GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 23 KRANJ, 16. JULIJA 1955 ilvei 11. M - Z zadnjega ločenega zasedanja OLO Kranj in Radovljica Vse je pripravljeno za delovanje novega komunalnega sistema Letošnji 22. julij, dan vstaje našega naroda, se povezuje z vrsto proslav "V vsej Jugoslaviji, s katerimi naši narodi prosi javljajo 10. obletnico nacionalne in socialne osvoboditve. Običajno na ta dan obujamo spomine na junaške boje in zmage iz narodnoosvobodilne borbe. Spominjamo se tudi bojnih tovarišev in tovarišic, ki so v tej borbi padli ali bili ustreljeni kot talci ali pa pomrli po koncentracijskih taboriščih. Istočasno pa nas seveda navdaja ponos in zavest, da je bil to začetek novega obdobja zgodovine naših narodov, ko so si začeli sami krojiti svojo prihodnost. Da je bil to začetek porajanja naše slavne armade, da je bil to začetek nove ljudske oblasti in vedno širšega vključevanja množic v borbo za cilje, ki si jih je komunistična partija že davno napisala na svoj borbeni prapor. Kot so naši narodi v težki štiriletni borbi, organizirani v osvobodilni fronti, enotno stopili v boj proti okupatorjem in narodnim izdajalcem in tudi zmagali, tako so tudi ipo zmagoslavni revoluciji s složnim delom premagali prvo povojno obdobje. Puške so zamenjali za lopate in krampe, množično udeležbo v borbi pa je apame* njalo prostovoljno delo. Kot zaostala dežela, ki je posedovala le malo industrije, .smo v polnem zaletu motali delati na tem, da napravimo najprej prve objekte težke industrije. Zavedali smo' se, da bo edino s tem omogočena naša gospodarska in s tem tudi politična neodvisnost. Danes lahko vidimo, da ti napori niso bili zaman. Narodna enotnost, ki se je kovala v oboroženi borbi proti okupatorju, je prav tako je-klenela v prizadevanju za izgradnjo objektov našega socialističnega gospodarstva. Pomembni rezultati so bili doseženi v relativno kratkem času in uspehi izgradnje naše domovine so se kazali vsak dan v večji meri. V petih letih je bila zgrajena vrsta industrijskih in drugih objektov, s katerimi smo dvignili našo domovino iz zaostalosti. Vložena so bila ogromna sredstva, ki so se v prvi vrsti ustvarjala v naših tovarnah, za kar gre največja zasluga prav našim delavcem. Kmečki proizvajalci pa so v tem času prizadevno skrbeli za preskrbo naših mest, industrijskih središč in gradilišč. Materialna baza našega gospodarstva je neprestano rastla. S tem razvojem pa se je tudi oblikovala zavest našega delovnega človeka, predvsem pa delavca, ki se je v proizvodnem procesu nenehno strokovno usposabljal in razvijal ter tudi politično rastel. Vedno bolj so dozorevali pogoji za še večji družbeni napredek, še večje socialne spremembe. Ravno pred petimi leti je bil sprejet važen, zgodovinski akt, katerega je predlagal in obrazložil v Zvezni ljudski skupščini tovariš Pito: predlog zakona o upravljanju podjetij s strani delavcev in o njihovem odločanju o višku dela. S tem smo prešli od individualnega na kolektivno upravljanje. S skupnimi napori smo začeli reševati probleme proizvodnje — probleme skupnosti. Delavski sveti in UO so Prevzeli pomembno družbenopolitično vlogo. Kmalu za tem smo že videli prve rezultate tega dela. Po- kazala se je družbena kontrola nad gospodarjenjem v podjetjih. Prav tako pa je vedno bolj začela rasti tudi samozavest delavca — proizvajalca in se kazati njegova vloga v našem družbeno-ekonomskem sistemu. Osvobajanje od administrativnih 'spon vedno bolj dviga iniciativo na vseh področjih družbenega in političnega življenja. V torek dopoldne je bila v Kranju zadnja ločena seja okrajnega ljudskega odbora v sedanjem sestavu. Osnovna točka dnevnega reda, o kateri je razpravljal okrajni ljudski odbor, je bilo poročilo Pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem. Seji OLO sta prisostvovala tudi člana Izvršnega sveta LRS France Popit in predsedn;k republiškega Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Mavrici j Bore. OLO pa je razpravljal še o nekaterih tekočih gospodarskih vprašanjih. Uvodoma je prebral pred- okraja, saj sta postala tako sednik Okraj, odbora Kranj statut komune Kranj kot bo- Miran Košmelj poročilo, ki ga dočega okraja, po predhodnih Ustvarjeni so bili pogoji za je za to sejo pripravilo pred- razpravah v republiški in zve- opuščanje izrednih ukrepov v prometu z blagom in to s postopnim prehodom na svobodno formiranje cen na tržišču in z ^uvajanjem socialistične konkurence, ki je in še vpliva na zniževanje cen življenjskim potrebščinam. Vidijo se že rezultati teh ukrepov. Kljub temu, da imamo še težave v sedstvo Pripravljalnega odbo- zni komisiji za formiranje kora za formiranje komun na mun, vzorec tovrstnih statutov Gorenjskem. na področju vse države. Iz poročila je bilo razvidno, Nadalje je predsednik OLO da je Pripravljalni odbor vse Košmelj podrobno obrazložil od izvolitve aktivno delal in določbe zakona o ureditvi ob-opravil obsežne naloge v pri- čin in okrajev s posebnim pou-pravah za prehod na novo ure- darkom na delovanje družbe-ditev občin in okrajev. Dose- nih planov, proračunov in skladanje delovanje Pripravljalne- dov. Temeljito je orisal tudi zvezi s stabilizacijo našega ga odbora se zrcali zlasti v de- pristojnost občin ozir. okraja, trga in stimulacijo proizvajal- iu številnih komisij, v aktiv- Po poročilu je bil obrazložen cev, nam praksa kaže, da mo- ncm političnem delu na te- tudi način volitev odbornikov ramo s temi ukrepi samo na- renu, vsklajevanju številnih v skupen okrajni zbor in zbor daljevati in prehajati na vseh pravnih predpisov, v kadrov- proizvajalcev OLO za Gorenj sko organizacijskih pripravah itd. Ideja o komunah je prav s pomočjo aktivnosti pripravljalnega odbora našla na Gorenjskem prve izrazne oblike in obrise bodoče komune in sko. V bodoči 60-članski okr. zbor je OLO Kranj izvolil 37, v bodoči 60-članski zbor proizvajalcev pa 34 ljudskih odbornikov. V nadaljevanju razprave je OLO imenoval tudi komisijo področjih od dirigiranih ekonomske cene. Odnosi na tej stopnji našega družbenega razvoja zahtevajo, da jih v korist napredka lahko rešuje le družba preko svojih organov ».amoupravljanjai, ki jim je treba dati vso pomoč in oporo. Zato uvajamo družbene organe upravljanja na vsa področja družbene dejavnosti: v gospodarstva, kjer imamo že petletno prakso, v zdravstvo, prosveto, šolstvo itd., ki naj z vso resnostjo rešujejo probleme ljudskega zdravstva, prosvete in vzgoje naših otrok v povezanosti šole in doma. Na teh področjih Pripravljajo Trst o najrazličnejših prireditev smo sicer začetniki, vendar se Jfr Jm 28. julija 1941 je narodni he- gorici, tradicionalno nogomet- roj in podpolkovnik JLA Ton- no tekmo debeli in suhi ter ček Dežman iz Lesc zbral pr~ pionirsko nogometno pokalno vo 6kupino mladih ljudi in jo prvenstvo in še vrsto drugih vodil iz. Radovljice in Les v prireditev, pri katerih bo so- partizane na Jelovico. Tako je delovalo okoli 280 oseb. Mladi bil že pred leti proglašen 28. kegljaški klub bo izvedel pro- julij za vsakoletni občinski pagandne kegljaške tekme na gladki cesti, katere bo lahko opazovalo večje število ljudi. Hrom n + clr skega praznika so v polnem teku. Mestni odbor SZDL je v ta namen pozval širši krog ljudi, ki 'bodo skrbeli za to, da bodo vse prireditve okoli 28. pa že tudi tu kažejo prvi rezultati našega dela. Ce vse to povežemo v celoto, ugotovimo, da je rezultat našega družbenega razvoja in gospodarskega napredka ogromen, da dosega naš delovni človek vedno nove uspehe. Organizacija komun, ki je tik pred nami, bo vse družbene probleme povezala v organsko celoto, kjer bo iniciativa družbe in družbenih organov u-pravljanja na vseh področjih lahko dobila polnega izraza za praznik Radovljice. Priprave za proslavo občin- korist komunalne skupnosti iuliia čim bolJ usPele. kakor tudi celotne naše s sialistične domovine. Dramatska sekcija SKUD ;A. T. Linhart" pa bo v počastitev občinskega praznika uprizorila v letnem gledališču na Gradišču „Hasanaginico", bosansko ljudsko igro v treh dejanjih. Ko pogledamo 14 let nazaj do dneva vstaje našega naroda, vidimo, da so doseženi veliki uspehi. Zavedamo se, da moramo s tem nadaljevati. Vedno bolj moramo sproščati ustvarjalne ljudske sile za povečanje produktivnosti dela v industriji in kmetijstvu in si podrediti prirodne sile v ko- Sodelovale bodo skoraj vse organizacije in sicer: Akademski klub, SD „Prešcren", TVD „Partizan", SKUD „A. T. Linhart", Strelska družina, Kegljaški klub, „Svoboda" Lesce, Zveza borcev NOV, Aeroklub, Šahovski klub in mladinska organizacija, Društvo prijateljev mladine, gasilci itd. Na dan občinskega praznika bo tudi slavnostna akademija, pri kateri bodo sodelovale na- Pred občinskimi prazniki Kranja in Jesenic Tudi letos bodo v Kranju in na Jesenicah, in sicer v Kranju že tretjič, na Jesenicah pa drugič proslavili svoj praznik 1. avgust, ki pomeni za ti dve gorenjski mesti praznik ljudske vstaje. Na Jesenicah so imenovali pripravljalni odbor, ki je že sestavil program večdnevnega slavja, ki se b .