34. številka. Ljubljana, v četrtek 12. febinvarja 1903. XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeznan za avstro-ogrske dežele za vse leto i)5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h.   Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari.*— Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Učiteljske plače.
Ni je kmalu države, kjer bi bil napredek na polju ljudskega šolstva tako počasen, kakor je pri nas. Zlasti v materialnem oziru kar ne moremo naprej, ker se je država sicer polastila gospodstva v šoli, preskrbo-vanje denarnih sredstev pa je naložila deželam, ne da bi jim prepustila kake vire dokodkov.]
To ie vzrok, da pri nas učitelj stvo ne more priti do plač, kakršne mu jamči zakon, dočim je v drugih državah to vprašanje ugodno urejeno, da je tam dovolj dobrih in delavnih učiteljev.
Za izgled navajamo le Švico. Te dni je krožila po listih karakteristična vest, v kateri je rečeno: Švica je ravnokar izdala statististični letnik, iz katerega je razvidno, da se je izdalo v lanskem letu za šolstvo 30 milijonov frankov , povprečno 63 frankov na učenca. Največ daje protestantski kanton Basel, namreč 230 frankov na učenca, dočim je izdal najpobožnejši kanton Wallis za učenca, samo 17 frankov. Mali protestantski kanton Basel je torej izdal za šolstvo dvakrat več kakor veliki in bogatr Dunaj, kjer se je izdalo 93 K za učenca. V Baslu pride 18 frankov davka za šolo na vsakega prebivalca na Dunaju pa 11 kron.
V južnih kronovinah naše države smo še dosti na slabšem, kakor na Dunaju. Glavni vzrok temu je, da dežele nimajo sredstev, da se morajo boriti z velikimi denarnimi težavami. Kar se je v dolgih desetletjih zamudilo, se ne da v kratkem času popraviti. Kako težko gre z uredbo učiteljskih plač, to smo zadnji čas videli na Češkem. Celo bogata industrijalna Češka je le z veliko težavo dobila sredsrev, da je svojemu učiteljstvu zboljšala dohodke.
Razmere v Kranjski deželi so še težavnejše alivzlic temu je postalo neizogibno, da se uči* teljske plače zvišajo in urede.
LI STB K.
Iz življenja bednih ...
Novela. — Spisal Sorin. (Dalje.)
A od tedaj se nisva videla z Dragotinom nikdar več. Jaz sem odšel na Dunaj, a on je študiral v Gradcu. Nekoč sem mu pisal na univerzo in mu poslal svoj naslov. Odpisal mi je in pristavil na koncu, da bom morda v kratkem zvedel o njem važno poročilo.
Bil sem vsled tega tako radoveden, da nisem imel miru noč in dan. Pisal sem mu še večkrat, a odgovora nisem dobil.
Skoro eno leto nisem slišal ničesar o svojem prijatelju. To se mi je zdelo Čudno.
Bilo je zopet v maju . . . Krasni pomladanski dnevi so se vračali in z njimi so se vračali spomini mojih nekdanjih let, ko sva bila z Dragotinom še doma na Slovenskem.
Nekega nedeljskega večera sem sedel v kavarni in pregledoval časopise. Gledal sem sicer črke, a bral nisem. Bil sem v položaju, ko človek ne ve, kaj naj počne.
Meni nasproti je sedel trebušast
Tako kakor sedaj ne gre in ne more iti.;naprej, ker sicer se ne bo nihče več hotel posvetiti učiteljskemu stanu. Že sedaj smo prišli tako daleč, da se morajo nastavljati elementje, ki nimajo prav nobenih sposobnosti za učiteljski stan. Saj vidimo že danes kot učitelje celo može, ki so izvršili samo štirirazredno ljudsko šolo, bili potem kmetski pomočniki, potem da-carji sedaj pa so — pedagogi.
Tako ne gre in ne gre več i n dežela se mora pripraviti na primerne žrtve za zboljšanje učiteljskih plač. Res, da bo to breme težko nosila ali izogniti se temu ne bo mogla na noben način, Če neče, da ji šolstvo propade. In šolstvo mora propasti, če se ne bo nihče več hotel posvetiti učiteljskemu stanu in če se bodo morali jemati učitelji izmed dacarjev in sprevodnikov.
Predno se to doseže, bo seveda treba še mnogo naporov in mnogo dela, kajti šolstvo in učiteljstvo imata samo v narodno-napredni stranki resničnih prijateljev. Kako stališče zavzema klerikalstvo proti šoli in sploh ljudski izobrazbi ter proti učiteljstvu, je itak znano. Sicer pa se je ravno zdaj na Goriškem pokazalo, kako je stališče klerikalcev proti nčiteljstvu. V goriškem deželnem zboru so klerikalni poslanci pač glasovali za zvišanje učiteljskih plač, a komaj je deželni zbor storil svoj sklep, so klerikalci že začeli naganjati župane, naj protestirajo proti vsakemu zvišanju na Goriškem itak beraških učiteljskih plač. In delo gre hitro od rok Oni d an je bil protiučiteljski shod »pri Rebku«, zdaj je sklican tak shod v Gorici, zopet z namenem, da bi ugovarjal proti zvišanju učiteljskih plač.
Tako postopanje zasluži ostro obsodbo, ne samo, ker je primerna uredba učiteljskih plač postulat pravičnosti, ne samo, ker je vsak delavec vreden Bvojega plačila ampak tudi z    občenarodnega stali-
možic in zoprno srebal kavo. Gledal me je neprestano v obraz, da mi je bilo že odveč.
Preobrnil sem tedaj list časopisa in pri tem pogledal čudno »figuro«. Toda možic se ni zmenil za moj zanimljiv pogled, ampak je srebal dalje . . .
Ko pregledujem časopis, mi obstane oko na kratki notici: »Dvoboj je nastal med visokošolcema Dragotinom K . . . . in Otonom Z . . . . zaradi neke deklice. Dragotin K . . . . je bil smrtno ranjen in je kmalu nato umrl«
Kakor strela z jasnega neba me je zadela ta vest. Pograbil sem klobuk in suknjo, plačal in hitel ven na prosto.
Kdaj in kako sem prišel po noči domov, nisem znal. Zjutraj me je bolela glava, da sem moral ostati v postelji.
Kadar sem malo zaspal se mi je prikazal Dragotin ves krvav in me goreče prosil, naj mu pomagam. A jaz sem bil tako trd, da se nisem mogel ganiti. Dragotin je začel jokati in jaz z njim. Nato sem se vzbudil . . .
Drugi dan sem zopet vstal. Dopoldne grem malo iz mesta. Ko pri-
šča. Kaj naj pa bo iz slovenskega naroda, če se njegova izobrazba ne povzdigne, če bodo tudi prihodnje generacije tako zaostale kakor je sedanja? Propad je neizogiben in prav ker imamo to pred očmi, pripo-znamo, da mora dežela Kranjska preskrbeti sredstev za primerno uredbo učiteljskih plač, četudi uvi-devamo, da bo to breme težko zmagovala. __
Ali bo vojna?
Bliže ko se pomika spomlad, bolj napeto zre vsa Evropa na Balkan, posebno interesovane države. Tako je bilo sicer vsako leto, a letos bo zaključek temu pričakovanju vsekakor drugačen kakor je bil druga leta. Dosedaj so se bavili z balkanskim vprašanjem le bolj efektov lačni časopisi in radovedna javnost sploh. Letos pa se bavijo, in sicer zelo in-tezivno bavijo ž njim skoraj vsi evropski kabineti. Nele Avstrija, Rusija, balkanske sosedinje, Italija in Grška, celo Francoska zelo pazno zasleduje gibanje v Macedoniji, kar je pokazala s svojo »rumeno knjigo«.
Vse velevlasti pa so si sveste, da požara v Macedoniji ne bo mogoče udušiti. Pre se le za to, da se ta požar vsaj lokalizira ter se ne raztegne na sosednje države, posebno na Bolgarijo, ki je v prvi vrsti prizadeta. S potovanjem ruskega ministra Lambsdorffa se je sicer toliko doseglo, da Bolgarija ne neti plamena v Macedoniji, temuč hoče celo delovati proti vsem nezakonitim agitacijam Macedoncev v Bolgariji. Tako je vsaj izjavil ministrski predsednik Danev v sobranju. Toda od tačas so se razmere zopet predrugačile. Bolgarija nosi neprijetno avstro-rusko obveznost glede status quo na Balkanu. Odzunaj je pač lahko pridigo vati mir in zmernost, a Bolgarija, ki mora takorekoč vezanih rok gledati, kako se Turčija pripravlja na vojno je v hudih skrbeh. To je tudi Bolga-
dem nazaj, mi izroči postrežnica pismo. Pisava je bila Dragotinova... Stresel sem se ... V rokah sem imel pismo, pismo mrtvega prijatelja . . . Strastno in hitro sem jo odprl. Glasilo se je:
»Dragi mi prijatelj!
V zadnjih hipih in s tresočo roko Ti pišem to pismo. Najprej Te prosim odpuščanja, če sem Te morda kdaj razžalil. Ne zameri mi, ker Ti sedaj nisem tako dolgo pisal. Nisem Te hotel žaliti. A zamolčati bi Tebi ne mogel ničesar! Toda k stvari, Čas beži!
