tako zabolelo, da se je od velike žalosti zgrudil na obali z znamenji smrti v obrazu. Preden je iz-
PredJtave ob delavnikih ob 16 In 18.15 ob ne-deltah In premikih ob 10.30,14.30 16,30 in 18.30
Toto, l7.horni filmski komik v zabavnem filmu
Vesela prikazen
Trio Prlmavern. Kili ''nrvo. I.nlsl Pavcse, Paolo Stoppa
kino si.o<!\ . t f. l. 27.no
Sian l.anrei in Oliver llitrdv najpopular-nejša komika v duhoviti modemi burki
Leteča vraga
V ostalih vi.: Jean Parker, Reginald Gardiner
kino matica - tel. 22-41
Slavni italijanski komik 'lotd v sijajni burki
Lepa hKnlkova hCI
KlNi> UNION - (EL. 22-21
Na pustni v o č e r t r i J f o il I i 4 il i filmi Boiulie smoha v miizikallli komediji
Z nasmenom v življenje
Zanimive pustolovščine z divjemu znpudn
Roža iz RIo Grande
NaJholjSI evropski komik Fernandel v vele-zabavnem filmu Upornik Ernest KINU KODELJEVO, icl. 41-64
Iz Novega mesta
Mraz je zopet pritisnil. Toplih dni, ki smo jih
imeli prve dni preteklega tedna in ki so nam že oznanjali bližnjo pomlad, je s četrtkom bilo nepričakovano konec. V petek zjutraj nas je namreč zopet presenetil hud mraz, ki je živo srebro potisnil na 18 stopinj pod ničlo. Prav so torej imeli tisti, ki so svarili pred prezgodnjim veseljem in opozarjali, da je februar mnogokrat zahrbten in rad prinese kak mraz, ki se včasih trdovratno drži tudi dalj časa. Upajmo, da sedanji ne bo pretrdovraten in da sc bo moral kmalu umakniti žarkom vedno toplejšega sonca.
Nov avtobusni vozni red. V veljavo je stopil nov avtobusni vozni red za progo Novo mesto— Kostanjevica in nazaj. Iz Novega mesta odhaja avtobus ob 7.41 10.36 in 14.50 s prihodom v Kostanjevico ob 9.10, 12.20 in 16.20. iz Kostanjevice odhaja avtobus ob 7.00, 11.45 in 16.25 s prihodom v Novo mesto ob 8.10, 13.04 in 18.0C.
Junec jo je podrl. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 50 letno posestnico Marijo Rozman iz Globodola v občini Mirna peč. 2ena
dihnil, 6e je oprl na komolec in proseče uprl v ribiča svoje ugašajoče oči:
,0 ti, ki 6i vedno govoril 6 šumečim morjem, usmili se pevca Ahilovega in mi razodeni veliko skrivnosti'
,Želja, starec moj, želja,' je odgovoril ribič.
Slepec 6 lliosa je ponovil to kratko besedo in je izdihnil.
Tako, a zdaj zažgiva zrno kadila božanski blaznosti in pomisliva, kaj je treba storiti. Kako sta se ločda z materjo in s kakšno namero?«
Marko je poročal o vsem pogovoru, o blaznem predlogu 6voje matere in o svojem odporu. Potem je pripovedoval o srečanju 6 skrivnostnim krščen-cem v puščavi, s katerim je prebil noč pred neko votlino sredi mrkih gora ob Mrtvem morju, in o nasvetu. k; mu ga je dai neznanec.