■ Plenum CKLMS v Bohinju za pripravo prevzema uradnih knjig, arhivov, spisov in inventarja okrajnega ljudskega odbora v Kranju, na čelu katere bo kot predsednik Cene Beznik. Nadalje so izvolili tudi skupno komisijo za upokojene vojaške osebe, katere predsednik je Ivan Bertoncelj-Johan, člani pa Pavel Tolar, Franc Koželj, Stane Prezelj in Milan Žakelj. OLO je tudi povečal število sodnikov porotnikov pri Okrajnem sodišču v Škof j i Loki. Obravnavali so tudi predlog za spremembo družbenega plana okraja Kranj za 1. 1955 v zvezi s pritožbo Ljudskega odbora mestne občine Kranj rist delovnega človeka. Začrta na nam je jasna perspektiva vedene organizacije za napredek naše socialistične ^ domovine - Jugoslavije. . ŠD Prešeren bo v dneh izvedel društveno prvenstvo v začelo na predvečer dneva IVAN BERTONCELJ-JOHAN plavanju v kopališču pri Obli vstaje slovenskega naroda z otvoritvijo nekaterih razstav. Vse dni do 1. avgusta pa bodo imeli še druge prireditve, kot izlete na Stol, k Valvazorje-vemu domu in na Golico, pro-Plenum CK LMS v Bohinju LMS. Na plenumu so razprav- menadne koncerte jeseniških Na kraju, kjer je bilo de- ljali o vlogi mladine v komuni, godb, folklorno revijo itd. Za cembra 1944. posvetovanje ak- Na podlagi poročila, ki ga je soboto 30. julija pripravljajo livistov OF takratnega jeseniš- podal tov. Tone Kropevšek, se- veliko povorko, v kateri bodo kega okrožja, katerega je vo- kretar CK LMS, je v razpravi sodelovale vse organizacije, dil tovariš Miha Marinko, to sodelovalo več delegatov, med društva, obvezniki predvoja-je v prostorih hotela „Zlato- njimi tov. Vida Tomšičeva, ki ške vzgoje in drugi in se po-rog" v Bohinju, je bil v sredo je predvsem razpravljala o tem udeležili partizanskega V. plenum CK LMS, katere- vprašanju formiranja komun mitinga na strelišču pod Me-mu so razen članov CK pri- in o delu mladinskih organi- žakljo. Naslednje dni je še sostvovali tudi organizacijski zacij v njih, ker bodo že od predvideno zborovanje inter-sekretar CK ZKS tov. Vida 1. septembra dalje delovali nirancev iz zadnje vojne. Tomšič, tajnica Zveze prija- novi komunski odbori. Na ple- športna tekmovanja, pregled teljev mladine Slovenije tov. numu so imenovali tudi po- pevskih zborov radovljiškega Ilela Skulj, predsedniki okraj- sebno komisijo, ki je pripra- okraja in slavnostna seja LO nih komitejev LMS in udele- vila zaključke in jih po seji MO in odborov političnih or-ženci 10-dnevnega seminarja predložila v odobritev navzo- ganizacij. za predsednike komitejev čim. J. P. na delitev dohodkov med OLO in LOMO. Imenovali so tudi predsednike komisij za arondacijo nekaterih kmetijskih posestev na področju Okrajnega ljudskega odbora Kranj. — Sklepali so še nadalje o poročilu likvidacijske komisije Okrajnega zdravstvenega doma v Kranju ter sprejeli sklep o ponovni ustanovitvi Ekonomske srednje šole v Krajnju. Na ločenih sejah pa sta zbor proizvajalcev in okrajni zbor izvolila odbornike, ki bodo zastopali OLO Krani v novem okrajnem ljudskem odboru za Gorenjsko, ki se bo konstituiral 19. julija. A. V torek, 12. julija je bila v Radovljici 25. skupna seja — in obenem zadnja — odbornikov obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Dnevni red je obsegal 8 točk. O pripravah za prehod na novo ureditev občin in okrajev je podal obširno poročilo predsednik OLO Milan Kristan. — Poročilo je obsegalo nadrobno pojasnilo o delu komisije za osnovanje komun, na Gorenjskem in o delu posameznih komisij. Tov. Kristan je jasno obrazložil.tudi vse specifičnosti in pristojnosti novih ljudskih odborov — tako občinskih kakor tudi okrajnega. Ob zaključku je podal tudi konkretni predlog o načinu voljenja odbornikov v novi odbor skupnosti komun za Gorenjsko, ki bo štel 60 članov. Posebna točka dnevnega reda so bile volitve posebne komisije, ki bo pripravila prevzem arhivov, inventarja in nepremičnin dosedanjega OLO Radovljica • — (njen predsednik je Albin Jen- sterle) v komisije^jp upokojene vojaške osebe, ki bo poslovala za vso Gorenjsko. V nadaljnjih točkah dnevnega reda skupne seje so odborniki imenovali nekaj novih di • rektorjev in upravnikov za nekatera podjetja in ustanove radovljiškega okraja. Po skupni seji sta bili ločeni zasedanji okrajnega 7bora in zbora proizvajalcev, na katerih so bili izvoljeni odborniki za novi odbor skupnosti komun. Okrajni zbor je izvolil 23 odbornikov, zbor proizvajalcev pa v skupini industrije, trgovine in obrti 25, v skupini kmetijstva pa enega odbornika. Po volitvah sta oba zbora zopet nadaljevala z delom na skupni seji. Razen obravnavanja predloga za spremembo družbenega plana okraja Radovljica za leto 1955 je bilo rešenih več tekočih gospodarskih problemov. Odkritje spomenika padlim iz Moravske doline V nedeljo je zvezni poslance Tomo Brejc odkril v Moravčah spomenik 148 padlim za svobodo iz Moravske doline.. Odkritju sta prisostvovala tudi državni sekretar za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič in sekretar komiteja Zveze komunistov za okraj Ljubljana Janez Vipotnik. Ob odkritju se je zbralo nad 2000 domačinov in gostov. Odkritje spomenika padlim v Moravčah je bilo združeno s proslavo 10-letnice naše o-svoboditve, zato je bila slav-nost še posebno mogočna. Ze v soboto so patrole starih borcev ponesle vence na grobove, spomenike in spominske plošče padlih borcev v Moravski dolini. Zagoreli so tudi kresovi. V nedeljo pa so imele Moravče posebno svečan videz. Povsod slavoloki, zastave, cvetje in zelenje. Na cesti iz Domžal, na mestu, kjer se je nekoč začenjala tako imenovana „Moravska republika", je stal velik slavolok z napisom „Pozdravljeni borci v Moravski dolini". 2e zgodaj zjutraj so se pričele zbirati trume ob zagrnjenem spomeniku v zelo okusno novo urejenem parku. Pri svečanem odkritju so nastopili pevci ter godba Ljudske milice in godba rudnika Zagorje. Spomenik — borec, ki hiti v boj — je odkril tov. Tomo Brejc. Spomenik je izdelal akademski kipar Tine Kos in je lepa in dostojna oddolžitev spominu borcev, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Denarna sredstva zanj so, ob pomoči nekaterih podjetij zagorskega in kamniškega okoliša, zorali prebivalci Moravske doline sami in s tem dokazali, da niso pozabah svojih mrtvih bratov. (Sliko spomenika padlim glej na drugi strani) r h useli** Praznovanje občinskih oraznikov na Gorenjskem * Kurirji v času NOB * OD PETKA DO PETKA Dopoldne med ribami in raki DVA NOVA ZBORNIKA * Zabavna stran * ČESTITKE DELOVNIH KOLEKTIVOV XD 58 17^4 TEDEN DIVI PO SVETU OBSOJENCI SE VRAČAJO IZ SZ Na Dunaj je nepričakovano prispelo iz SZ 17 avstrijskih ujetnikov, ki so bili obsojeni zaradi različnih kaznivih dejanj proti zasedbenim oblastem in so prestajali svojo kazen v sovjetskih taboriščih in zaporih, po prestani kazni pa se niso smeli vrniti domov. V CILU SO STAVKALI Pred kratkim je bila v Cilu zaključena stavka 27 tisoč železničarjev, ki so nehali stavkati šele potem, ko je bilo ugodeno njihovim zahtevam. Železničarji so začeli stavkati 1. julija in zahtevali 10% višje plače. Kaže, da bo dosežen sporazum tudi s poštnim osebjem v Cilu, ki prav tako stavka od 1. julija. Menijo, da se bo tudi 4 000 stav-kujočih rudarjev kmalu vrnilo na delo. ZA ODPRAVO KRIMINALITETE Predsednik Eisenhower je povabil več sedanjih in bivših športnih prvakov v Belo hišo, da bi z njim obravnaval čedalje večji pojav kriminalitete med ameriškimi mladoletniki. Na tej konferenci bodo proučili možnosti, da bi povečali zanimanje mladine za šport in tako zmanjšali število kriminalnih dejanj. KLERIKALNE DEMONSTRACIJE V BELGIJI V Bruslju so bile 11. julija nove klerikalne demonstracije proti šolski reformi. Trajale so 4 ure. Demonstracije je vodil bruseljski .