Dolgo časa sva si bila dobra prijatelja. Dasiravno v marsičem zelo različna, nisva vendar ves čas svojega znanstva nikdar prišla navskriž. Ljubila sva drug drugega, kot se moreta ljubiti le brata! Razodela sva si vse, tudi najskrivnejše misli I j za to prijateljstvo, za to zaupanje Ti bom hvaležen do zadnjega diha! Saj nisem imel na celem svetu človeka, ki bi mu bil mogel razodeti svoje skrivnosti, nisem imel človeka, ki bi me ljubil z vsemi čustvi svo jega srca, ki bi daroval, ako bi bilo treba tudi srčno kri za me, ubogega od vsega sveta zapuščenega siromaka. Nisem imel matere, ki bi me nego-
rija ravnokar naznanila velesilam v posebni okrožnici.
Bolgarija pa tudi ne more ma-cedonskega gibanja pri najboljši volji prezirati. Vsak dan prihaja čez mejo na Bolgarsko na stotine macedonskih begunov, katerih noče Turčija na noben način nazaj sprejeti. In razun tega, da mora za te begune skrbeti, dolži jo še Turčija, da podpihuje u staj o.
Ustaški vodja Mihajlovski deluje s svojimi odseki s podvojeno naglico. Pred par dnevi je sklical zaupni sestanek, na katerem so se sklenile vse potrebne priprave za splošno ustajo. člani njegovega odbora so se razšli v vsa večja bolgarska mesta, da skli-čejo v ta namen shode ter nabirajo prispevkov. V Tirnovi se je vršil dne 2. t. m. velik shod, katerega se je udeležilo na tisoče meščanov. Izvolil se je odsek tridesetih najuglednejših mož v okraju pod predsedstvom metropolita, ki bodo začeli takoj nabirati prispevke za ustajo. Bolgarska vlada je proti tem agitacijam brez moči, ker se gibljejo v postavnih mejah, a bi zavrelo po celi deželi, ako bi se jih hotelo z nasiljem preprečiti. Vendar pa je sklenil ministrski svet, da se takoj proglasi nad okraji Kistendil in Filipopel obsedno stanje, ako bi delovanje macedonskih odborov motilo mir in red v državi.
Kakor rečeno, nevarnost ne tiči v macedonskem vrvenju, temuč v tem, da je nevarnost, da se pritegnejo vse balkanske države v ogenj. Turška je seveda izgubila zadnje upanje, da bi se z »reformami« preprečila nevarnost. Ko bo prikipelo v Macedoniji do vrhunca, nastopila bo z vojno, da zatre ustajo. A baš tega bi Tur čiji ne smele nikoli dovoliti ostale velesile. Saj je dovolj znano, kako krvoločno se vede Turška v takih slučajih. Potem bi bilo neizogibno, da se pridružijo Macedoncem vse slovanske države na Balkanu. Potem pa bi tudi splamtela ustaja od črnega morja do Soluna. Oglasile se bodo v ——^—i—
vala in kateri bi bil lahko razodel, kar mi je ležalo na srcu. Nisem imel očeta . . . Pač tega sem imel in ga imam še, a to ni oče, to ni človek, ampak zver, ki ne ve, čemu živi in ki ni vredna, da jo nosi zemlja. Preteklo moje življenje Ti je kolikor toliko znano, vendar ne popolnoma.
A, da boš poznal življenje svojega prijatelja in mu zaradi tega lažje odpustil mnoge napake, Ti je odkrijem sedaj popolnoma. Težko storim to, silno težko . . .
Vendar, vest mi ne da miru. Moram Ti razodoti to, drugače ne bom mogel mirno spati v tujini.
Sam nisem dolgo časa vedel, kdo in čegav sem. Ko mi je pa umrla moja nesrečna mati, sem zvedel vse. Nekaj mi je povedala sama, drugo sem zvedel od ljudij.
Moja pokojna mati je prišla v svoji mladosti v mesto k stari teti za služkinjo. Dolgo časa je bila tam. Dobro se ji je godilo pri teti. Radi tega je mislila ostati nadalje pri njej. Na kmete se ni mislila nikdar več preseliti.
A prišlo je drugače. V hudi zimi zboli teta in umrje. Teta je bila udova in se je živela od pokojnine svojega moža, ki je bil uradnik.
tem slučaju tudi Grška, Rumunska in Srbija. Vsekakor stojimo pred usodnimi dogodki.
Brambna predloga.
Needinost med strankami in narodnosti razpori močno olajšujejo avstrijski vojni upravi pri pretirani brambni predlogi. Včeraj je imel tozadevni odsek skoraj ves dan Beje, pri katerih se je pokazalo vojni upravi jasno stališče. Stavilo se je pač zopet mnogo nasvetov za olajšavo vojne službe, toda ti nasveti niso vojno ministrstvo niti malo vznemirili. Stranke, ki so že naprej izjavile, da ne bodo glasovale za brambno predlogo, niso prišle s svo jimi zahtevami v poštev, a stranke, ki so že v naprej za glasovanje, so svoje zahteve tako pohlevno formulirale, da se ni treba vojni upravi ravno požuriti, iste izpolniti, ker so glasovi teh strank tudi brez take izpolnitve zagotovljeni. Tako sta nemška napredna in nemška ljudska stranka podali sledečo resolucijo: »Vojna uprava naj omogoči dveletno službovanje mesto dosedanjega triletnega; nadalje se naj predloži kompetentnemu zakonodajstvu moderni vojaški kazenski zakon in kazenski pravdni red; končno se naj odpravijo nečloveške kazni privezovanja in vklepanja v železje ter se naj opustita zadnji dve orožni vaji« Ti pogoji bi se bili deloma brez zahteve izpolnili, deloma pa se tudi vkljub zahtevam — ne bodo izpolnili, a Nemci bodo vendar glasovali za brambno predlogo. To je povedal včeraj tudi brambovski minister, češ, da se bo ministrstvo po mogočnosti oziralo na ljudske zahteve. Ko pa je potem prišel na glasovanje predlog posl. Schuhmeierja glede uvedbe dveletne službe, je dobil isti le 10 glasov ter je propadel. Oba paragrafa brambne predloge sta se sprejela v navadnem glasovanju. Za so glasovali člani nemške napredne
A pokojnina je bila tako majhna, da je lahko vse sproti porabila. Drugega premoženja ni imela.
Moja mati je bila po njeni smrti popolnoma zapuščena. Imela je sicer še stariše na kmetih, a bili so revni, da so se komaj sami preŽivili. Da bi šla na deželo služit, ji spet ni kazalo.
Iskala je torej službe v mestu. A ni je mogla dobiti sebi primerne . . .
Naposled vstopi v tovarno za navadno delavko.
In kaj je tovarna, to menda veš. Saj si stanoval ravno nasproti njej in si lahko opazoval življenje v njej. In ravno omenjena tovarna je uničila Življenje moji materi.
Sla je v tovarno, v ono strašno beznico . . . Šla je tja ... tja med stroje . . .
Veliko ljudij obojega spola je bilo notri. Pomešani so bili kakor slaniki v sodu, brez razločka spola in starosti. Okolu teh so se pa sukali nadzorniki, mladi in stari, ki so jih priganjali k delu. Med temi nadzorniki je bil tudi neki Ferdinand Z . . . ., mlad in lep mladenič, lepega vedenja. A pod to krinko je tičalo nekaj hinavskega, zvitega in hudobnega. (Konec priii.)
stranke, nemške ljudske stranke, ustavovernega veleposestva, poljskega kluba, češkega fevdalnega plemstva, katoliškega centruma in moravske srednje stranke. Proti so glasovali Vsenemci, Mladočehi, Jugoslovani, radikalni agrarci, eden socialni demokrat, krščanski sooialoi. Italijana in Malorus so se absenti-rali. S tem je takorekoč zagotovljena brambna predloga tudi v drugem in tretjem branju v državnem zboru brez vsakih koncesij.
Politične vesti.
— Zoper ogrskega brambovskega ministra barona Fejervarvja so začeli klerikalci tudi v Avstriji pravcato križarsko vojno, ker je rekel v ogrskem državnem zboru nekemu klerikalnemu poslancu, ko je ta dekla-moval o neznosnih vojnih bremenih, katerih da revno ljudstvo ne zmore: »Toda za »Petrov vinara ima ljudstvo denar«.
— Vesti o macedonski vojni dobivajo z vsakim dnem nove hrane. Ruski listi sedaj poročajo, da so dobili vsi rezervni častniki ukaz, naj bodo pripravljeni, da v slučaju mobilizacije vstopijo v 24 urah v armado. Vsi večji londonski listi so že vse potrebno ukrenili za vojno poročanje v bodočih mesecih.
— Morski roparji so napadli pri otoku »Kulaki« v Rdečem morju neko angleško ladjo. Angleži so vsled tega priredili lov na roparje ter zajeli tri njihove ladje s 60 roparji.
— Srbski kralj Aleksander je odgovoril v Zemunu na pozdrav hrvatskega bana: »Jaz in kraljica se posebno veseliva, da se je misija, naju pozdraviti in spremljati, poverila Vam, banu, po cesarju avstrijskem in kralju ogrskem. Zelo sem srečen, ker vidim v tem nov dokaz prijateljstva, ki ga Njega Veličanstvo vedno goji za dinastijo Obrenovicev«.
— Ustava za Rusijo? Nekateri listi poročajo iz Rusije, da je minister notranjih zadev izdelal načrt ustave. Mesta bodo volila po dva zastopnika, vsled česar nastane nekaka druga zbornica.
— Delavski nemiri v Španiji. Pri pogrebu nekega delavca v Madridu so se delavci lotili orožnikov ter streljali na nje. Tudi orožniki so stre ljali ter ranili več oseb. Vse trgovine so se zaprle.