»Jaz Judov kdo ve kako ne cenim,« je rekel Megakles, »a tisti, ki ti je tako svetoval, je moder. Najboljše, kar moreš storiti, da pripraviš svojo mater do tega, da se vrne k tebi, ali da jo rešiš vsaj grozne kazni križanja, je edino to, da razpršiš Eleazarjevo tolpo in ji onemogočiš delati zoper upraviteljeve odredbe. Ko bo 6ama in ne bo imela več tovarišev, bo opustila blazno upanje, da bi se mogli pregnati Rimljani iz Judeje in pregovoriti se bo dala, da bo poslej živela s 6vojim sinom.«
Marko je bil zadovoljen in ugotovil, da se nasvet neznanca, ki ga je 6rečal v puščavi, 6trinja z Megaklesovim mnenjem. Takoj nato je v sporazumu s Panzom izdelal načrt za 6voj nastop, a preden se je lotil izvedbe, je še pisal materi žalostno pismo in ga dal Saramalu, da bi ji ga skriv-
ši dostavil. V njem jo je rotil pri njenem Bogu, naj zapusti tolpo in ne pripravlja sinu bridke muke, da bi 6e moral boriti zoper mater. Sam da ne more drugače, ko ravnati 6e po upraviteljevih ukazih.
Se enkrat jo je prosil, naj 6e vrne k njemu, in ji zagotavljal, da ji na njen najmanjši migljaj priskrbi neovirano potovanje, da bi mogla k njemu. Nato je čez nekaj dni začel z zasledovanjem.
Nekega jutra je na čelu svojega oddelka odjezdil skozi Zlata vrata in prišel v gorovje nad Jeriho, odkoder je neka skupina razbojniške tolpe napadala karavane, zlasti pa pratež za kohorto jeruzalemske posadke. Mark je raz|x>6tavil v obliki pahljače svojih tri sto konjenikov in obkolil votlino, v kateri so imeli Eleazarjevi pristaši 6voje zavetje. Bilo jih je kakih trideset in so se besno branili, a vendar so bli skoraj piopolnoma pokončani. Dvajset je obležalo mrtvih v onih globelih, štirim ali petim 6e je jx>6rečilo, da so zbežali, štiri pa 60 nkleiijene odpeljali v grad Antonija in 60 bili drugi dan [.red Zlatimi vrati križani.
Vtis v Jeruzalemu je bil porazen. E>va cela dneva so obsojenci viseli pripeti na križih v žgočem soncu in vpili, da je njihovo vpitje motilo celo obrede v templju o binkoštih, prazniku žetve. Med božjepotniki je 6trašno vTelo in mrka pobito6t je vladala nad mestom. Bilo je, kakor da zdaj zdaj preide vse v nenadni odpor, po kakršnih so bili Judje znani.
Navzočnost Poncija Pilata, ki je tudi prišel za praznike v mesto, pa ie gorečnike tako prestrašila, da se ni nihče ganil.
Sovraštvo do Marka Adonija pa je tako nepo-mirljivo zajelo v6e 6loje in ločine v me6tu, da je Poncij Pilat takoj ukazal Panzu, da ga ne 6me nikdar pustiti brez oboroženega spremstva. Toda gorečniki 6o ga obsodili. Sin Judinje, obrezanec, ki je prevzel nalogo, da izvede z neusmiljeno odločnostjo načrte Poncija Pilata, najhujšega sovražnika mesijanske misli in izraelskega naroda, mora biti kaznovan.
Neizprosno nadzorstvo, ki eo ga izvajali Rim-l;ani, in veliko število zaupnikov, katere je pridobil Pilat z denarjem celo v vrstah raznih ločin, je povzročilo, da je bila delavnost gorečnikov v Jeruzalemu skoraj popolnoma zatrta, zaradi česar se je njihovo število tudi zelo skrčilo. Kar pa jih je ostalo in niso prešli v Eleazarjevo tolpo, so bili fanatiki in so ohranili 6voj 6rd in ga skrivali kakor baklo. Namesto v Jeruzalemu, 60 širili 6voie misli in iskati pristaše med Galilejci in pripadniki sosednih rodov, in 60 6e po svojem sklepu shajali 6amo enkrat na leto. in sicer o binkoštih. Da bi jih ne zalotili, so si izbirali kraj za 6voje 6hajanje vedno sproti in zadnji trenutek. V tem edinem združenju so se pogovorili o svojih mislih in načrtih ter z njih odnesli za popotnico sovraštvo do Rimljanov, ki so ga potem živo in budno gojili do prihodnjega leta.