župan v skladu s premirjem, sklenjenim med opozicijo in vlado. HUDA NEURJA V FRANCIJI Francijo je pred kratkim zajel val neviht, ki so povzročile v predmestjih Pariza in bližnji okolici veliko škodo. Izbruhnilo je več požarov, posamezni predeli so bili poplavljeni in uničena je bila žetev. Trije ljudje so izgubili življenje. NOVI NEMIRI V ALZlRU 11. julija so bili zopet ubiti v Alžiru štirje ljudje. Na cesti Biskra—Barise je skupina upornikov napadla neki potniški avtobus in ga zažgala. Med spopadom v Bližini Bu-Arfe so varnostni organi ubili tri upornike in jih sedem ujeli. Občinski praznik v Šenčurju Ob praznovanju se bomo spomniti vseh tepih in iežhih dni NOB Letos v Šenčurju že tretjič praznujejo 16. julij kot občin- Ze leta 1941, meseca decem-ski praznik, posvečen spominu padlih junakov, borcev in bra, je tako padel prvi bore.c aktivistov, spominu na tiste najtežje dni, ko se je odločala usoda slovenskega naroda. Zakaj ravno ta datum? skojevec Janko Mlakar pri borbi v tšktofjeloških hribih. Še več jih je padlo leta 1942. Švabi so preselili in odgnali veliko število družin v taborišča. Žrtev je bilo iz dneva V Šenčurju ije bila usta- domov po obleko, pa so ta- novljena Partijska organizaci- koj aretirali, j a ze leta 1934. Štela je osem To je bil torej prvi znak, članov. Prav tako je delovala da vsi vidni aktivisti pridejo v $an vec januarja 1944 so v tedaj tudi že mladinska orga- slej ko prej na vrsto. Zvečer vasi ustreiiij ceiQ '40 talcev, nizacija SKOJ s petimi člani, so v gozdu sklicali sestanek pri streljanju so stražili ki so bili že takrat pravi borci partijcev in nekaterih članov nemški žandarji ker so se ba- - revolucionarji. Zato so se OF. U, da ne bi od kje nenado- Šenčurjani ob Hitlerjevem na- Tu so se zbrali partijci: Ja- ma pri§ii partizani. Med nji- padu zavedali, da je potrebna nez Mlakar in sinova Janko mj je bil cejQ domačin Jože krvava borba. Takoj v prvih in Stanko Pipan in sin Janko, Kveder. Še danes je nepojas- dneh okupacije so pričeli z Anton Štefe in sin France - njeno kdaj in kam je izginil resnim delom. Miško in Jože Stružnik; akti- ja človek. Ze sredi aprila 1941, ob raz- visti: Pavel Svetelj, Slavko ' y borbah in akcijah je izpadu stare jugoslovanske voj- Pajer, Joža Sušnik, Frahc Zar- gubilo življenje 88 občanov, ske, so nabrali nekaj pušk. nik, Franc Rezek, Janez Zla- Okupator je požiga!., poslu-Pri tem zbiranju orožja so se te in Franc Molj ter sklenili, zeval se je vseh najgnusnej-predvsem odlikovali naši mla- da bodo napadli žandarsko po- §in načinov, da bi prestrašil dinci, to je člani SKOJ. stajo v Šenčurju in osvobodili borce in uničil upor, vendar Imeli so tudi stalno sestan- Markuna. Zal pa je bil ta zaman; partizani niso odne- ke. Njihovo delovanje pa se medtem že odpeljan v Kranj je širilo tudi po okoliških ob- v zapor. Zadali so si tudi raz- činah, to je v Britofu, Cer- ne naloge pri akcijah. kij ah, Velesovem itd. ter med Orožja niso več odložili in v Šenčurju dan ko se bomo s delavci v kranjskih tovarnah, aktivisti so svoje ilegalno de- svečanostmi spominjali tistih Takoj so dobili v Kranju zve- lo še povečali. Ze nekaj dni za težkih dni borbe, ko se bozo s Francem Vodopivcem - tem — zadnje dni julija — so mo spominjali naših padlih to-Cirilom, ki je bil takrat se- tovariši iz Vogelj na cesti Šen-kretar vojno revolucionarnega čur - Brniki streljali na nem-komiteja v Kranju. V prvih ške avtomobile, ki so hiteli dneh je tja prihajal tudi To- proti Mengšu. To so bile se-mo Brejc - Pavle. Delokrog veda šele prvi začetki oboro-se je širil, saj so imeli poleg žene borbe. V jeseni, oziroma partijske še organizacijo OF. decembra meseca pa je bil na Čeprav so bili vajeni ilegal- sestanku sprejet sklep o usta-nega dela, vendarle njihovo novitvi Kokrške čete, ki se je delo ni moglo ostati skrito, formirala še isti mesec pre-kajti našli so se ljudje, ki so težno iz borcev šenčurske ob-si hoteli z izdajstvom zagoto- čine. Pri tem sta neposredno viti pri Nemcih naklonjenost, sodelovala Stane Bečan in na- Dne 22. junija ob napadu na rodni he™i Alojz Kebe - Ste- Sovjetsko zvezo, so začeli za- fan. Do aorila 1942 je odšlo v pirati in preganjati vse kar patizane že 30 borcev. Borili jim je bilo sumljivega. so se po vsej Gorenjski — v 16. julija so tudi v Šenčur- Poljanski in Selški dolini, ju organizirali preiskavo po Dražgošah, pozneje pa tudi na raznih hišah, iskali Mlakarja, Primorskem in Dolenjskem, ki jim je že enkrat ušel; Ja- Okupator se je kar najbolj neza Markuna, katerega so trudil, da bi uničil te neustra- hali,, dokler niso videli pred seboj zastavo zmagoslavja. Zato naj bo občinski praznik varišev, s katerimi smo preživeli toliko težkih, pa tudi veselih ur. Ohranimo jim lep spomin. J. MLAKAR Spomenik padlim v Moravčah Članek o odkritju spomenika beri na prvi strani Utrinki iz dni pred vojno! Po gospodarski krizi 1. 1932- le tudi redukcije naprednih, je iz hripavih grl utrgal „HeiI 35 in po, dograditvi prvega svobodnomislečih domačih de- Hitler!" Ce so zavedni Slaven-plavža na Jesenicah leta 1937, lavcev. Nič niso pomagale ci udarili po takšnih izzivačih so se v jeseniški železarni od- prošrnje in pritožbe in ne skii- so le-te slovenski policaji ta-prla vrata tisti domači delov- cevanje na dolgoletno delo nji- koj vzeli v zaščito in s pen-ni sili, ki je več let zaman ča- hovih očetov in dedov in na dreki preganjali naše ljudi, kala na zaposlitev. število nepreskrbljenih otrok. Tudi navzoči kraljevi oficirji Množica domače delovne si- v tistih letih so. si brezposelni niso prav nič reagirali na tale je že desetletja prej prese- industrijski in kmečki delavci ka izzivanja, gala potrebe po delovni sili v kar podajali kljuke od hišnih Pod krinko Avto-kluba Slo-industriji tako, da je moral vrat in prosili za dinarje, da ■u a s«„« velik del mladine odhajati z bi si kupili hrane, slučajno nash, ko se je vrnil sene borce in njihove družine. doma Da fe. bedQ med brez_ Istočasno se je pričel močan posebnimi delavci, so na ba- pritisk na nova delovna mesta novinskem zasedanju uvedli v Železarni tudi od strani tako imenovani bednostni venije, so vodilni slovenski gospodarstveniki leta 1940 organizirali izlet 300 nemških av-tomobilistov na Gorenjsko. Med temi „avtomobilisti" so bili tudi civilno oblečeni nem- kmetskega prebivalstva. Spri- sklad, za katerega so zaposle- u sQ lahkQ nemQ_ co padanja cen kmetijskih pri- mm industrijskim Šoferji so praznovali Podružnica združenja šofer- na Plavžu obrnila in se usta- jev Slovenije na Jesenicah je vila pred Delavskim domom, delkov, se kmetom skoraj ni odtegovali pol odstotka od za letošnji šoferski praznik lepo kJer so imeli šoferji še slav- več izplačalo obdelovati zem- služka, pol odstotka pa so pa- nostno zborovanje. O pomenu ljo, zato so tem močneje pri- ritetno prispevala podjetja. V šoforskega praznika in žrtvah tiskali v tovarne. Zaradi moč- ta sklad niso prispevali banč- šoferjev za osvoboditev, je go- nega padanja kupne moči, je niki, veletrgovci in veleposest- voril tov. Kuralt. Z zborova- mojal marsikateri trgovec ali niki. V teku nekaj let se je v nja, ki iso ga pozdravili tudi obrtnik odpuščati svoje po- bedncstnem skladu zbralo ne- zastopnik komunskega odbora močnike. Tako se je širil krog kaj milijonov dinarjev. Iz te- SZDL, mladinskega komiteja prosilcev za sprejem v Zele- ga sklada so uredili za princa ter zastopnik jeseniške Svobo- zarno in na sprejemni urad Pavla Golf igrišče v Lescah, roške Bele na Jesenice. Kolo- de, so poslali pozdravno brzo- v Železarni so dnevno priha- park na Ljubljanskem gradu na okrašenih vozil se je usta- javko tovarišu Mihi Marinku jale cele kope pisem. in podobno; nekaj, — toda vila pred spomenikom padlih in Centralnemu združenju šo- V jeseniški Železarni pa so smešno malo — pa so plače- borcev in talcev na Javorniku, ferjev in mehanikov v Ljub- sedaj sprejemali v službo nem- vali brezposelnim delavcem, kjer so zastopniki podružnice ljani. Jeseniška podružnica, ki ško orientirane inženirje, teh- Milijoni so bili investirani iz nfk^^^'^k"7'6"11" l* >st1 6 med tuljenjem siren položili združuje vse šoferje radovljiš- nike, mojstre in delavce in jim tega sklada v različnih krajih venec. Kolona, pozdravljena kega okraja, je ena izmed naj- poverjali najbolj važna in za- Slovenije — nič pa se ni in- od množice Jeseničanov, se je boljših podružnic v Sloveniji, upna dela. Istočasno pa so bi- vestiralo tam, kjer so bili prispevki zbrani. Ko je pomladi 1. 