— Ločitev zakona med saksonskim prestolonaslednikom in prince-zinjo Lujizo. Tozadevno sodišče je izreklo sinoči razsodbo: »Zakon prestolonaslednika Friderika Avgusta z njegovo soprogo Lujizo, rojeno nad-vojvodinjo avstrijsko se s tem vsled zakonolom9tva soproge z učiteljem Gironom, loči. Tožena soproga je edina kriva ter mora nositi stroške postopanja«
Radoslav Štrboncelj.
n.
(Dalje.)
Gospoda Poljanca je predramilo to očetovsko vprašanje iz potrebnega dremanja ; kajti poleg opisanih lastnosti, je imel g. Poljanec tudi še dvoje drugih: on je namreč bral, kedar so drugi jeli, in takrat spal, kedar so drugi bdeli. Da je tudi takrat spal, kadar so drugi spali, je jasno. A predno je g. Poljanec izrabljal se iz svoje komoditete, oglasil se je že tudi Rodi in dejal:
— „Ah, kaj želodčna bolezen, to je že prestano. A ta zaspanost, ta je predhodnica božjega žlaka."
Božjega žlaka in muh, padlih \y juho, pa se je g. Poljanec jednako bal. In to tudi opravičeno. Neka njegove tete tete stara mati ohromela je baje v nežni starosti 74ih let vsled kapi; kedar je bilo vroče, je postal ubogi bolnik rdeč v obraz; in nekdaj, ko je sedel v kočiji zaspala mu je leva noga. Vest mu ni dala miru, in potožil je svoje gorje prijatelju Rudiju. Rudi jc seveda vedel takoj, koliko je ura bila, in v prirojeni svoji zlobnosti ga je potolažil z besedami: Prijatelj dan plačila se bliža! Naredi testament! Tvoji dnevi so šteti — božji žlak visi  nad teboj!"
Gospod Poljanec pa je dvignil žalostne svoje oči k nebu, ter prav iz
Dopisi.
Z dežele. K ustanovitvi sveze mlekarskih zadrug v Logatou poročal je »Slovenec« dne 26. pr. m. seveda zopet po svoje. Posebno gosp. ravnatelj G. Pire mu je v želodcu. Ose ne glojejo najslabših sadov, to je že stara. Kako nerodno roko ima gosp. ravnatelj, razvidno je iz sledečega: Bohinjske sirarne, katere so prve na Kranjskem, upeljal je gosp. ravnatelj Piro in ne gosp. župnik Mesar, kakor se to splošno misli. G. ravnatelj se je uvidevši, da sam ne pride tako hitro do tega, da bi ustanovil v Bohinju sirarne, posluiil neomejenega vpliva župnik o-ve ga, s katerim sta si bila osebna prijatelja. Gosp. Mesar, kateri ni bil šovinist JegliČevih nazorov, sledil je pametnemu svetu gosp. Pirca in tako je prišlo do ustanovitve prvih siraren na Kranjskem. Če bi ne bilo Pirca, bi ne bilo v Bohinju ni ene sirarne, veliko več Bohinjcev bi že bilo po svetu in marsikatera kmetija bi bila že prodana. Da je pa bohinjsko sirarstvo nazadovalo, temu so krivi vsakokratni »kmetski«?? državni in deželni poslanci in tudi kmetje sami. Pire je ustanovil prve sirarne na Kranjskem, pa tudi na poznejše ustanovitve po celi deželi je vplival. G. Pirca po vsej pravici lahko imenujemo očeta modernega slovenskega mlekarstva in sirarstva. Upam, da mi bo mogoče njega vpliv na razvoj te naše najvažnejše kmetijske panoge o priliki objaviti. Gospodje, katerim Vam je gospod ravnatelj sedaj trn v peti, kaj se niste sami od njega učili, le žal, da znate precej manj kot Vaš učitelj. Premalo ste se naučili. Tiste zadruge, katere je Vaš učitelj ustanovil, že več desetletij vspevajo, kaj pa Vaše pozneje ustanovljene? Gospod ravnatelj ni Vašega značaja, da bi se na prsi tolkel: lejte kaj sem Vam naredil! mirno prepušča, da se drugim z njegovimi deli hvalo poje, zato si štejem v dolžnost to objaviti in o priliki še spopolniti. X-
lz Postojine. Dne 7. svečana t. 1. se je vršil v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Postojini plesni venček »Postojinskib samcev«. Reči moramo odkritosrčno, da Postojina takšnega plesa še ni videla. Prvo četvorko plesalo je 60 parov, zadnjo ob V»6. uri zjutraj pa še 32 parov, — za naše razmere kolosalno število. Res, odbor je storil svojo dolžnost ter se je v vsakem oziru odlikoval s svojo delavnostjo. Dekoracija je bila zelo okusna, kar se je posebno občudovalo glede velikosti dvorane, katera je z ozirom na nebroj električnih luči napravila naravnost čaroben vtisk. — Vsled blagoh nosti gospoda Josipa LavrenčiČa, kateri je
srca vzdihnil: „0 preljubi sv. Jožef, še par lepih Butcev naj vjamem, čim več tim rajši, in prav naj se spokorim, potem pa magari!"
Ne vemo, ali se je takrat g. Poljanec šalil, ali ne, toliko pa je bilo znano, da je tozadevne pripombe vedno ogorčeno s kako polomljeno zafrkacijo ali „retur kučo" zavrniti skušal. Tako je tudi tisti večer odvrnil:
— „Božji žlak je huda stvar, saj vidite mladeniči, kako se godi dr. Ro-diju, ki je brez žlaka — udarjen !tt
„Mladeniči" bilje Poljancev glavni argument, kedar se mu je nekako slabo godilo, in je bil mož v stiski, katero „returkučo" bi privlekel iz ogromne svoje remize na dan. Mož ni seveda pomislil, da javno s tem proglaša, kako zelo mu pomanjkuje čilosti in živahnosti mladostnega duha.
Vsled tega prehoda na polje tistih bolezni, ki niso gospoda Radoslava prav nič zanimale, jel se je le-ta že bati, da bo v ti družbi ostala vsa njegova diplomacija na cedilu, in da ne bo za njegovo stvar niti koraka pridobljenega,
— Kaj ne g. Štrboncelj — to je huda družba, v katero ste zašli nocoj. Peče kakor paprika v očeh, ali poper na jeziku ! — posegel je vmes skromni prof. Pika.
— O prosim — obotavljal se je s svojo sodbo g. Radoslav, ali med tem
dal odboru na razpolago M. Vilharjev kip v gipsu, mogli so »Postojinski samci« pokazati tudi namen svojega plesa. Obisk, ki je bil nepričakovano velik, — vkljub odsotnosti nekaterih krogov, na katere se je gotovo računalo, in ki so edinole izostali iz mržnje proti eni osebi, katera z veselico sploh ni imela ničesar opraviti — presenetil je vse obiskovalce plesnega venčka. Glede obiska se mora izreči posebna zahvala »Planinski čitalnici« in gospodom uradnikom iz Haasberga ter gostom iz Cerknice, Št. Petra, Senožeč, Ljubljane, Logatca ter celo iz daljnega Celja. — Mnogo zaslug za napravo veselice si je pridobil g. Josip Verbič, kateri je s svojim neumornim sviranjem pri plesnih vajah mnogo pripomogel k lepemu vspehu plesa. Postojinska godba pod vodstvom g. L. Kubišta je svirala izvrstno in neumorno do ranega jutra ter se ji mora priznati, da je svojo nalogo z lepim vspehom izvršila. Posebno je ugajala »Narodna četvorka«, harmonizovana po g. kapelniku Kubišti. Priznati moramo, da nismo kaj takega pričakovali, pripravljeni smo bili na veselico, vršečo se kakor navadno v ožjem postoj in-skem krogu, a veneo krasnih gospic in gospa iz oele okolice, lepa dekoracija, dobra godba, so nam dokazali, da se da v Postojini vkljub večnih malenkostnih razprtij vendar lep vspeh doseči. Glavna zasluga gre v tem oziru pripravljalnemu odboru, kateri se je moral res žrtvovati, da je svoj smoter dosegel, posebno se moramo zahvaliti gg.: Presl, Zupane, Križe in Valenčak. Čistega dobička preostajalo je 100 K, — pri veliki režiji lep znesek, — kateri se je izročil odboru za napravo M. Vilhar-jevega spomenika. Da se je dosegel prebitek, zahvaliti se je v prvi vrsti gospodom in damam, ki se sicer niso udeležili veselice, ampak se gmotno spomnili na plesni venček »Postojin-skih samcev« in M. Vilharjev spomenik. Končno še omenjamo, da je bila postrežba in kuhinja izborna, za kar gre g. hotelirju Franu Paternostu vsa čast.
Iz Dvora. Dne 8. februvarja priredilo je naše bralno društvo »Mir« veselico v prid šolski mladini v prostorih g. J. Klinca. Udeležba je bila izredno dobra, ravno tako je bila dobra tudi postrežba. Dasi ni bilo vstopnine, vendar je društvo dobilo 52 K dohodka in danes je neki gospod iz Žužemberga, prijatelj šolske mladine, zopet poslal 5 K. H gmotnemu vspehu pripomogli so največ vrli Žužemberčani, kakor tudi Topli-čani: Črnomošničarjt in tukajšnji rodoljubi. Hvala jim! V najlepšem veselju radovali smo se pozno v jutro.
naskočila je že globoko užaljena armada nesrečnega filologa. —
— Ali je to dogma ali samo tvoje osebno mnenje? Ali govoriš ex kathedra ali si pijan? interpeliral ga je Brumen.
— Prekliče naj, čemu pa molči sedaj, kakor špitalska vrata?