Duša teh letnih zborvanj je bil Fanuel, Kaifov 6in, zla6ti pa Glafira Saramalova, ki je, mlada in častihlepna, hotela na vsak način doseči, da bi morali Rimljani iz Jeruzalema.
je živino vodila k napajanju. Mlad junec je zdivjal in navalil na posestnico ter jo podrl na tla in zlomil desno nogo.
Dve nesreči v mestu. Te dni so pripeljali v
kandijsko bolnišnico krojaškega pomočnika iz Novega mesta Jožeta Ciglarja, ki je spodrsnil in si pri padcu zlomil nogo. Nekaj dni je bil ponesrečenec v domači oskrbi, potem pa je moral v bolnišnico, da so mu naravnali nogo. Z zlomljeno nogo so pripeljali v bolnišnico tudi krojaškega vajenca iz Novega mesta Draga Miheliča, ki je spodrsnil na poledenelem cemcntncm tlaku.
Na zadnji obvezni sejm za klavno živino so
živinorejci pripeljali 73 glav živine, po večini krav in telic v skupni teži blizu 25.000 kg.
Mali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L t.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
Novejšo hišo ali vilo
kupimo do 800.000 lir. -Obširne ponudbe z opisom na upravo »Slov.« pod: »P/Sredlna mesta« 1164.
fKujujml
Rabljen štedilnik
emajllran, kupim. Ponudbe z opisom na Mohorič Mirko, Ribnica.	k
||U8Uit&ni§
Mlekarno
pripravno tudi za drugo obrt oddam s 1. marcem. - Polzve se: Sever, Sv. Florljana ulica 9-1.
Naznanjamo tužno vest, da nam je umrla naša dobra druga mama, stara mama in teta, gospa
Vilma Seemann pl. Sanahorst
vdova po polkovniku G a 11 e n f e 1 s, dne 12. februarja 1942.
Žalujoči ostali.
IT C I* J
2 951
9Wv-'ž?-...
lllp
tfsftš fflffi-**!/
mm
-v*:' %
f$|pr
tmt kmbr mMSBsfflm-i* m*
Žtonll |
Zajkle orjake
prodam. Pot na Rakovo Jelšo 56 - Gcrmek. J
I a »Biondo«
pomaranče v košarah po ca. 17 ks naprodaj na Ja-nežlčevl cesti St. 13 po 4.70 Ur za kg. Kličite telefon g t. 37-14.
2 nova Philips aparata
najnovejšega tipa, 6 cevna, z mogočnim očesom, naprodaj po 2500 lir. Tn-terpromet. Ulica 3. maja št. 10, dvorišče.	1
tervž:;.-..-;
IIP!.
illšŠ S.r.v :
/(fr.	< % ,
K |$§p
>.:
'P 'afs®!',J iSi:.?'''«?;-' ,
1'
Km
Ljubi Bog ga je poklical in preselil se je v sončnejše kraje naš prisrčno ljubljeni, najboljši soprog in oče, gospod
Franc Dukič
dvorni svetnik v pokoju
Položili smo ga k večnemu počitku dne 15. februarja na pokopališču pri Sv. Križu.
Prosimo tihega sočustvovanja brez obiskov in pismenih sožalij.
Ljubljana, dne 16. februarja 1942.
Josipina,
soproga.
Adolf,

■■■ Mm yf>>^
■šm
-.f/z-g
'.v, v ■
'jfuv' y ' l 1
M -i;, .