1938 pljus- praznovala in s tem dostojno počastila rojstni dan partizanske motorizacije, ki je stopila v akcijo za osvoboditev Žužemberka 13. julija 1943. Nad 60 motornih vozil je v sredo popoldne privozilo s Ko 1 teno fotografirali Železarno, prometne žile in obrambne naprave. Ta dolga kolona avto-mobilistov je privozila čez Korensko sedlo in se vračala preko Ljubelja nazaj v Nemčijo. Prevozila je gornjo Savsko dolino — in dva najbolj pomembna gorska prelaza in to v času, ko se je v Evropi razplamtela vojna, kakršne ne pomni svetovna zgodovina. Taki podvigi so opogumili Nemce in njihove slovenske U Tajanje novega komunalnega sistema Kaj določa zakon o ureditvi občin in okrajev S 1. septembrom bodo ljudski odbori novih občin in okrajev prevzeli vse funkcije organov oblasti, po določbah novega splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, katerega je pred kratkim sprejela Zvezna ljudska skupščina. — Koristilo nam bo, da se seznanimo z bistvenimi določili tega se" bo zagotovila kar največja zakona. udeležba državljanov pri ob KRAJEVNI ODBOR Na območju občine se lahko v posameznih krajih ustanovijo krajevni odbori, s čimer tih, o upravnih organih, o tajniku ljud. odbora, o sodniku za prekrške in senatu za prekrške, krajevnih uradih, uslužbencih ljudskega odbora, personalni komisiji okrajnega LO in disciplinskem sodišču. Občinski ljudski odbor ima lahko od 15 do 50 članov, o-krajni zbor pa ima lahko od 50 do 100 članov, zbor proizvajalcev okrajnega ljudsk NAMEN ZAKONA V uvodnem členu zakona se navaja, da se s tem zakonom preidejo v pristojnost občin- 2 ^Zl ^ft*-«-fcS! S* posrednega pomena za krajev skih ljudskih odborov. no prebivalstvo. Vsaka občina in okraj mo- Krajevni odbor sestavljajo določa' položaj občin in okra- rata imeti statute, s katerimi odborniki občinskega ljudske-jev in postavlja pravni temelj se določijo njune pravice in ga odbora, ki so bili izvoljeni za ustanovitev novih okrajev dolžnosti. Statut mora imeti in občin in za njehove statute tudi določbe o organizaciji, de-za čas, dokler ne bo izdan lovnem področju in načinu de-zvezni zakon o občinski in o- *a ljudskega odbora in drugih organov občinske oziroma o-krajne samouprave. Ljudski odbor občine ali o- trtine, največ pa toliko članov kot okrajni zbor. Sveti se ustanovijo za o-pravl janje določenih izvršilnih in upravnih zadev. Za neposredno uporabo za- krajni samoupravi. OBČINA IN OKRAJ na območju, za katerega je krajevni odbor ustanovljen in določeno število članov, ki jih konov in drugih predpisov, za izvolijo volivci tega območja strokovno obdelavo in pripra-na zborih volivcev. vo aktov ljudskega odbora in Krajevni odbor obravnava njegovih organov, za izvrše-zadeve, ki so neposrednega vanje njihovih sklepov, oprav-okraja opravlja posle iz svoje pomena za kraj in za občino ljanje drugih upravnih zadev V zakonu se navaja,^ da je pristojnosti na sejah odbora in daie občinskemu ljudskemu jz SVoje pristojnosti pa ima občina temeljna politicno-te- oziroma zborov, izvršilne in odboru predloge in mnenja za ljudski odbor upravne organe, ritorialna organizacija samo- upravne zadeve pa na svojih rešitev takih vprašanj. Nadalje uprave delovnega ljudstva in svetih, upravne zadeve pa tudi pomaga občinskemu ljudskomu temeljna družbeno ekonomska §e po upravnih organih. odboru in njegovim organom skupnost prebivalcev na nje- Na območju mest, kjer je pri organiziranju del, ki jih ti samezna območja svoje nem območju. Okraj pa je po- ve£ občinskih ljudskih odbo- izvršijo na njegovem območju. tvorili v tisti dobi državo v državi. Bili so šefi delavnic, v katerih so proizvajali vojaške izdelke. Slovenskim tehnikom in strokovnim delavcem je bil prepovedan vstop v te obrate menda iz bojazni, da ne bi izdali tajnosti takratne oboroževalne proizvodnje na Jesenicah, ki je bila pod vod-zasedh najboljše hotele m pen- . . . . , i J ii stvom nekaterih hitlerianskih nil hitlsrjanski val ob vrhove Karavank, so začeli prihajati v naša letovišča in tudi v industrijska središča številni nemški turisti iz Reicha, ki so sione ter navezovali osebne stike s sicer maloštevilnim, a stalno naseljenim nemškim prebivalstvom v naših krajih. Nemški „turisti" so šli še dalje. Prihajali so v skupinah v naše kraje, se gostili v zabaviščih, trosili denar na debelo v družbi domačih Nemcev in nemčurjev, nosili v gumbni-cah znake s kljukastim križem inženirjev in tehnikov. Zanimivo je, da je bilo prav v tistih dneh poslanih v internacijo v najbolj odročne kraje v središču države večje število jeseniških komunistov in poleg tega še reduciranih okoli 250 naprednih, socialističnih delavcev. Tako je bilo v tistih časih in ko se jim je zdelo, da je vse do pomladi 1. 1941, ko so naše vino domače priskledni- se tudi nad našo domovino ke že dovolj omehčalo, se jim zgostili črni oblaki. v Železarni litično teritorialna organizacija samouprave delovnega ljudstva in družbeno ekonomska rov, se lahko s statutom okraja ustanovi mestni svet, katerega naloga je, da vzklaja skupnost občin in prebivalcev delo občinskih ljudskih odbo na njegovem območju. rov na mestnem območju Samostojno upravlja tiste zadeve, ki so neposrednega pomena za kraj in katere je občinski ljudski odbor s statutom ali odlokom prenesel iz Občinski ljudski odbor lahko ustanovi s statutom za po- kra- evne urade ter s tem tako določene občinske upravne službe približa prebivalstvu. Krajevni urad vodi uslužbenec, ki ga določi občinski ljudski odbor. Z zakonom ljudske republi- komunalnih in drugih zade- svoie v pristojnost krajevnega V končnem poglavju sploš- ke se ločijo občino in okraji vah, izdaja generalni urbani- odbora. Nad njegovim delom nega zakona o delitvi občin in na ozemlju republike. Ta za- stični in regulacijski načrt me- ima nadzorstvo občinski ljud kon je Ljudska skupščina LRS sta, določa perspektivni načrt ski odbor, že sprejela in tako določila in letni program za graditev območja okrajev in občin v komunalnih objektov, usta- Sloveniji. navija posamezne zavode v S posebnim Zveznim in re- mestu in določa kolikšen del publiškim zakonom pa bo še sredstev morajo prispevati ob- določeno, katere zadeve iz se- čine za izvrševanje takih za- danje pristojnosti okrajnih dev. ORGANIZACIJA LJUDSKEGA ODBORA okrajev pa so določila o oblikovanju ljudskih odborov novih občin in okrajev in njihovo delo do novih izvolitev ljudskih odborov. Volitve LO Med poglavji organizacij LO novih občin in okrajev pa mo- vsebuje zakon določila o se- rajo biti opravljene najkasne- stavu ljud. odbora, o predsed- je do konca leta 1955. niku ljudskega odbora, o sve- P. G V petek popoldne je bil v morali navzoči razpravljati, do dvorani Delavskega doma na česar pa skoraj ni prišlo. Jesenicah sestanek članov sin- Po referatu je bil v dvorani dikata glavne pisarne, meta- menda 10 minutni molk. De-lurške šole, oddelka za tehnič- lovni predsednik je navzoče no kontrolo, komunalnega od- večkrat pozval k razpravlja-delka in oddelka zaščitne služ- nju o važnih problemih, a pobe. Dvorana je bila povsem sebnega uspeha ni imel. V raz-zasedena. Referat o zunanje pravo je nato poseglo le kakih političnih problemih, o doma- pet diskutantov — predsednik Čem gospodarstvu in o proble- sindikalne organizacije, sekre-mih samoupravljanja Zelezar- tar tovarniškega komit. ZKS. ne Jesenice je podal Robert predsednik upravnega odbora, Popov. V referatu je nanizal vodilni uslužbenec finančnega vrsto problemov, o katerih bi knjigovodstva in drugi, dočim «/i ~ w t« T" večina pri razpravi ni sodelo-Vsak nas naročnik it* vala. Poteku podobnih aktivov zavarovan bo v bodoče nujno posvetiti Naš naročnik Anton Jelov- več pozornosti, da se ne bo po- čan iz Podblice se je 5. junija novilo kaj podobnega, kakor poškodoval. Ker je kot naroč- to pot, ko je nekaj udeležen- nik našega lista tudi zavaro- cev aktiva med referatom bra- van, je prejel zavarovalnino ]0 novo številko ..Jeseniškega za 15% trajno nespodobnost železarja". pri delu dinarjev 3.000. P. U. 01^537 O B 67 Drobci kronike ob drugem občinskem prazniku • v v zarisce upora Prebivalstvo Bleda je s prezirom in odkritim sovraštvom sprejelo nemškega okupatorja, ki je 12. aprila 1941 vkorakal v mesto. Takoj za tem je Bled postal središče fašističnih formacij za vso Gorenjsko. Sem se je usidral štab policije, gestapa, obveščevalni center in 1. maja 1941. leta je bila na Bledu vzpostavljena tudi že nemška civilna uprava za zasedeno Gorenjsko. Istočasno je prišel na Bled kot prvi šef civilne uprave gaulajter Ku-tschera, eden naivečjih Hitlerjevih krvnikov. Njemu so sledili še vojni zločinci, vodja preseljevanja dr. Hans Bauer, scdnik Kurt Messinger, kriminalni komisar Rozumek, komandant gestapa in policije P.ossener in še vrsta njim enakih. Po prihodu na Bled so ti v svoji nadutosti izjavljali, da ie Bled s svojo okolico prelep k^aj za „podljudi" in da je vse Slovence treba izseliti ter jih zaposliti na njihovih posestvih kot hlapce. Samo „nadljudje", ..Herrenvolk" ima pravico, da uživa naravne lepote naših najlepših krajev. To zamisel so Nemci pričeli takoj izvajati. Že 1. maja 1941. leta je bilo okoli 30 Blejčanov aretiranih in odpeljanih v Begunje in Št. Vid. FLED JE TAKOJ POKAZAL svojo nacionalno zavest ter na poziv KP Jugoslavije pričel z organizacijo oboroženega odpora. Komunisti so organizirali zbiranje orožja, razširjali literaturo, organizirali zborovanja in pripravljali prebivalstvo na dogodke, ki so neizbežno sledili. Prve klice odpora so na Bledu zanetili Matevž Volf iz Slamnikov, France Volf iz Rečice, Alojz Ocepek in Edi Gnilšek z Grada ter Jaka Bernard s Koritnega. Takoj nato .co se pozivu Partije odzvali Janez Grilc in Gabrijel Fer-jan z Ribnega, Jože Mandeljc 7 Boh. Bele, France Rozman z Rečice ter pričeli organizirati oboroženi odpor. Ze prve dni julija sta odšla v gozdove Jelovice Oskar Pogačnik in na- rodni heroj Jakob Bernard. Na pobudo narodnega heroja Tomaža Verdnika z Jesenic, je Jaka Bernard z mladinci Bleda in okolice izvedel prvo akcijo zbiranja orožja. Iz Blejskega jezera, kamor ga je v večjih količinah zmetala bivša žandarmerija, so pobrali orožje in ga oddali na varno mesto. 