— Ce ne prekličeš takoj, postavimo te mesto tistega moža k sv. Flo-rijanu, ki vodo bruha. Ob enem avan-ziraš za ravnatelja dotične okrožne šole! — določal je prijatelj Brumen.
In prof. Pika je pod moralnim pritiskom, nad katerim se tako blagodejno zgraža § 99 kazenskega zakonika, ma-lodušno a svečano zagotavljal, da vse prekliče, kar je, in tudi kar bo sploh v prihodnje še govoril.
S tem je bilo omizje zadovoljeno, in v nekako spravo je še pripomnil inkvizitor Brumen :
— Vemo, da si junak, prijatelj Pika, in znano je, da si se nekoč celo drznil nastopiti proti našemu katehetu. —■ Ali proti nam, prijatelj — pomisli vendar, to bi ne bilo niti taktno, kolikor se jaz razumem na te stvari. Izvoli pa se v razsodbo obrniti na gospoda Poljanca, ki se med nami skoro najbolje razume na bon-ton. O finesah, kedaj se imaš komu pokloniti z naslovom „mrha", kedaj „kanalja", o tem se ti še niti ne sanja.
Gospod Radoslav in g. Poljanec, ki sta se  zabavala  ravnokar  o neki
Skrb za ubožce.
m.
, Cerkev je dala beraštvu poseben okras, država je morala beračenje prepovedati. Cerkev je kot glavni smoter darov videla v tem, da da rovatelj ž njimi pridobi večjo milost pri Bogu, država je gledala na to, da se kolikor mogoče pravim revežem pomaga in to le zaradi tega, ker so potrebni in se odkazuje lum-parškim beračem delo. Pa država pred 16. stoletjem ni mogla dosti predrugačiti to neurejeno, po deželah raztrošeno, potratno dejanje v boga-ime. Dokler ljudstva niso versko nravnega mišljenja v tem oziru pre-drugačila, so milijone dajala cerkvi za reveže, da si kupijo ž njimi vozni list v nebesa. Za to jim je šlo v prvi vrsti po nauku katoliške oerkve.
Luther je nastopil, ko so meščani in teritorialni gospodi v boju s katoliškim duhovenstvom že precej pripravili teren za oslobojenje države in državljanov od cerkve in že nekaj odvzeli oblasti cerkvi. Martin Luther je učil, da takozvana dobra dela nič ne pomagajo k zveličan ju. V našem slučaju je Luther učil, da se beračenje odpravi in vpelje zdrava organizaoija skrbi za resnično revne. Po njem je odpadel motiv, da si zamore človek pridobiti z darovi za reveže nebesa in na njega mesto je stopila ljubezen do bližnjega, ki pomaga le zaradi tega, ker človek pomanjkanje trpi. Zato se mora presojati, komu se da, ne kar poprek. Luther se je bojeval tudi proti temu nauku katoliške cerkve, da to življenje nič ne velja, da je pričakovati vse dobro le na enem svetu ter s tem dal pravo mesto delu in blagrom tega sveta. Vsak je delati dolžan, beračenje ni prav. Kdor ne more delati, le tega se mora prehraniti. Le delo da pravico do zemeljskih blagrov, ta božji red naj se ne spravlja ob veljavo po dajatvah v bogaime. Švicarski refor mator Calvin je to oskrbo revnih ojstreje jemal. Calvin je od države zahteval, da ista in občine prevzameta skrb za reveže ter subsidiarno zasebneži in duhovniki tudi le imajo dopolnjevati to oskrbovanje revežev. Raformacija — bodi augsburške ali reformatoriČne, calvinistične smeri — je položila oskrbništvo cerkvenega premoženja v roke posvetnih vernikov. V tej oskrbi je bila dobra šola tudi za oskrbništvo premoženj za reveže. Glavna knjiga »Soli und Ha-bena, kakor povsod v mestnem gospodarjenju tega časa, je začela svoje delo tudi tukaj in prišla tudi v navado v zasebnem gospodarstvu. Angleška, protestantovska po večini, je po kraljici Elizabeti (1601) dobila postavo, da ima država skrbeti za reveže. Reformirani ljudje so privatno v nekaterih krajih skrb za reveže gojili tako uzorno, kakor prvi kristijam, da so nakladali državi to opravilo. Ti so tudi izvrševali vodilo, da ni vse že storjeno, ako se preskrbi jed, kur,avo, obleko, da je več upoštevati in izvrševati osebno ob-čenje z reveži ter izgoja istih. Če so zanemarjeni. Glavno vodilo je pa bilo, beračenje odpraviti, resnično revne podpirati, za revne zdrave ljudi skrbeti, da delo dobijo, za revne otroke preskrbeti šolanje  ter  da se
važni narodno-gospodarski zadevi, in sta razpravljala ali so kure boljša jed ali vampi s parmezanom in citrono, postala sta čuvši zadnje besede Brum-nove nekoliko pozornejša na družbo: Poljanec, ker je cul iz tujih ust citirati lirične svoje apostrofacije, gospod Radoslav, ker se je moral s silo zopet zagotoviti, da je pri „rujavi žabi" in ne morda v Abruzzah ali kje drugod, kjer še cvete roparska romantika.
Gospod Poljanec je postal v tem precej zgovoren, ker je našel na svoji strani g. Radoslava, ki se je njemu nasproti tako vedel, kakor je to zahtevala splošna olika, in socijalna stopinja, na kateri je prestoloval g. Poljanec. G. Radoslav pa je vedel, kako se treba n. pr. že g. svetnikom nasproti obnašati, vedel pa tudi, kaj gre dostojanstvenikom in visokim glavam sploh. Tega finega takta pa manjka žalibog dandanes naši mladini, čemur je krivo najbolj Čitanje slabih Časopisov, ki spodkopujejo vsako avtoriteto, potem pa tudi to, da se po naših boljših srednjih Šolah uči dogmatika samo po eno leto.
G. Radoslav pa je znal, ;kaj zahtevajo družabni oziri, znal je, kaj je disciplina, kaj služba, in kar je še takih fundamentalnih potrebščin za Človeka, ki misli napraviti karijero.
Za to se je tudi od visokih ljudij vedno rad poučiti in posvariti dal, posebno očetovski ton ugajal mu je iz-
umestijo isti v pouk v raznih obrtib, da se odpravi kolikor mogoče revo iz sveta, povzdigne delo in pridobiv-ljanje na prvo mesto.
In katoliško duhovništvo se je temu protivilo. — Ono je hotelo, da dobi prispevke za reveže v svoje roke in da preskrbljuje v svojih sirotišnicah, bolnicah reveže. Torej isti antagonizem. Država hoče biti za vse in cerkev hoče biti isto. V tem antagonizmu še živimo v katoliških deželah. Ali cerkev ne more zmagati. Gospodarstvo je trnalo in goni od te cerkvene »države« stran. Naturalna kmetska država je nehala, v kateri je bil katoliški duhovnik vse. Ko je začelo meščansko in ž njim širše, na prosti lastini utemeljeno gospodarstvo, so se tudi strogo katoliški kralji v gmotnih in duševnih vprašanjih ločili od cerkve in se morali, ako so obvarovati hoteli svoje stališče, katero jim je odkazo valo vse drugo gospodarstvo in skrb za svoje dinastije. Tako so začeli zraven države, političnih občin zasebne organizirane družbe brez duhovnikov skrbeti za reveže. Tudi protestantovski duhovnik je pristopil zasebnim družbam, snoval tudi pri cerkvi iste, ali ta z drugimi motivi, kakor katoliški duhovnik. Glavno ulogo v tem pogledu je prisojal le ta državi, občinam. Delal pa je le-ta v zasebnih družbah. Zdaj n. pr. v tako zvanih družbah: »Innere Mission«. Le na Francoskem si je katoliška cerkev ohranila svoje mesto. Francoska velika revolucija je to cerkveno oskrbništvo razdrla, ali Napoleon I. je rabil za svoje ranjene vojake bolnice in poveril organizacijo istih zopet katoliški cerkvi. Na Angleškem je skrb za revne obliga-torična za državo, na Francoskem pa zdaj tudi že fakultativna, na spo-ljubo, kakor v srednjem veku. Pa tudi tukaj na Francoskem je državno vodstvo segalo in sega vmes.
Katoliška   cerkev   je   med tem zapazila, da se ji hoče nekaj važnega odvzeti in brigati  se je pričela za organizacijo  skrbi za reveže. 1556 ustanovi  trgovec  Johann   von Gott red usmiljenih bratov in potem Vin cencij de Paulo red usmiljenih sester. Ta  dva  reda  sta  podala  skrbi za reveže veliko število šolanih delavcev.   Carl   Baromeo,   Franc Šaleški stopijo v to delo.   Pa tudi francoski kralj Ludovik XIV.,  ki hiearhiji katoliške   cerkve   ni  naklonjen, usta novija velikanske zavode, bolnišnice za revne. V 18. stoletju imamo tedaj že drugo sliko o tem:  Državna, občinska skrb za reveže, cerkveni ka toliški in protestantovski instituti in privatno sodelovanje privatnih družb. Pri tem še tudi danes stojimo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. februvarja —   Dr.   Gerischep zopet
kandidat? Koj po odstopu justič-nega ministra Spens-Boodena se je imenoval kot najresnejši kandidat za to mesto zadrški višjesodni predsednik dr. Gertscher. Od tedaj je preteklo že precej časa. Dr. Korber je ostal »vodja« justiČnega ministrstva in ie justico postavil v službo   politične   uprave —
redno; za kako obljubieo samo na sebi zahvaljeval se je s srčno udanostjo, priznaval in potrjeval je iz principa, soglašal vedno, oponiral nikdar, pred vsem je pa tuje mnenje spoštoval, in kar je posebno potrebno za vladnega Človeka: stal je pri vsem tem vedno nad strankami.