'»'. • ..'>■ -v
jjr • V
tiMt
m
■■■/■m

•V,
19
Oporoka osmih bojevnikov
>Ena izmed obeh bo pa menda držala, zlomka, saj kaj drugega pač ni mogoče.«
»Še nekaj je mogoče, dragi prijatelj: da je morilec, če je od znotraj prišel, demant nalašč zavrgel.«
»Hahal Ta je pa dobra, Hammond! Vse kaže, da je morilec od zunaj prišel. Da bi pa policija za napačnimi sledovi ne tratila časa, ji morilec daje dragocen namig. — Ali v svojih psiholoških kombinacijah ne greste morda predaleč, Hammond?«
»To še čas pokaže, ljubi prijatelj,« mirno odvrne Hammond, »Vi gospodje iz Scotland Yarda sta vsekakor zelo dobri uradniki — manjka Vam pa fantazije in psihološkega razumevanja. Marsikdo izmed Vas — morda celo nezavestno — še vedno deluje po Lambrosovi teoriji, ki je že zdavnaj zastarela in hudo naivna; zakaj, Vi pač znate kot požigalca prijeti kakega ubogega Irca, ker ima slučajno rdeče lase, v psihologiji pa ne ustvarjate ravno mojstrovin, Kennedy. Polovica tistega, kar presega rokodelsko izurjenost, je že onkraj Vašega obzorja.«
Inšpektor si jezen grize ustnice, ne odgovori pa nič, ker mora na tihem Hammondu pritrjevati.
»Eno je gotovo,« nadaljuje Hammond. »Ali je bil demant izgubljen ali pa odvržen. Če hočete stavim z Vami sto funtov, da ni bil izgubljen. Torej je bil odvržen. Vprašanje je le: zakaj? Ali ste na demantu kaj zapazili?«
»Nič takega, da bi se spomnil. Kaj mislite?«
»Da je najmanjši izmed sedemnajstih, torej tisti, ki je bil najmanj vreden.«
»Tisto pač, saj nama je povedal že Mac Allister.«
»Vidite! Ali bi se ne izplačalo, ko bi o tem premišljevala? Izmed sedemnajstih demantov je najden prav tisti, ki je najmanj vreden. To bi sicer utegnilo biti naključje, ki pa je močno neverjetno. — Ne, najbolj Verjetno pač bo, da je en demant zaradi tega ali onega moral biti žrtvovan, in da je morilec, zapeljan po tako razširjeni človeški slabosti, v ta namen izbral najmanjšega. S tem pa je napravil velikansko napako ter nama dal nevarno orožje v roke. Zdi se, da mož ni kaj bistre glave Če bi bili našli kak večji demant, recimo četrti ali peti po velikosti, bi me bilo to res zmedlo —--Zdaj pa nekaj drugega. Kaj pravite o Bartlettovi izjavi, da je v vrtni dvorani slišal govorjenje in loputanje vrat?«
»Ne verjamem niu.<
»Zakaj ne?«
»Ker se je že prevečkrat zlagal. Čemu naj bi bil le v tem resnico govoril?«
»Le v eni reči je lagal, kar se je namreč tikalo oskrbnika Tliompsona.«
»Če bi bilo ono drugo resnično, bi pač pomenilo, da je morilec skupaj z vojvodom prišel od znotraj.«
»Tako je. Da je pa res bilo tako, si še ne drznem trditi. Za zdaj moreva zgolj to ugotoviti, da je Bartlettova izjava bržkone resnična. Prostovoljno je to povedal — ne da bi ga bil kdo 6ilil ali nanj kakorkoli vplival in ne da bi bil sam poprej premišljeval. Slišal je govorjenje, nato pa so se vrata zaloputnila. Ko i>i bil to dvoje povedal v drugem vrstnem redu, hi bila stvar bolj zamotana.«
»Sa j ste ga vprašali, ali je ta vrstni red pravi.«
»Nisem ga. Pustil sem ga, da nama je sam povedal. Tako vsekdar dosežemo najboljši uspeh.