27. junija 1941 se je sestala v kamnolomu Straža skupina 12 mladincev, ki je sklenila izvesti večjo akcijo 'propagandnega značaja s pisanjem parol, izobešanjem zastav ter plakatiranjem. Vsak izmed teh je svojo nalogo dobro opravil. Naslednjega dne so Blejčani z zadovoljstvom gledali njihove uspehe. Na stolpu grajskega kopališča je pred očmi vse nemške elite, ki je bila zbrana v hotelu Toplice, visela prva slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Enaka zastava je vissla še pred lekarno. Po vsem Bledu so bili lepaki s pozivi na oborožen odpor (celo na hotelu Toplice, kjer je bil center in štab gestapa za Gorenjsko). Cesta od Bleda proti Lescam je bila vsa popisana z revolucionarnimi gesli, petoko-lonaši in narodni izdajalci pa so prejeli prve opomine. Ta akcija je dvignila narodno zavest prebivalstva in utrdila zaupanje do vodstva upora. Gestapovci so besneli, toda šole po dolgem času t. j. 27. oktobra so arerirali nekatere udeležence te akcije. JULIJA 1941. LETA je bilo v Slamnikih pri Volfu le prvo zborovanje organizatoi jev upora, na katerem so bili navzoči tudi Franc Potočnik, Stra-žišar z Jesenic in Tomaž Godec iz Boh. Bistrice. Uspeh tega večdnevnega zborovanja je bil ta, da so takoj pričeli organizirati po vaseh trojke, kot pripravo za poznejše odbore OF. V tem času sta šla v partizane tudi Maks in Fr. Grilc iz Ribnega. Ko analiziramo pričetek o-boroženega upora v obč. Bled ugotavljamo, da je bila v delavskem razredu Bleda močno razvita nacionalna zavest in da so v tem smislu *že v preteklosti delovali napredni ljudje, ki so s pomočjo vodilnih tovarišev, kot so narodni heroji Jože Gregorčič, T. Verd-nik, Tonček Dežman, J. Bernard in Andrej Zvan, znali voditi in usmerjati upor ter nesebično žrtvovali vse za zmago nad fašističnim okupatorjem. Likvidacija gestapovca in domačega izdajalca Franca Svetina v Mačkovcu pri Bledu pa je bila resen opomin vsem, ki so se že takrat udinjali okupatorju. Kako na široko je bila organizirana mreža osvobodilne borbe nam kaže primer, da je že v decembru leta 1941 dozorel načrt za osvoboditev gorenjskega kota. V zvezi s tem so bile 14. in 15. decembra v bližini Slamnikov konference, na katerih je sodelovalo okoli 150 aktivistov iz vseh okoliških vasi. Sprejet je bil sklep, da se osvobodi Bohinjski kot, nato pa postopoma še ostali predeli Gorenjske. Okupator se je pravočasno zavedel nevarnosti in je z ogromno vojaško silo preprečil uresničenje tega načrta. Uspeh teh akcij pa je bil v tem, da so se nastajajoče partizanske čete znatno pomnožile z novimi borci. Borba v Dražgošah, v kateri je sodeloval narodni heroj s Koritnega pri Bledu — Jaka Bernard kot komisar čete, je pokazala vso moč partizanske vojske. PO PRVIH IZKUŠNJAH borbe z okupatorjem, se je organizacija OF na Bledu in okolici okrepila in številčno pomnožila. Jeseni leta 1942 je štab Stražišarjevega bataljona na Pokljuki poslal za organizacijo odborov OF na teren A. Ambrožiča-Božota, ki je organizacijsko povezoval aktiviste v odbore. V kratkem času je bilo organiziranih na področju sedanje občine Bled 13 odborov OF z okoli 80 člani. Istočasno so se organizacijsko u-trdile partiiske organizacije ter pomnožile število svojih članov in sicer od prvotnih 6 na 61. Uspeh vse organizacije in posameznih odborov OF je bil ogromen, saj je v letu 1943 odšlo s sedanjega področja blejske občine v partizane 136 borcev. Blejska mladina je sestavila na Pokljuki svoj udarni vod, ki je v sklopu 2. bataljona Gorenjskega odreda o-pravljal izredno drzne akcije. V jeseni leta 1943 pa je Blejski udarni vod ponesel iskro upora na Slovensko Koroško, kjer se je pozneje formiral Koroški bataljon. Zaradi zmagovitega upora je okupator izvajal v onemogli jezi vse hujši teror nad civilnim prebivalstvom. Tako je samo v letu 1943 z Bleda izselil 70 oseb. Vsesplošni ljudski odpor in naraščanje udarne moči partizanskih enot pa je preprečil okupatorju, da bi v celoti uresničil svoj načrt preseljevanja. Sposobnost in delo naših prvih odborov OF se vidi tudi v tem, kako so skrbeli za preskrbo partizanske vojske. Samo iz arhiva OF naselja Grad je razvidno, da je ta odbor poslal v partizane 3200 kg razne hrane in 6000 kosov obleke ter drugih potrebščin. V letu 1944 je odšlo v partizane še nadaljnjih 200 borcev, terensko delo pa je prešlo na ramena naših žena in mladine. V poletju 1944 leta je Prešernova brigada, v kateri je bilo veliko število borcev z Bleda, v okolici Bleda uničila dve nemški postojanki in sicer v Ribnem in na Koritnem. Z ustanovitvijo Jeseniško - Bohinjskega odreda pa se je u-resničila težnja organizatorjev decembrskega odpora 1941. leta. Osvobojena je bila Bohinj- ska dolina, nato pa postopoma še ostali kraji. KAKO VELIK PRISPEVEK k osvobodilni borbi je prispeval Bled z okoliškimi vasmi nam priča dejstvo, da se je 520 borcev aktivno borilo v partizanskih četah in bataljonih širom Slovenije. Od teh je 106 padlo v borbah s sovražnikom. Po raznih taboriščih pa je vsled mučenja od skupno 264 izseljenih oseb umrlo 24. Za osvoboditev pa je svoje življenje moralo žrtvovati še 12 talcev. Ko analiziramo vse to in se spominjamo slavnih dni ter trpljenja naše preteklosti, se zavedamo, da nam ni bilo ničesar darovanega, temveč smo to morali plačati s številnimi življenji. F. ŠMIT Malo jih je bilo -vendar niso klonili Kurirska služba je bila za NOB velikega pomena, saj je bilo mnogokrat ravno od kurirjev odvisno življenje tisočev. Delo kurirjev ni bilo lahko, saj so bili večkrat največji kamen spotike Nemcem in domobrancem. Le-ti so se trudili, da bi jih uničili, toda zaman; kurirska služba se je .širila in zajela vse ozemlje. Imeli so razpredene relejne postaje, vendar je bila težava v tem, ker jih je bilo malo in so bili zato za borbo nemočni. Januarja 1954 je bila na novo zgrajena relejna postaja G-16, ki je bila malo prej uničena zaradi izdajstva in deloma zaradi nepazljivosti. Za to novo postajo je vedelo le malo ljudi, bila je v skalah nad Srednjo vasjo Pod gorami. Po skoraj 4 mesečnem nemotenem bivanju, ko so se kurirji počutili že skoraj varne, so jih nenadoma napadli domobranci. Enajst jih je bilo na tej postaji, večinoma so bili zdoma po kurirski dolžnosti, lazih okoli, obveščali, iskali hrano itd. Zvečer so se utrujeni in največkrat tudi premočeni vračali domov. Nekako brezskrbno so sušili obleko in se pogovarjali o preteklih dogodkih — že so hoteli leči, ko je zaropotala brzostrelka. V trenutku so bili na mestu, poska-kali čez 20 m visoko skalo ali pa se Umaknili kam drugam. Kmalu so se spet sešli živi, vendar je bilo med njimi ne- kaj ranjencev. Sovražniki so mislili, da so jih uničili, toda že prihodnji dan so kurirji nadaljevali delo in dokazali, da še živijo in delajo. Zal jim je bilo zlasti izgubljenega orožja ter ranjenih ljudi. Vendar so le-ti s pomočjo okoliških domačinov kmalu ozdraveli. Prav bi bilo, da bi se vseh ljudi, ki so kurirjem med vojno toliko pomagali in jih včasih rešili celo smrti, večkrat spominjali in jih tudi obiskali. Kurir Nace OB BORBENEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA — DNEVU VSTAJE ČESTITA DELOVNI KOLEKTIV ČASOPISNEGA, TISKARSKEGA IN ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »GORENJSKI TISK" VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! V vasici Potok v Selški dolini so se 13. julija 1943 zbrale partizanske enote, ki so takrat operirale v Poljanski in Selški dolini in iz njih se je osnovala prva brigada NOV na Gorenjskem, VII. SNOB „Fr. Prešeren". Ze prve dni po formiranju je Prešernova brigada prestala trde preizkušnje: znano o-fenzivo na Zirovski vrh julija 1943, proboj na Mrzli vrh, pohod na Dolenjsko, sodelovanje pri likvidaciji belogardi-stične utrdbe na Turjaku (ker so se borci izredno izkazali v vseh