Navzlic vsem tem prednostim in vrlinam pa se le ni posrečilo priti g. Str bonceljnu do zaželjenega smotra in do pomenka, kako bi se dala odpraviti njegova najstarejša in ob enem tudi najnovejša bolezen. Od teh ljudij kaj zvedeti, saj tedaj, kedar so bili v družbi, bilo je naravnost nekaj nemogočega, to je že uvidel g. Radoslav Štr boncelj. Odločil se je torej, da počaka ugodne prilike, ko dobi tega ali onega izmed zdravnikov samega in ga morda le spravi v resen pogovor.
In glejte tedaj — ura je bila ie čez enajst — se je zgodil „slučaj, ki ni bil slučaj", ali kakor bi se reklo v dobio vernih krogih, pojavil se je ,Čudež*.
Pri „rujavi žabiw, kjer je tičala razen vedno Živahnega Poljanca cela družba, kot pribita do polnoči, domislil si je nakrat prijatelj Brumen, da bi bilo spodobno, ko bi se napravil izlet k bratski družbi, zbrani pri „slovanski barki", k slavnoznanim Tartarjem. Tudi ura poseta bi bila primerna, ker je ravno pol dvanajstih ko delajo ljudje etiketne posete. (Dajja prih.)
glej konfiskacijo našega listka »Žrtev razmero—tako je nastala nevolja celo v tistih krogih, ki so dr. Kor-berju najbolj vdani. Sedaj javlja »I n • formation«, da se misli na imenovanje posebnega justičnega ministra in pravi, da je določen za to dr. Gert9cher Bomo videli.
— Maščevanje žirovskih katolikov. Iz Zirov se nam piše: Naš kaplan Lavrič, znani ljubljenec Antona Bonaventure, piha od tedaj, kar je pri volitvah pogorel, kakor modras. Tolažijo ga sicer Petronove ženske, ali potolažiti ga ne morejo. Klofuta, katero so mu volitve vsekale po blagoslovljenih ušesih, je prehuda! Noč in dan je trudil svojo _- lavo, kako bi se znosil nad na prednjaki. Pripoveduje se, da je včasih do treh zjutraj popival pri Pe-tronu, ter prežal na kakega napred njaka, da bi ga po Šusteršičevem receptu pobil kot polha. Naprednjaki, ki žirovske suroveže poznajo, ne prihajajo več v vas. Imel pa je vrli naprednjak Frio mladega psa, ki bi bil postal izvrsten in dober čuvaj. Ta nedolžna žival zgubila se je neki večer v vas Žiri, in da si je bila prav lepo črna, bili so takoj VBi ži-rovski klerikalci za njo. Napred nja-kov pes v vasi! je donelo od hiše do hiše. Kmalo so ga vjeli in ga odti-rali v Tinetovo klet. Na to so se zbrali in imeli sodbo, predsedoval je oče Tine. Ker gospodarja ne moremo, obsodimo pa njegovega psa na smrt! Nalogo konjača prevzela sta dva od lična žirovska mladeniča: s sekiro sta živali zdrobila glavo, ter jo tako do smrti pobila! Tako je storil mu-ceniško'smrt Fricev pes in sicer za grehe žirovskih liberalcev! Kaplan Lavrič se je sedaj nekoliko pomiril, ko vidi, kake lepe cvetove poganja njegovo »katoličanstvo« v Žireh! Le tako naprej! Če se bo kje vstanav-ljala »šintarska« šola, naj se vsta novi v Žireh! Petron in Tine bi bila takoj dva dobra profesorja za njo; Lavrič bi jo pa lahko žegnoval dan za dnevom!
— Občinske volitve na Rakeku pridejo sedaj pred upravno sodišče. Klerikalni župan Modic in njegovi pajdašje bi radi pri dotični obravnavi imeli dr. Šusteršiča kot zastopnika, a plačati ga nečejo iz svojega žepa. In glej — kako so si pomagali! Občinski odbor je proti ugovoru edinega narodnonaprednega člana sklenil, poslati na občinske stroške dr. Šusteršiča na Dunaj k dotični obravnavi. Modic in tovariši bi radi pri volitvah sleparili — troske pa naj plača občina. Upamo, da se se dobe pota, preprečiti take sklepe.
— Prijatelj se izkaže v
nesreči — tako nekako pravi star pregovor. Resničnost tega pregovora se je izkazala te dni. Pri deželnem sodišču teče preiskava radi ponever-jenja proti mlademu možu. Ker se je »Slovenec« zanimal celo za rod binske zadeve tega moža, ga utegne zanimati, da je ižanski župnik dr. Mauring založil 1200 kron kavcije, da njegovega prijatelja izpuste iz preiskovalnega zapora.
— Repertoire slov. gledališča. Danes pride na oder tretja operna noviteta v sezoni »Hoffmannove pripo vesti« Opera je skrbno pripravljena; za II. in III. dejanje se je nabavilo več obsežnih in krasnih dekoracij, ki jih je naslikal gledališki dekorativni slikar L. \V a 1 d b t e i u , gledališki garderobar V. V a l e n t a pa je napravil nove kostume. — V soboto, dne 14. t. m. je operna repriza. — V torek, dne 17. t. m. pride na oder Anzengruberjev ,K r i v o p r i s e ž n i k'.
— Afera ptujskega župana Orniga, o kateri smo že svoj čas pisali, se ne bo razpravljala pred sodiščem v Ptuju, nego pred sodiščem v Mariboru. Mestni tajnik Schallaun je vsled te afere, v kateri bi moral biti zaslišan kot priča, zblaznel.
— Ponarejeni bankovci za 10 kron. V prometu je mnogo ponarejenih bankovcev po 10 kron z letnico 1900, kateri se razlikujejo od Pravih s tem, da so bolj temno vijol-často modre barve. Dvoglavni orel lri na drugi strani ogrski grb sta na
pristnih bankovcih s pikami, na ponarejenih pa s tankimi povprečnimi črtami narejena. Enako tako so 4 in-gelji na svitlih straneh narejeni. Rob ponarejenih bankovcev je bolj svitlo črtan.   Številke »10«  na vogalih in besede »Zehn Kronen« in »Tiz ko ronat«   so   na   falzifikatih jednako temne kakor ves bankovec, pri prvih bankovcih so pa  te  besede  in šte vilke »10« bolj  temne, kakor drugi del bankovca.   Besedilo pri pristnih bankovcih se glasi: Die Naohahmung der Banknote w i r d  gesetslich be-straft, pri ponarejenih se glasi: Die Naohmaobung der Banknote wind itd  Te ponarejene bankovcev so raz-pečali   po Avstriji  posebno agentje laških ponarejevalcev tega papirnatega denarja.   Tudi v ljubljanski okolici je baje dobil  nekdo več po narejenih   bankovcev  in  da   jih je baje spet raztrošsnih v Ljubljani.
— S Trebelnega se nam piše: V nedeljo 8. t. m. se je zgodila v bližnji BogneČi vasi nesreča. Med popoldansko službo božjo si je delal neki fantič Fr. Zore (Grandov) kratek čas s tem, da je s pištolo streljal na vrabce, a brezuspešno, ker pištola ni dala ognja. Navzoči mlajši brat Venčealav Zore, učenec nedeljske šole, se mu je smejal, češ: »S tako pištolo tudi mene lahko ustreliš«. Starejši brat je res pomeril nanj in izprožil. A sedaj je pištola dala ogenj, in ubogi Venčeslav je dobil več šiber v trebuh in v stegno. Peljali so ga v bolnico vsmiljenih bratov v Kan-dijo. Dečka sta brata 1. Zoreta, kaplana na Bledu, ki študira sedaj bo goslovje v Parizu. Nauk: Otrooi naj se ne igrajo z orožjem! — Bivši župan Janez Nachtigal je ponesrečil pred enim tednom, ko se je po noči vozil iz češnjio domov. Konju se je na poledici zdrsnilo, vsled česar se je žival splašila prevrgla voz in bežala proti Trebelnemu-Nachtigala, ki je imel najbrže roke zapredene v vajete, je konj z vozom vred vlekel nekaj časa seboj. Mož je obležal z ranjeno glavo, z ranjenimi ustnicami in rokami na cesti. Ko se je zavedel, je s težavo vstal ter krvaveč šel za konjem. Drugi dan so ga peljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer se zdravi še sedaj Po trebeljski župniji zelo razsaja influenca med mladino, a tudi med štirimi ljudmi. Naš nadučitelj boleha že skoro mesec dni; a upati je, da se vrne ljubo zdravje tudi v naše revno hribovito zakotje. —č.
— Umrl je včeraj v Konjicah notar g. Kocbek.
— Pomiloftčenje. Pri celjskem okrožnem porotnem sodišču zaradi umora svoje ljubimke na smrt obsojeni Ivan Pungračič je pomilo-ščen in se mu je kot kazen odmerila dosmrtna ječa.
— V Mariboru se je, kakor smo poročali, pred nekaj dnevi ustrelil okrajni tajnik v Brucku ob Muri, Jos. Erjawetz. Kakor se je izkazalo, je v uradu poneveril več tisoč kron. Ko so mu prišli na sled, je vse dotične akte sežgal in pobegnil.