Ko bi ga bil vprašal, ali zanesljivo ve, kako je bilo, bi se bil zmedel in bi bil začel premišljevati — ali je sploh kaj slišal — in njegov odgovor bi ne bi! tako dragocen kakor je zdaj. Priznavam, da se mi Bartlettova izjava zdi močno važna — vendar pa si še ne upam trditi, da sta vojvoda in morilec šla skozi vrtno dvorano, ko je Bartlett mizo pripravljal.«
»Kaj ste kanili s tistim svojim pripovedovanjem, češ da ste videli človeka ob oknu? Zakaj ste slepomišili?«
»Aha! Tudi na laži ste me dobili! Sicer tega niste pokazali — pa imate prav. Whisky sem zaradi nečesa drugega razlil. Zdrznil sem se namreč, ko je Bartlett povedal, kako je ta hiša nenavadno solidno in trdno zgrajena, da se v njej vsak glas skoro uduši. Takrat sem se naenkrat spomnil, kaj je Gray pravil, češ da je slišal, ko se je vaza razbila — skozi vso knjižnico, dvoje zaprtih vrat in še skozi vežo. Res: kaj takega ne zmore vsakdo! Kajpada se je bil Gray v tem debelo zlagal. Ampak, zakaj? Prav nič še ne morem uvdeti, kakšen pomen naj bi ta laž imela.«
»Hm! Čudno je res. Sicer pa eden bolj neumno laže ko drugi. Še nekaj, Hammond. Kaj ste mi snoči hoteli povedati, ko ste tako skrivnostno namigavali na zimski vrt? Čemu naj bi Bartletta vprašal, ali gostje dosti hodijo v zimski vrt?«
Hammond nekaj časa molči ter zamišljeno zre v inšpektorja, kateremu se kar vidi, kako se lovi za rešilno bilko.
»Nerad bi o tem že zdaj govoril, ljubi Kenne-dy«, končno spregovori. »Saj že prej veste, da nerad kaj trdim, dokler ni trdno utemeljeno — pri tej zadevi pa še ni nobene trdne utemeljitve. Morda bi Vam mogel povedati kaj o listku, ki Vas je tako razjaril, ko je bil ukraden —.«
»In o tatu ...?«
»Da, tudi o tatu — če moja teorija drži. Pa rajši še malo potrpite. Zdaj pa moram še govoriti z Mac Allistrom ter mu sporočiti, kaj mi je bil Lloyd naročil, nato pa bi šel rad malo na oglede. Ali ste Mac Allistra danes dopoldne že kaj videli?«
»Videl. Ko ste prišli, je odhajal proti zahodni strani parka. Kolikor vem, se še ni vrnil.«
»Prav, ga pa poiščem.«
, Hammond počasi stopi doli po ozki stezici, ki se vije skozi park. Čez čas se pot razširi v mal odprt prostor, tlakovan s kamnitnimi ploščami. Na eni strani stoji kamnita klop v sredi dveh grmičev zimzelena. Tamkaj Hammond zagleda dva gospoda, Graya in Mac Allistra, oba zatopljena v resen pogovor.
Začudena ga gospoda pogledata, ko pristopi. Najprej se jima uljudno opraviči, ker ju je zmotil v pogovoru, nato pa Mac Allistra poprosi kratkega pogovora.
»Hotel sem Vam sporočiti, da mi je Lloyd naročil, naj najdem demante.«
»Da jih poskusite najti — ste hoteli reči,« ga rahlo rogaje 6e popravi Mac Allister.
»Poskusim — kajpada —, ampak, veste, jaz sem rojen optimist in imam tudi navadno kar nesramno yetiko srečo.«
»Mislil sem, da to zadevo preiskuje policija?«
»Policija v prvi vrsti skuša pojasniti umor sam. Lloyd pa si najbrž misli tako le: če že dobe morilca, niso še našli demantov. Preden pa bo morilec prijet, se demantov lahko že davno iznebi. In čemu naj hi morilec potem policiji še pomagal dobiti demante, če ga pa to prav gotovo ne reši vislic?«
Za Ljudsko tiskarno v LLubllani: Jože Kramarili
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ceriiii