teh borbah, posebno pa ob kapitulaciji Italije, ie brigada dobila častni naslov „u-darna"), likvidacija vrste sovražnih postojank, borbe na Lavtarskem vrhu, mobilizacija za NOV februarja in maja 1944 na Gorenjskem, Ribno, borbe na Jelovici junija 1944, pohod z ranjenci na Notranjsko, borbe pri Hotederšici ob likvidaciji postojanke Črni vrh, Dolomiti, Poljane, Križ. akcije v neposredni bližini Kranja: v Stražišču in Bitnjem, sodelovanje pri čiščenju Banjske planote pred zadnjo ofenzivo, poslednja sovražna ofenziva na enote IX. korpusa in končno osvoboditev Gorice 1. maja 1945 — to je del najpomembnejših borb in krajev, kjer so se izkazali Prešernovci. Ko je Prešernova brigada skupno s topništvom 31. divizije marca 1945 likvidirala be-logardistično postojanko pri Križu in na Kališah v Selški dolini, kjer so se belogardisti hiteli utrjevati in s sistemom postojank Križ, Mohor, Planica, zapreti prehod partizanskim enotam proti Kropi in na Sorsko polje, se je začela naporna in slavna pot vseh edi-nic IX. korpusa, ki so imele važno nalogo, da ob koncu vojne čim preje osvobodijo Slovensko Primorje, Trst in Gorico. V pospešenem tempu je morala brigada preko Cerknega v Trebušo in naprej na Vojsko nad Idrijo, delno peš, od Cerknega do Trebuše pa s ka- Ob 42. obletnici formiranja Vil. SNGUB „F rance Prešeren*6 SPOMINI BORCA III. BATALJONA mioni in avtobusi, da v sestavu IX. korpusa sodeluje pri čiščenju in preganjanju sovražnika, ki se je ponovno hotel utrditi v Čepo.vanu, Laznah, Lokvah, Grgarju in Trnovem ter tako zavarovati enote, ki so se umikale pred prodiranjem zaveznikov iz Italije. Z energičnimi napadi enot NOV (Prešernovci smo napadali Lažne), so bili Nemci, četniki, Vlasovci in belogardisti pregnani skoraj do Gorice. Po nekaj mirnih dneh se je sovražnik zopet zbral in začel silovito pritiskati na položaje IX. korpusa. Prešernova brigada je branila položaje severno od Trnovega in vzhodno umiku. Po borbah okrog Lokev, nad Črnim vrhom in drugod, je Prešernova brigada prišla na Pivko, v neposredno bližino Postojne, kjer so se bile pri Bukovju ogorčene borbe s četniki in Vlasovci. I. bataljon se je bil tako ogorčeno, da so v borbi uporabljali celo pištole, se pulili za mitraljeze in se obdelovali tudi s puškinimi kopiti. Zanimivo je bilo, ko smo hoteli napasti neko utrjeno sovražnikovo postojanko, menda v vasi Bukovje. Ko smo v mraku krenili s svojih položajev na pot, smo računali na precej hudo borbo, ki pa bi se morala za vsako ceno kon- Del borcev III. bataljona Prešernove brigade, v sredini komandant Srečko od Sv. Gore. Sovražnik je uporabljal vso razpoložljivo silo in je z metalci min in s topovi obstreljeval položaje skoro 4 dni in noči, jurišal na položaje, toda vselej brez uspeha. Premajhna budnost ob menjavanju edinic na položaju mu je pozneje omogočila proboj položajev in prisilil nas je k čati v našo korist. Zasedli smo položaje okrog vasi. Ob prihodu v njeno bližino smo slišali nekaj strelov, potem pa je bilo vse tiho. Začeli smo zoževati obroč. Za nami je godba 31. divizije igrala vesele in udarne partizanske koračnice. Prodirali smo v vas, od hiše do hiše, toda nič - - - Prišli smo do postojanke in nikjer nikogar. V vasi je bila popolna tema in vse tiho. Začeli smo buditi prebivalce, ki so nam povedali, da so četniki ob mraku naložili na vozove orožje, municijo in hrano ter odšli iz vasi proti Postojni. Prikrajšani smo bili za orožje in municijo, no, tudi na hrano smo v tistih časih precej mislili. Toda sovražnik je še vedno pritiskal na naše položaje. Bili smo ogorčene borbe pod Nanosom, pri Colu, Črnem vrhu itd. Po vsakodnevnih borbah smo se ponovno znašli na starih položajih pri Lukavcu, Vo-glarjih in Podgozdu. Bilo je nekega deževnega dne. Urejali smo orožje ter imeli politične in vojaške ure v vasi Podgozd. Štabni kurir je prinesel veselo sporočilo ter dvignil dobro razpoloženje v III. bataljonu. Komandant bataljona nas je obvestil, da gremo v dolino osvobajat primorska mesta in vasi. Vipavsko dolino smo gledali v tistih dneh pod seboj v cvetju in zelenju, proti severo-zahodu pa so bila Goriška Brda vsa bela. Sedaj gremo tja, da osvobodimo primorske ljudi, katere je sovražnik prav v tem času še posebno teroriziral. Težko je popisati navdušenje, ki je ob tej novici nastalo. Hitro smo se pripravili na pot, ki je vodila preko Čavna v Vipavsko dolino. Za pot so nam kuharji pripravili izredne kose mesa. Meso je bilo v zadnji ofenzivi skoraj edina hrana, če so ga kuharji zaradi pomanikanja vode sploh mogli skuhati. Prešernova brigada, posebno še naš III. bataljon, je bila na tej poti zaščitnica enotam 31. divizije, ki so hitele preko Vipavske doline na Kras. Sovražnik, ki se je umikal iz Vipavske doline, je branil prehod preko ceste, železnice in Vipavščice tako, da si je bilo treba v ostrem boju priboriti prehod. Del enot se je moral zaradi močnega sovražnikovega pritiska prvo noč celo vrniti nazaj proti Čavnu. Naša četa je izgubila zvezo, Štab Prešernove brigade leta 1944 na Mohorju — komandant Svarun, namestnik komandanta Karel, načelnik Stane, komisar Davorin ker smo bili v zaščitnici bataljonu in nismo vedeli, da se je del enot vrnil in smo se začeli prebijati sami skozi Vipavsko dolino, se tolkli s sovražnikom, ter končno v jutranjih urah le uspeli priti v vasi nad Zabijam in Vipavo. Ko so se Prešernova brigada in ostale enote zbrale na Krasu, so krenile pr^+; Trstu, toda dobili smo nalog, da se moramo takoj obrniti proti Gorici in čim prej pregnati sovražnika iz nje. Ostale enote IX. korpusa so hitele proti Trstu in Tržiču, da ga osvobo-de, kar so z lastnimi silami in ob pomoči IV. armi^ tudi izvršile. Mi pa smo po naglem maršu, ki je trajal vso noč in ves dant preko Štanjela in Renč naslednjo noč prišli v predmestje Gorice. Sovražnik je branil položaje na gradu, kolodvoru in še ob nekaterih drugih važnejših obi^ktih. Prešernovci so sovražnika nrisilili k umiku preko Soče, od koder je s Kalvarije z minometalci obstreljeval Gorico. Ob osvobajanju Gorice je Prešernova brigada imela veliko žrtev, največ I. bataljon. Omeniti moram pomoč, ki jo je nudilo pri osvoboditvi Gorice prebivalstvo samo, posebno mladinke, ki so z obveščanjem o sovražnikovih položajih, o njihovi moči in premikih, pripomogle, da je bila naša naloga hitreje in uspešneje opravljena. Praznik dela 1. maj 1945 smo Prešernovci praznovali v osvobojeni Gorici. Prešernova brigada, v kateri so bili borci pretežno z Gorenjske, je pod vodstvom svojih komandantov, zdaj narodnega heroja polkovnika JLA Hribernika, podpolkovn. JLA Karla Leskovca, majorja JLA Staneta Perzija, podpolkovnika JLA Mirka Tolarja in drugih, ves čas svojega obstoja častno izpolnjevala naloge v borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci in darovala iz svojih vrst, po zelo nepopolnih podatkih, zbranih neposredno po osvoboditvi, nad tristo žrtev za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Za svoja junaška dejanja in velik prispevek k uničenju sovražnika na naši zemlji so dobili borci VII. SNOUB „France Prešern" priznanje iz rok predsednika republike tov. Tita ob proslavi enot IX. korpusa na Okroglici, leta 1953, ko je bila brigada odlikovana z redom za zasluge za narod II. stopnje. Prešernovci smo se po osvoboditvi, razen zbora na Okroglici. dvakrat zbrali in skupno obujali spomine iz preteklih dni in slavili svoje skupne uspehe v svobodni domovini. Prav bi bilo, da se za prihodnjo obletnico zopet zberemo in proslavimo 15. obletnico začetka upora na Gorpniskem. Ivo Miklavčič 55 19^5 od petka do petka po kurirski poti od Storžiča na Primorsko Nove cene masti, olja, žitaric in tobaka Se ves pretekli teden smo preživeli v znamenju odmeve/ na dosežene uspehe ob razgovorih Tito - Nehru. Pot indijskega ministrskega predsednika iz Jugoslavije se je šc nadaljevala v London, Kairo, kjer sta skupno z Naserjem dala izjavo o medsebojnih razgovorih. Tako naše, kot indijsko časopisje in ostalo časopisje v svetu, je polno poročil in komentarjev o nadvse uspešni 5 tedenski poti g. Nehruja po Evropi, ki je bila izpolnjena z nadvse plodnimi razgovori in izmenjavami mnenj. Med najvažnejšimi notranje političnimi dogodki v državi pa je nedvomno zadnji ukrep Zveznega izvršnega sveta o sprostitvi cen masti, olju, žitaricam ter povečanju cen tobaka. Ne moremo reči, da so prišli ti ukrepi povsem nepričakovano. Zadnje čase se je vse bolj ostro postavljalo vprašanje umetnega vzdrževanja cen masti, olju, žitaricam s strani države, kar je postajalo vse bolj nenormalno, saj v pogojih normalnega gospodarstva, nobena država ne more vztrajati večno pri umetno