— Trije otroci zgoreli. V
Gruškovju v Halozah je Neža Peklič pustila troje svojih otrok doma, in sicer jih je zaprla v sobo. Otroci so se najbrž igrali z žveplenkami. Ko je prišla hišna gospodinja domov, je našla v sobi ogenj, otroke pa mrtve
— Na Nevjorikem pristanišču ali „Slavčeva" maika-rada. V nedeljo dne 15. februvarja 1903 v »Narodnem domu« v Ljub Ijani. Vstopnina: Za društvene člane 1 K, za nečlane 2 K, tri osebe ene obitelji 5 K, za maske 1 K. Vstop J niče dobivajo se pri g. Fr. Čudnu, trgovcu na Mestnem trgu, v trafiki g. Fr. Šešarka v Šelenburgovih uli cah, na dan maškarade od 10 —12. dopoldne in od 2.—4. popoldne v restavraciji »Narodnega doma« ter zvečer pri blagajni. Maske dobivajo vstopnice le proti izkazu vabila na dotično ime. Toaleta za nemasko-vane promenadna. Dvorana bo v NewjorŠko pristanišče spremenjena. Začetek ob pol osmih zvečer. Sodeluje popolna društvena godba.
— „Slavčeva" maska* rada« Ker dohajajo odboru, vkljub velikemu  Številu  razposlanih   vabil I še vedno oglasila, odbor uljudno na-znanja, da jih je mogoče vposlati le I de onim,   kateri   pridejo   maskovani, I nemaskovani   imajo vstop tudi brez izkaza vabila, a maske dobe  vstopnice izključno! naime vabljene osebe. Va bila društvom vposlana veljajo tudi za posamezne člane.   Nadalje odbor naznanja, da se je  osebno vabljenje dostojanstvenikov, kakor   prejšnja   leta,   tudi letos opustila.   V plesni red postavila I se je točka »Dame volijo«, ter t s tem mnogostranski želji ustreglo. Vozne listke (vstopnice) za p o- j tovanje v Ameriko je dobiti do sobote zvečer v trgovinah g. Bahovca na Sv. Petra cesti in E g. Č u d n a na Mestnem trgu ter t 1
. trafiki g. Seiarka v Šelenburgo-I vih ulicah, v nedeljo pa ves I dan in zvečer pri blagajnici »N a I Newjorškem pristanišču« I v »Narodnem domu«. Vozne listke j dobe lahko vsi mlado - in staro-I letni, ter se ni potreba bati, da bi I se koga vsled ponarejenega »^osa« I zavrnilo, kajti Ameriška policija bode I imela največjo obzirnost napram iz-j seljencem.
i — Plesna sola pevskega j društva „Ljubljana", katero je I v letošnji sezoni nad 60 parov obi-I skovalo, ima v soboto 14 t. m. ob I x/2^ ur* zv©Čer v areni »Narodnega I doma« svoj zaključni venček. Plesni I red obsega izven navadnih tudi več I narodnih plesov, kakor »Češko na-I rodno četvorko« in »Češko besedo«, I nadalje tudi moderne plese »Pas du I patin*urs« in »Bohemiene«. Vsi pri-I jatelji društva, kateri se zanimajo za I vspeh naše plesne šole so dobro došli.
— Muzejsko društvo za Kranjsko ima, kakor smo že poročali, v petek 13 februvarja ob 6. uri v konferenčni sobi c. kr. I. drž. gimnazije svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu se nahajajo poroČjta o društvenem delovanju v preteklem letu, računski zaključek za leto 1902, proračun za leto 1903 in volitev predsednika in 8 odbornikov za prihodnjo triletno dobo. Glede na vat nost tega društva je želeti prav obilne udeležbe. — Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število društvenikov, skliče se na pol 7. uro
i drugi občni zbor,   ki sklepa pri vsakem številu navzočnih.
— Shod krojaških mojstrov v svrho ustanovitve „sirovinskega društva^ se je vršil dne 11. t. m. Bil je dosti dobro obiskovan ^ navzoče so bile tudi nekatere članice ženskega krojaštva. V imenu pripravljalnega odbora, je načelnik zadruge g. Jeločnik pozdravil gospode mojstre in navzočega zadružnega inštruktorja g. dr. Rucker-ja, ter poročal na kratko o važnosti in koristi takih društev. Naznanil je, da se je dosedaj že vpisalo 16 mojstrov, ter povdarjal, da bi to društvo, ako bi se ustanovilo, gotovo napredovalo, če bi bilo le med posameznimi g. mojstri nekoliko več slož-nosti. Na to je govoril zadružni instruktor g. dr. Rucker ter je pojasnil, da mej vsemi takimi društvi, katerih obstoji že mnogo v Avstriji, ni nobeno pričelo z velikim kapitalom, marveč z malim številom Članov, ter so se društva Šele potem razvila tako, da danes prav dobro napredujejo. G. instruktor je omenil samo črevljarsko sirovinsko društvo na Dunaju, ki je pričelo samo s tremi člani s tremi mojstri, ki so imeli vso svojo zalogo v malem kovčku ter imajo danes na več tisoč premoženja. Bodi število članov še tako majhno, ako se za stvar zanimajo in skupno dobro gospodarijo, je vsaka izguba popolnoma izključena. Obljubil je končno tudi, da bode posredoval da dobi društvo tudi državno podporo. Tudi g. Sturm je toplo priporočal, da bi se mojstri združili in ustanovili društvo, ter so končno zahvalil g. dr. Ruckerju, za prijaznost, da se je udeležil shoda, ter prosil tudi nadalje njegove naklonjenosti. Pri glasovanju seje soglasno sklenilo društvo ustanoviti ter se je takoj nabralo nad 20 }i dpisov za pristop. Delež se je določil na 100 K na vsacega člana, 2 K vpisnine. Plača se 5 K za prvi prispevek na delež in potem 1 K tedenskega doneska. Ustanovni shod bode 8. marca t. I. Zadružni instruktor je obljubil, da pride tudi na ta shod in on dotlej vse potrebno ukrene. G. predsednik se je končno zahvalil za obisk in nepričakovani vspeh, zahvalil se zadružnemu inštruktorju dr. Ruckerju za njegovo naklonjenost ter zaključil shod.
— Čitalnica v Konjicah. Naznanjeni plesni venček izostane vsled smrti notarja Kocbeka.
— Čitalnica v Ljutomeru priredi kostumni venček in maška-rado v soboto dne 14. svečana. Vstop imajo samo vabljeni.
— Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi svoj V. redni občni zbor v tem tečaju dne 14. svečana t I. v društvenih prostorih po sledečem sporedu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. č'tanje zapisnikov br. društva »Slovenije«. 3. Čitanje za pienika br. društva »Ilirije«. 4 Odborov o poročilo. 5. Slučajnosti. Začetek ob 1/a8   uri zvečer.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1) Na 2 meseca težke ječe je bila obsojena 18 let stara Marija Šagovec šivilja v Ljubljani, ker je dne 31. prosinca t. 1. v odsotnosti Marije Majer vzela tej lastno hranilno knjižico z vlogo 120 K, ter šla na to v kranjsko hranilnico, da dvigne tam znesek 60 K a bila je od lastnice denarja tam za-sačena in aretovana. Obdolženka je pri obravnavi vso krivdo priznala. 2) Od zatožbe radi hudodelstva težke telesne poškodbe so bili oproščeni Franc, Anton in Janez Vodnjal posest, sini iz Nemške vasi, ker so bih toženi, da so
dne 8. decembra m. 1. pred domačo hišo na glavi težko poškodovali Franceta Gvetniča. Izkazalo se je namreč, da je prišel Cvetnič baje sam izzivat, in da so bili bratje bolj v silobranu in da je mogoče, da se je pri padcu sam poškodoval. 3) Brata Alojzij in Jožef Hlad posestnika sina iz Planine sta po noči 20. oktobra 1902 v Spodnji Planini se lotila Antona Kobala ter ga pometala tako ob tla, da se je tema desna roka zlomila, pa tudi Filipa Kobala je udaril Jožef Hlad z palico po glavi. Povod tema tepežu je bil neki fantovski prepir v Kobalovi gostilni. Alojzij Hlad je bil obsojen na 4 mesece brat Jožef pa na 3 mesece ječe. 4) Anton Sajn posestnik v Juršicah se je na poti spri s svojim bratom Jožefom, kar je dalo povod, da ga je z nožem v komolec sunil. Anton Sajn se je pa s železom okovano palico proti njemu v bran postavil, a pri tem brata na glavo in levo podlehtnico zadel. Sodišče ga je od zatožbe oprostilo, ker je uvidelo v ravnanji obdolženca opravičeni silo-bran. —
— Medvedje kot pasažerji V brzovlaku. Včeraj zvečer je pri pripeljal kneza Auersperga lovec v Ljubljano tri mlade medvede, s ka terimi se  je odpeljal  potem v St. Poelten. Ko je lovec vstopil z medvedi v brzovlak, so ti začeli tuliti, da so ae pasažerji prestrašili in be žali iz kupeja.  Lovec je imel medvede v korbi. Ko so pasažerji videli, da so medvedi še zelo  mladi, so se pomirili in Šli nazaj v kupej. Lovec pa je moral z medvedi ostati v vozu na hodniku.
— Nepoštena hlapca. Franc Lovrin in Matija Bratel, oba hlapca na Ambroževem trgu  št. 7, ukradla
sta svojemu gospodarju gosp. Eliji PredoviČu bakrene cevi, žago in stremen, katere reči sta prodala potem pri Tereziji Urbaniji, trgovki s starim železom na Poljanski cesti št. 46. Lovrin in Bratel sta se aretovala in izročila sodišču.
— Tatvina. Zasebnici Schrev-evi v Streliških ulicah št. 2, je bilo ukradeno iz stanovanja veČ perila in obleke. Tatvino je izvršila v isti hiŠi službujoča dekla Eva Skribula iz Zagreba, ki je po tatvini pobegnila iz Ljubljane. Skribula ima na vesti tudi več drugrih tatvin.
— Škaf v glavo vrgel je
včeraj zvečer hlapec Anton Hribar v Korunovih ulicah št. 14 dekii Mariji Sodarjevi in io na desni strani glave poškodoval. Hlapec je bil pijan in se je z deklo prepiral.
— Konj splasil se je včeraj popoludne na cesti proti tivolskemu gradu fijakarju Antonu Markoviču in je skočil z vozom vred na travnik. Voz se je zadel ob kostanj, da se je zlomilo oje in potrgala konjska oprava.
— Poročen prstan v Ljubljanici. Na Hradeokega mostu je danes dopoludne se snel neki gospej poročen prstan iz roke in padel v vodo. Dva delavca sta ga šla takoj iskat in ga res tudi našla.
— Pogreša se 41 let stari, umobolni drvar Jakob Steriekar, ki i« stanoval v Tesarskih ulicah št. 3. Dne 7. t. m. je odšel z doma in se do danes še ni vrnil
— Drsališče. Če ostanejo noči hiadne in vreme tako ugodno kakor doslej, bo drsališče odprto a s a m o dopoldne od 8 —12. ure.
— Izgubljene in najdene reči« Trgovka Marija Oiupova na Starem trgu št. 2 je izgubila na poti od Mestnega trga do Starega trga zlato žensko uro in kratko zlato ve-rižico. — Natakarica Helena Mrvar na Marije Terezije cesti štev. 16 je izgubila na poti od Marije Terezije ceste po Dunajski cesti, Prešernovih in Špitalskih ulicah do Pred škofijo zlato zapestnico. — Na cesti na južni kolodvor je bil najden zlat poročen prstan.
* Najnovejše novice. Dvajset oseb utonilo. Na reki Wis-I o k v Galioiji se je utrgala vrv broda. Izmed 50 potnikov jih je utonilo 20.
— Štrajk v Španiji V Barceloni je guverner razpustil vsa delavska društva ter dal njih odbornike zapreti. —Cesarjev rešitelj. Na Dunaju je umrl Josip pl. Etten-reioh, ki je 18. februvarja 1852 rešil cesarju življenje. Občinski svet je sklenil, ga pokopati v Častnem grobu.
— Umor in samomor. Na Dunaju je ustrelil 23letni gostilničarjev sin K. Reis svojo ljubico sanzonetko M. Kastner in sebe. — Vojaški samomori v Galiciji. Od novega leta je bilo v galiških garnizijah 7 samomorov in 13 poskušenih samo morov. — Kuga v Mehiki se neprestano razširja. V Mazatlanu umrje na dan po 20 oseb. Nad 200 kužnih bolnikov je v bolnišnici. 12 tisoč ljudi je zbežalo iz mesta. Ves promet je ustavljen. — Bivši g r a -Š ki gledališčni ravnate lj Pur-schian, ki je prevzel gledališče v Kol inu, je takoj odpustil 14 igralcev, med njimi tudi višjega režiserja, 15 opernih moči,  vse baletne učiteljice
in plesnega mojstra. — Celo mesto je zgorelo. Mesto Kuty n* buko-vinsko-ruski meji je dne 9. t. m. popolnoma zgorelo. — Madjarska svoboda. V Turčinskem 8v. Martinu sta bila obsojena odvetnik Mu-drod in urednik Pietor v večdnevni zapor kot »panslavistična« agitatorja.
— Madjarski sodniki V Val-kanj u je zbežala sodnikova hči s svojim ljubčekom. OČe je poslal za begunoma dva pandurja, ki sta par tudi ulovila. Ljubčeka je sodnik zaprl ter ga s pandurjema tako pretepel, da je drugi dan umrl.
* Ogrski kardinal Vatsary
— madjarizator. Ta najvišji duhovnik na Ogrskem je razposlal vsem šolskim nadzornikom okrožnico, naj delujejo v mešovitih Šolah na to, da se bo veronauk poučeval le v madjar skem jeziku, da se tako pripravi pot madjarskemu pridigovanju v šolah. Daje jim tudi praktične nasvete, kako se da to najložje doseči. Ko bi bili škofje po slovenskem tako zavzeti za naš materini jezik!
* Ženska emancipacija in
— miš. V zagrebškem trgovskem društvu »Merkur« imajo deklice kurs, da se izvežbajo za samostojni poklic knjigovodkinj. Ko so te dni zopet poslušale mlade gospice resnih obrazov predavanje, zavpije edna izmed njih pretresljivo: Miš! Kakor bi trenil so planile vse slušateljice preko klopij ter se obupno suvale in ruvale k vratom. Nič ni pomagalo mirjenje predavateljevo. Niti edna ni ostala v sobi.
* Ljubosumna stanka. Na
Dunaju sta živela v večnem prepiru 691etni Brosch in njegova 67letna žena. Žena je bila namreč na moža hudo ljubosumna. Ko ga je nedavno zopet akoraj celo noč zbadala, je zjutraj mož vzel nož ter ji ga porinil v hrbet. Žena je umrla, potem pa si je še mož z nožem zadal smrtne rane.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. februvarja. V današnji seji poslanske zbornica so Eisenkolb in tovariši interpeli-rali vlado zaradi mobiliziranj a v Srbiji in v Bolgarski, po-vdarjaje, da je na spomlad pričakovati veliko vstajo v Mace-d o n i j i. Na predlog dr. K a -threina je bilo sklenjeno, razpravljati nujno o konverzijskem zakonu in isto je bilo na predlog dr. Ferjančiča sklenjeno glede meničnih protestov. Foft je predlagal, naj bodo seje odseka za premembo opravilnika javne, kar pa je bilo odklonjeno Zbornica je potem začela razpravo o konverzijski predlogi. Med drugimi je govoril tudi dr. Kramar Ta je v svojem velikem govoru zlasti povdarjal, da je Korberjevo ministrstvo pravo ministrstvo nemških strank ter ostro prijemal tudi finančnega ministra, češ, da je s konverzijskim zakonom napravil bogato darilo Ogrski. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je prvo branje tiskovnega zakona.
Dunaj 12. februvarja. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da je položaj na Balkanu nad vse resen. Zlasti velik u ti s je naredila vest, da hoče Bolgarska mobilizirati dva voja, zofijski in plovdivski ter v mejnih okrajih razglasiti obsedno stanje.
Budimpešta 12. februvarja. Neodvisna stranka razglaša, da bo podpirala tudi poulične demonstracije proti bramb-nemu zakonu.
Budimpešta 12. februvarja. Veliko senzacijo vzbuja dejstvo, da je bil 26letni grof Batthyanyi odveden v blaznico, dasi je popolnoma zdrav. Proglasili so ga blaznim, ker je na svojih posestvih uveljavil nauke Luva Nikolajeviča Tolstega.
D razdane 12. februvarja Sodni dvor je včeraj izrekel sodbo glede ločitvo zakona prestolonaslednika in njegove žene. Razsodil je, da se zakon loči, in sicer iz krivde princezinje Lujize zaradi zakono-lomstva z Gironom.
* Kakor je splošno znano, dajo jo    „Mauthnerjeva"   s e -
mena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Manthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—5)
4V-'
/o
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kurzi dunaj bone 12 februarja 1903.
Haločbesl papirji.
4*2*/o majeva renta   .   . . • 2*/» Brebrna renta   .   . . 4*/0 avstr. kronska renta . #•/.     n Blata 4«/o ogrska kronska „
„ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4Vi°/o posojilo mesta Spljeta «V«%      m „ Zadra
*Vt0/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4° c č-eska dež. banka k. o.
4°/o        » 1» M 2' °-
zast. pis. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10%, pr. .... zast. pis. Innerst. hr.
„     „   ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr.  .   . . „  čeSke ind. banke 4°/č prior. Trst-PoreC lok. 2ei. 4°/0    „   dolenjskih železnic 3%    „   juž. žel. kup. Vi Vi 4i;a°/0 av. pos. za žel. p. o. Srečke.
Srečke od leta 1854 . . . „ „ „ 18601/! . . n      i»   i»    1864 .
tizske ..... zemlj. kred. I. emisije
ii      i» ti ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
„ turške .....
Basilika srečke    . .
Kreditne „ ...
InomoSke „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ », n . . . Rudolfove „ ...
Saicburškc „ ...
Dunajske kom.    „    .   . .
Delnice.
Južne železnice * • . . . Državne železnice .... Av8tro*ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrake , B ZiVnostenske „      . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
Rima-M oranji.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Čefike sladkorne družbe ▼•late.
C. kr. cekin......
30 franki.......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laski bankovci.   .... II Rublji.......
Žitne cene v Budimpešti.
dne 12. februarja 1903. Termin.
Denar	Blago
101 —	101*20
101 —	10120
10146	101-66
12120	12140
99 70	99 90
121*25	121*45
99 75	—*—
100 —	
100 —	101 —
10115	102 16
100-	101 —
100 —	101 —
101 35	102 36
107 30	108 30
101 —	102 —
10115	102 15
10110	102 —
100*—	100 60
9950	100-50
98 —	99 —
99 50	100*60
304 40	306 40
100 25	10125
180-	190 —
185 50	187 50
248 —	262 —
159-	161 —
268 76	270 75
265 25	267 25
260 —	263 —
8775	8975
119 25	120 25
19 50	2050
434 —	438 —
86 —	90-
73 —	77*—
73 —	77*—
55 60	66 60
28 25	29 25
74'—	76 —
74*—	78-50
439 —	443 —
55 50	66 50
695 50	696-60
1585 —	1595 —
694 50	69550
749-50	76060
260 —	262 —
719 —	720 —
394 50	396*60
1655 —	|16-0 —
490 —	491 —
401 —	406*—
342 —	343 —
160 —	164 —
1134	1139
19*08	1911
23*41	23 48
2396	24 04
11712	11727
9536	i   96 50
263 —	253*76
Pšenica za april . Rž „ april .
Koruza   „ maj .
„ » jalij • Oves      „ april .
za 50 kg
,i 60 „ „ BO „ n 60 „ 60 -
749 6 57 605 613 601
EI>lAtlv.
5 vinarjev ceneje.
Kufeke-
oc
"NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IH 7
v crevih bolnB orroke   - c-
moka za otroke
Umrti so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 5. februvarja: Franja Stucin, gostija, 65 let. jetika. — Blaž Peternel, ubožec, 70 let, ostarel08t. — Jožef Sever, ubožec, 82 let, ostarelost.
Dne 6 februvarja: Ana Belič, natakarica, 19 let, vnetje možganske mrene. — Ivana MoreL poststnikova žena, 47 let, oteklina v glavi.
Dne 7. februvarja: Frau Gale, gostač, 56 let, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
ViMaa nad morjem 806*3.   Srednji zračni tlak 736 0 nun.
j       J   v mm
rt O a> J-
Vetrovi
Nebo
11. |9. zv.
12. j7. zj.
n    2. POP-
7458
742 6 738 2
3 2 si. Bzahod jasno
— 2*11 si. ssvzh. i jasno 7 4 i m. jzah. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 2 2*. normale: —06°. Mokrinav24 urah : 00 mm.
Viktor in ii«**« HoHr-mann naznanjata v svojem in svojih otrok imenu pretužno vest, da je njihov ljubček
Boris Ciril
po kratki mučni bolezni v nežni sta-osti jednega leta, ob *U1. uro ponori se preselil v boljše življenje.
Ztmski ostanki se bodo prepeljali dne 13. svečana 1903 ob 3. popoludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 5t. 28, na tukajSno pokopališče ter se ondi položili v rodbinsko rakev Strzelbovo k večnemu počitku. (419)
Prosimo tihega sočutja.
V L j u b 1 j a n i, 12. svečana 1C03. iMasto vsacega posebnega obvestila.)
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokass prisrčnega sočutja ob smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda
Ivana Hahn
kakor tudi za častilno spremstvo ob pogrebu izrekam vsem najsrčnejšo sahvalo. i417)
Breiice, 11. februvarja 1903.
Placida Hahn.
50 sodov
dobrih in močnih, od 000 do 700 litrov, proda po nizki ceni Fran Cascio, Vegove ulice IO. (387—2)
Jšče se majhen, rabljen
sw koleselj
za enega konja.
Ponudbe sprejema Žužek. Fia-nona, Istra. 414 — i)
Stavbeni prostor
v Spodnji Šiški ob Kauscheggovi cesti je po ceni in pod jako ugod nimi pogoji na prodaj.
Natančneje v pisarni dr. Karola Schmidinger, c. kr. notarja v Ljubljani,
Sodnijske ulice št. 7 (381—3)
Lepo predivo
na cele vagone ter tudi manjše partije, kakor tudi fižol kupi (310—5)
Anton Kolenc v Celju.
Stanovanje
t III. nadstropji, s petimi sobami in pritiklinami (408—1)
se odda za maj-termin.
Povpraša se Pred škofijo št. 15.
Eosptorski praktikant
z dovršeno trgovsko šolo   in znanjem stenografije,  se sprejme z  dobro začetno plačo pri tvrdki  (ii—34)
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
Svarilo!
Opozarjam častito občinstvo, da nima nikdo pravice, prejemati zame denar za račune ali prodano blago. Plačuje se le meni osobno.
S p. Šiška, 12 svečana 1903. Z velespostovanjem
krstna. Bur^sr
(412—1) mizar v Sp. Šisk
Redka prilika!
Čudovito cen6 !
400 kom. za samo I gld. 80 kr.
1 prekrasno pozlačena, natančno idoča an-ker-ura s sekundnim kazalcem, gre 30 ur, s triletnim jamBtvom, 1 prima usnjat port-mone", 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, l garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalce, 5 mičnih Šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, 1 miče a album s 36 krasnimi slikami, in k temu se 300 raznih predmetov za domačo jn navadno rabo gratis. Teh mičnih 400 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti postnemu povzetju samo 1 HO kr.   Le kratek čas se dobiva pri
dunajski Grand-filijalki
Alex. Jungervvirth
v Krakovu št. Ii 2. (415) Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
Stenografa
noti
sprejme takoj
Hudovernlk
(402—2)
Plača po dogovorn.
— Dobiva se v vseh knjlgotržnicah —
MALI VITEZ
— Pan Volodijevski -
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkievvicz
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski
Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešit k ih po 40 h. Vsakih * * 14 dni se izdaja en sešitek * *
Založna knjigarna
Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani
Nov«.
vila na Bledu
tik  jezera,  blizu   prihodnjega blejskega kolodvora, z po vsej hiši vpeljanim vodovodom, (397—2)
se iz proste roke proda.
Več pove Anton Pretnar na Bledu.
Grajščine, posestva na kmetih, vile na Bledu in ob koroških jezerih, go-stilnice na deželi in v mestu, večje in manjše, najemniške hiše v Ljubljani in predmestju kakorv v Udmatu, na Glincah-Viču in v Šiški kakor tudi stavbne parcele od 2 K naprej m2 priporoča (365—2)
prometni biro posestev
Janeza Nep. Plautz-a
kot dobro naložitev kapitala pri rentni konverziji.
St. 5396.
Razglas.
(420-1)
V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1. st. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da so#
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve
v občinski svet sestavljeni in da se smejo
od petka, 13. dne t. m., skozi 14. dni
v pisarni magistratnega tajnika (Mestni trg št. 27, II. nadstopje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
magistrat      X-o"UL"blj
dne 10. februvarja 1903.
Kuksnih deležev
Šentjanšto premogovne združbe na Dalenjstem
(Johannesthaler Kohlengevverkschaft)
prosto vsakeršnih propisnih pristojbin, jo še nekaj dobiti.
Pristopnice in druga pojasnila iz prijaznosti pri
»Splošnem kreditnem društvu" v Ljubljani
Grcspcelcd ulice ŽJtev. T7m (411—1)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
ZanredL ia Tos^ega reda.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Lj-abijane juž. kol. Praga čez Trbit. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaetein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod t I^uhljano jnž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m
zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. - Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, Crez Selzthal iz Inomosta. Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m zveCer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvecer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zveCer. (i)
Ustanovljeno leta 1832.
« 0
jO "C
4)
TJ
ca a
•o
o
t-
a*
e
o
Priznano najboljše
OOOOOOOO
O 9
1
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejže sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Električni obi*at. (413—1)
llustrovani ceniki so dobe brezplačno.
-i O
P*
Q-
•1
o
o*
D
o
o o
3(oncipijettt
doktor, z večletno prakso, s pravico substitucije, išče primerne službe; posluje tudi italijansko.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. (375—2)
Kovaški mojster
sprejme takoj
krepkega dečka kot učenca.
Žtrlasiti se je v Konjušnih ulicah št. 1 v Ljubljani. (395—2)
Stanovanje
v Florjanskih ulicah st. 23,
L nadstropje, na ulico, z 2 velikima sobama, kabinetom, kuhinjo in pri-padki se odda takoj ali pa za maj-termin. (407—2) Povprašati je istotam v II nadstr.
Rabil se bode od 1. maja 1903 nadalje
oženjen hišnik
f Hansmelster)
v hiši Židovska steza št. 4.
Plačilo po pogoju. (410—1) Zaveze naznani oskrbnik v hiši Gospodske ulice št. 5, v I nadstr
plačam tistemu, ki mi preskrbi službo pisarja ali kot sluga v kakšni pisarni. VešČ sem slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, imam dolgoletno dobro spričevalo in sem srednje starosti.
Ponudbe se prosijo pod ffO. P." poste restante, Ljubljana. (335—4)
Dva samostojna
(Drathzieher) za   debelo   in   srednje napravljanje žice se vsprejmeta takoj.
Ponudbe sprejema delniška družba tovarne za jeklo v Belipeči pri Trbižu. (416—1>
Vabilo
na
domačo
lleSEO ¥
II
katera bode
v soboto, 14. februvarja 1903
v Koslerjevj zimski pivovarni.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo.
K najobilnejSemu obisku vljudno vabi z odličnim spoštovanjem
jflarija Erbežnik
(418) restavrantinja.
*
* t)
c
>t/\ t*
N O
b o
Ki •< C
I * i H
r>> ti "tj
-o o
a as! . C! o o t-*
^ ^ 5
g 2
^> s
-o *h
L.
t?
C C
t)
jo u CA
«3
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po   najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in_smrt z zmanjsujočimi ae vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.	^     ^B?^ 3£al ^Ssi'^^^ ^^^S^ vzaje ion n a. zavarovalna sanica tt Prag:l. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vteikozl ilovaimbo - narodno upravo.                      (26—17) Yu pojaaniU daje: Generalni lattop W Ljubijaniy čegar pisarne so v laatnej bančnej hiši	Zavaruje poslopja in premičnine proti i požarnim škodam po najnižjih cenah 1 Škode cenjuje takoj in najkulantneje. 1 Uživa najboljši sloves, koder posluje 1 Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne j namene.
		
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iran Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.
668977