znižanih cenah, da se ne bi taki ukrepi slej ko prej škodljivo odrazili na ekonomiko dotične države. Povečanje cen oziroma njih sprostitev bodo z veseljem pozdravili kmečki proizvajalci^ saj bo njih interes s tem ukrepom nedvomno povečan. Z na umeten način nizko postavljenimi cenami osnovnih živil in nesorazmerno visokimi cenami ostalih živil, bi sami potrošniki čedalje bolj pritiskali na trg in se v potrošnji ostalih živil vedno bolj omejevali. To pa bi škodilo našemu nacionalnemu gospodarstvu, saj bi bila država prisiljena v čedalje večjih količinah uvažati mast oziroma pšenico. Dolžnosti vseh potrošnikov in vsega našega prebivalstva pa bo, budno zasledovati cene tem proizvodom na tržišču ter preprečiti vsako morebitno špekulanstvo, ki bi izrabljalo trenutno konjunkturo za doseganje čim večjih dobičkov V torek in sredo je bil v Ljub-7n rf17Vni liani četrti redni občni zbor Glavne L\l lUIVUj zadružne zveze Slovenije. Na občnem 7fir1ril7niČtvn zboru je govoril o bodočih nalogah Z U JI U £ i 11M Y U slovenskega zadružništva nred^Hr.ik Glavne zadružne zveze Slovenije in član Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj. V svojem govoru je poudaril, da je enotna zadruga z razvitimi kmetijskimi dejavnostmi, za lastno materialno osnovo in s svojim zadružnim premoženjem močan gospodarski či-(nitelj, sposoben organizirati razdrobljena kmetijska posestva, za moderen in socialistični razvoj vasi. Privatni sektor pa zajema v naši republiki okoli 90% kmetijskih površin. Kmetijsko zadružništvo se je v času med občnima zboroma še nadalje utrdilo, je nadaljeval tovariš Viktor Avbelj. To je odločilno vplivalo na odnose delovnih kmetov do zadruge saj v močni zadrugi vidijo kmetje pogoj za svoj lastni napredek. Ob koncu je Viktor Avbelj poudaril, da je treba nadalje utrjevati kmetijsko zadružništvo kot napredno organizacijo zasebnih kmečkih proizvajalcev, ki s svojim delovanjem razvija proizvajalne sile v kmetijstvu, hkrati pa ustvarja ekonomske pogoje za polno uveljavljanje socialističnih odnosov na vasi. K urirja, ki sta odšla zve- staj na Gorenjskem, saj je tod čer leta 1944 na zvezo mjmo šla vsa tpošta Sem so proti karavli G-16 pod prihajali kurirji z vseh strani. Dobrčo, sta se vrnila na- Od,tu je šla kurirska pot čez slednjega dne zjutraj. Štirje Dolomite na Dolenjsko, proti kurirji, ki tisto noč nismo Primorski, Bohinju, Bledu, Šk. imeli nobene poti, smo jih ča- Loki in čez Kropo na levi breg kali zbrani ob ognjišču. Tudi Save. Tu si lahko izvedel vse kurirja, ki sta zvečer odšla na novice z Gorenjske in od dru- vezo proti Krvavcu, sta se god. kmalu vrnila. Z njima se je Težko je opisati takšno sre- vrnil tudi komisar Gašper. čanje kurirjev. Čeprav utruje- Tisto jutro pa kurirja, ki sta ni od dolgih in nevarnih poti se vrnila z Dobrče nista mno- so bili vedno Vedri in nasme- go govorila. Povedala sta le, jani. Po 15 minutnem odmoru, da imata pismo za komandir- med katerim smo izmenjali ja Gašperja. Gotovo bo kaj pošto, smo odšli čez Prtovč novega ... Kmalu sem izvedel, ter Martinj vrh v Davčo. Pod da moram na komando sek- Prtovčem, bb cesti, ki peije torja po avtomatsko orožje, proti Železnikom, smo nale- Kljub temu, da je bila naloga teli na kolono nemških pohei- težka, sem z veseljem odšel. stov. Nekaj več kot 25 metrov Istočasno sta odšla po orožje so bili oddaljeni od nas, ven- tudi France z G-16 in Jože z dar nas niso opazili. Težko G-28. smo se vzdržali, da jih nismo Okrog poldneva sem v Pri- napadli, toda nismo smeli, da stavi prečkal železniško progo ne bi izdali kurirske poti. in Tržiško Bistrico ter kmalu Počitek na karavlji G-3 na prišel na G-16. Tam sem na- Martinj vrhu je bil kratek, šel že Jožeta in Franceta. Oba Kmalu smo se poslovili in sa- sta me čakala. Izdelala sta že mi nadaljevali pot v Novake podroben načrt za potovanje, na Primorskem. Na tej poti so Popoldne smo krenili proti nas nekajkrat ustavile parti- Ljubnem, kjer je bil ilegalen zanske patrole, prehod čez Otoški most. Ne- SONCE J£ priCelo zaha_ ki pismonoša, ki se danes živi jati za vrhom Krna Močno u. trujeni smo se razživeli, ob zvokih harmonike, ki so prihajali iz vasi Novake. Po strmi in vijugasti cesti smo kma-v vas. kjer je bila nekje v Otočah in je po potrebi naskrivaj prenašal tudi kurirsko pošto, je bil naš ob veščevalec. Vsak dan ob 17. uri je redno prišel v hišo bli- j™ pr{^ zu Ljubnega, kjer smo ga tudi tokrat našli. V gozdičku nad mostom smo še enkrat pregledali pištole, kajti vsak prehod čez most so opazovale okupatorjeve straže. Pismonoša na DRUŽINSKI POMENKI Kakšne so želje sodobne gospodinje Naša gospodinjstva so v veliki meri nesodobno urejena in vsakdanja opravila zahtevajo od žene še vedno previsok odstotek njenih fizičnih sil. To pomeni veliko izgubo kurirska postaja. Po skromni večerji smo pospali na sosednjem skednju. Zjutraj nam je komandir povedal, da je komanda sektorja v Zg. Trebušah in da mostu ne dal znak. da;e pre- 5omo do tja lahko tovali s hod prost — France je dej cd, kamionom. Prevoz z avtomo-da je najhuje za nami. bilom je m za nas Gorenjce VSI KURIRJI SMO VEDELI, pravo presenečenje, kajti na da v Kropi ni okupatorja. V Gorenjskem takrat še ni bilo prijetnem razgovoru s tam- osvobojenega ozemlja. Okoli kajšnjimi kurirji in kratkem poldneva smo prispeli na cilj odmoru smo zgodaj zjutraj na- in se javili komandantu La-daljevali pot v spremstvu dveh dotu. Proti večeru smo odšli kurirjev iz G-12 čez Jamnik, v Čepovan, kjer smo na štabu skozi požgane Dražgoše v Pod- IX. korpusa prejeli orožje, lonk na kurirsko postajo G-l. Številni ognji na Lokvah so nas To je bila ena najvažnejših po- opozarjali na prihod zavezni-tm^ , —mmmmmmmmmm ških letal, ki so tisto noč od- vrgla precej orožja in hrane. Naslednji dan pa smo že odrinili nazaj na Gorenjsko. LEPO VREME NAS JE NAVDAJALO z upanjem, da bomo čez dva dni že „doma". Sklenili smo, da bomo potovali do Krope kar sami. Noč smo prespali na Prtovču, zgo- pa čez Jelovico v Bohinj. Pred nočjo smo prišli čez Savo Bohinjko in železniško progo ter se ustavili pod Koprivnem na G-4. Od tam smo zgodaj zjutraj odšli proti Pokljuki in se ustavili na G-6. Zjutraj naju je zbudil Jože in nama povedal, da bomo pot proti Jesenicam nadaljevali sami trije. Jožetu so bila pota po Pokljuki in Mežaklji dobro znana. Odšli smo in se v mraku približali Savi pod Hruši-co. Počakali smo nekoliko, da se je še bolj zmračilo. Tam ni bilo mostu, treba je bilo reko prebresti. Slekli smo se, čeprav je Sava v maju še zelo mrzla. Edino čevlje smo obdržali na nogah zaradi spolzkega kamenja. Na bližnji nii-vi smo se oskrbeli s fižolov-kami za oporo. Vso prtljago smo zložili v nahrbtnike, tudi orožje, edino pištole smo stisnili med zobe, da bi bile takoi pri roki. Še nismo dobro pre-bredli Save, ko je privozil mimo vlak za Kranjsko goro. Tresoč se od mraza, smo po odhodu vlaka prečkali progo — Tu nas je iznenadil klic: "Halt!" Raketa v zraku nas je osvetlila, mi smo pa stekli v hrib nad progo in čez cesto v gozd. Nihče ni bil ranjen, le Jože je rekel, da je čutil zadetke v nahrbtnik. Še vedno so rakete razsvetljevale temno noč in rafali vznemirjal' nočno tišino. Kraj je bil tako nevaren, da smo kar mokri in slečeni nadaljevali pot. Tudi to nam ni uspelo. Komaj smo napravili nekaj korakov, nas je ponovno ustavil klic: „Halt!" Zašli smo med žico od prehodu na Hrušici. Raketa je o-svetlila okolico, mi pa smo leže čakali ponovne teme. BRINJE IN TRNJE nas je razdvojilo. Ostal sem —*rr\. Nisem vedel kaj je z Jožetom fh Francetom. Nad Plavškim Rovtom sem pričakal jutra. Razcveteli travniki, polni nar- cis, me tokrat niso prevzeli Misli so mi uhajale k tovarišem. Utrujen in nenaspan sem se podal proti Golici. P'—"1 no sem se bližal nekemu seniku in kmalu ugotovil, da v njem nekdo spi. Pripravljen na vse, sem udaril z brzostrel-kinim kopitom ob deske in vprašal, kdo je? Odgovorila sta mi — nihče drugi kot Jože in France. Objeli smo se od veselja, da smo se spet našli čili in zdravi. Skupno smo nato odšli proti karavP G-28, na postajo, katere kurir je bil Jože. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so nas spraševali kako smo hodili, ogledovali so brzostrelke in drugo orožje, ki smo ga prinesli. Opoldne smo se posvetovali. Jože je ostal na postaji, midva s Francem pa sva v spremstvu dveh kurirjev nadaljevala pot proti G-32, ki je bila nad Koroško Belo. Tam sva preno • čila skupno s kurirji, ki so prišli s Koroške. Zjutraj pa sva šla naprej proti G-17 pod Stolom. Še istega dne sva s Francem prispela v Drago na G-14. Zanimivo je bilo to, da je bila ta postaja le nekaj več kot 300 m od grobišča talcev v Dragi. Od tod sva nadaljevala pot in še pred mrakom prispela pod Dobrčo na G-16. Tu sva se poslovila s Francem in z dvema kurirjema sem nadaljeval pot proti Storžiču. Nad Pristavo smo se sešli z našimi kurirji. Kako prisrčno je bilo spet naše srečanje! TA POT, KI JO NE BOM nikoli pozabil pa me spominja na Jožeta, ki je nekaj tednov po prihodu iz Primorske — padel. Bil je velik tovariš, pogumen borec. Tak je bil on, takšni so bili mnogi kurirji, ki so dali svoja življenja za lepše živlienje. KRISTIJAN KOKALJ Prebivalstvo občine Naklo bo proslavilo tretji občinski praznik V dneh od 22. do 24. julija bo prebivalstvo občine Naklo praznovalo že tretjič svoj občinski praznik, ki bo obeivm tudi praznovanje 10-obletnice osvoboditve. ram v družini, ampak tudi z zdravstvenimi razlogi, ugo družbi. tovili so, da se na teh krpah daj zjutraj pa smo čez Jelovi- Pralnice, likalnice, krpalni- prenašajo ogromne množine co nadaljevali pot do Draž- nice in druga uslužnostna pod- bacilov z ene posode na drugo, goš, ki so takrat- s požganimi jetja, ki so ponekod že usta- zato [je brisanje z njimi vse zidovi -nemo zrle v Inas. Iz novljena, delovne žene dokaj prej kot higienično. Dražgoš smo krenili proti Bič- razbremenjujo, je pa še vedno Brisanje bomo torej opusti- kovi skali, pod katero je bila polno drugih del, ki so prav le. Kaj pa zdaj? Ko (posodo speljana steza. Tu sta narod- energiie v produkciji in s tem tako težka in zamudna. Zanja pomijemo in splaknemo v vro- na heroja o zaropotalo. Rafali so nas opo- možnost za nakup tega ali zavarovane z elastičnim la- zorili na bližino Nemcev, kate- onega pripomočka, ki bi jim kom, plastično maso ali po- olajšal delo. Zato bi bilo treba sebno vrsto gume. Lakirane zainteresirati industrijo za o- odcejalnike izdelujemo že tu- gromno področje dela. ki ji ga di pri nas. Navadno jih obe- lahko nudi napredno gospo- simo na steno, izboljšani tip dinjstvo. pa lahko postavimo na mizo, gade, ki so padli v zasedo, ko Delo, ki si ga sodobna gos- če nam to bolj ustreza. 80 šli z Jamnika v Dražgo.v;e. podinja lahko prihrani, je na Med mrtvimi je bil tudi zna- primer brisanje pomite poso- RECFPTA noc iz Trziča, katerega oče je de. Higicniki so to utemeljili bil tudi v partizanih. Težko GRAHOVA SOLATA nam je bilo ob pogledu na V slani vodi skuhamo pol kg mrtve tovariše. Toda stisnili re smo kmalu tudi opazili. Previdno smo odšli v smeri, kjer smo slišali streljanje. Žalostno sliko smo videli. Štiri mrtve borce Prešernove bri- škodo skupnosti, na drugi strani pa prehitro duševno in telesno izčrpanje delovne žene. Neredko je prav v ženini prezaposlenosti tudi vzrok, da se v družini pojavijo nesoglasja, ki niso škodljiva samo razme- Ob letošnjem občinskem prazniku se bodo z vrsto prireditev in svečanosti spomnili vseh onih prvoborcev, ki so v julijskih dneh leta 1941 odšli iz občine v prve partizanske enote na Gorenjskem in skoro vsi padli v borbi z nemškimi fašisti in domačimi izdajalci za svobodo in lepšo bodočnost. Spomnili se bodo fašističnih grozodejstev in nasilja v julijskih dneh leta 1942, ko je nemški okupator po izvršeni partizanski akciji, postrelil na Bistrici 58 talcev in požgal 3 slovenske domačije; vseh onih junaških borcev, talcev in in-ternirancev, ki so dali svoja življenja v času NOB od leta 1941 do 1945 v borbi s fašističnim okupatorjem in končno vseh onih težkih, toda junaških dni, v katerih je prebivalstvo občine Naklo prenašalo brezštevilna nacilja. trpljenja in žrtve nemškega okupatorja in domačih izdajalcev. ' Ze pred mesecem dni so začeli za letošnje praznovanje s temeljitimi pripravami in pri- Moda graha, ga odcedimo in ohladi- smo zobe in odšli naprej. V mo. 2 rumenjaka trdo kuhanih Kropo smo prišli proti večeru in se zglasili pri komandirju Simonu. Povedal nam le, GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznik. Urejuje: uredniški odbor. Telefon uredništva in upra-u ;t 475 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . . . 100 dinarjev Posamezaa štev. stane 10 din jajc nato zmešamo z oljom in vinskim kisom v gladko omako, ki ji dodamo še žlico čebu-linega soka, precej sesekljanega peteršilja in sesekljan beljak. To omako zamešamo v grah in če je presuh, dodamo še nekaj žlic vode, v kateri se je kuhal. da bomo z njegovim kurirjem še ponoči prešli Savo. Ze v mislih smo se veselili svidenja s tovariši. POT JE VODILA med njivami in travniki. Drug za drugim smo se bližali železniški progi. Kurir iz C-12 nam je dal znak, naj počakamo, sam pa je odšel na ore j in se kmalu vrnil. „Vrnimo se", je rekel. Vrnili smo se po poti, po preteklem tednu kateri smo prišli, nad Dobra-Kamni.ško Bistrico vo, kjer smo v majhnem Roz- RIIJE V KAMNIŠKIH VODAH Kamniška ribiška družina je na zadnjem sestanku obravnavala uspehe svojih prizadevanj za obogatitev ribiških voda. Ze drugič je vložila v Praktična karirasta obleka z bolerom je kot nalašč primerna za letošnje muhasto pole i je. Krasi jo ljubek bel ovratnik 5000 postrvjih mladic, v samo- dičku počakali jutra. Ponovni valilnikih pa so vzgojili 40 tisoč poizkus priti čez Savo nam tu-postrvjih iker. V Nevljico so di ni uspel. Nemci so zavaro-vložili 5000 lipanovih mladic. Te vali vso progo s stražami. Vr-mladice je ribiška družina v nili smo se v Kropo in tam Kamniku nabavila iz sredstev, sklenili, da bomo skušali priti ki so jih dala na razpolago in- čez progo in Savo nad Jeseni-dustrijska podjetja kot odškod- cami. Utrujeni od dolge poti nino za povzročeno škodo po in- in bremena, smo se podali na-dustrijskih odpadnih vodah. zaj v Podlonk na G-l, od tam Študenti, pridite, koristilo vam bo! DEBATNI VEČER KRANJSKEGA AKADEMSKEGA DRUŠTVA so ena izmed mnogih oblik kulturno-političnc-ga udejstvovanja kranjskih študentov. Do sedaj smo obravnavali že dve zelo aktualni temi in sicer: „0 delavskih svetih" in „0 komunah". Prisotni so izrazili željo, da bi se čim večkrat pomenili o gospodarsko-političnih problemih, razen tega pa tudi o temah iz umetnosti, zdravstva itd. Prihodnjič bomo razpravljali o OZN. Diskusije so zelo živahne in poučne; zato vabimo na debatne večere vse študente. J. Jocif čakujejo, da bodo svoj praznik čim lepše in veličastnejše proslavili. Po vseh vaseh občine bodo okrasili svoie do-moves postavili slavoloke ter izobesili zastave. Praznovati bodo začeli na "Dan vstaje" slovenskega ljudstva — 22. julija in končali v nedeljo 24. julija. Tako se bodo med drugim na „Dan vstaje" poklonili spominu junaško padlih borcev II. bataljona Kokrškega odreda na grobu v Strahinju. Popoldne istega dne bo na Bistrici občinsko tekmovanje z vojaško puško. Naslednji dan, v soboto bo v večernih urah žalna svečanost na kraju streljanja talcev na bistriškem klancu pri Podbrezjah. drugi dan v nedeljo 24. julija pa bo v Zg. Dupljah odkrita spominska plošča prvoborcema iz Dupelj — bratoma Teran. Zaključna prireditev s kulturno prosvetnim programom, na katerem bodo nastopali pevski zbori iz Duplej, Nakla in Podbrezij ter šolska mladina in recitatorji s področja občine bo popoldne istega dne pri gimnaziji v Dupljah. V dneh občinskega praznovanja bo v prostorih gimnazije v Dupljah krajevna razstava dogodkov in materiala NOB. Ker je na področju občin" Naklo padlo precejšnje število borcev in talcev z bližnje o-kolice in drugih krajev Gorenjske, vabi pribivalstvd občine, poleg vseh borcev, ki so se v času NOB zadrževali in borili na področju občine, vse BVOJce padlih borcev in tale v. da jih v omenjenih dneh obi-ičejo in skupaj" proslavijo spomine na junaške dni in dogodke iz časov NOB in ljudske revolucije. F. D. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OPOZORILO BRALCEM Spoštovane bralce in naročnike opozarjamo, da bo nadaljevanje članka ..Enotna šola kriva slabih uspehov" v naslednji številki. Prosimo, da nam nnroste. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mladinske brigade v Škofji Loki Ureditev mesta zahteva delovno silo, toda delavcev je bilo za vsa dela premalo, zato so priskočili na pomoč mariborski mladinci. V dveh izmenah bodo pomagali urediti parke in preurediti dom TD „Partizan". Ob bivanju v Loki pa so posebno občutili, da je mladin, organizacija pravzaprav le na papirju in tako ne najdejo stika z domačo mladino. Le taborniki so našli pot do njih. Ob vsem tem pa se mnogi dijaki sprašujejo, zakaj oni tako težko dobe primerno zaposlitev med počitnicami? Ali ne bi bilo tu umestno posredovanje mladinske organizacije? 1 Srednja tekstilna šola bo km a ne, deloma na druga dela. Ta- Prostorov je vse premalo, sla- lu v novi zgradbi Tekstilna industrija se jc zlasti po prvi svetovni vojni v Kranju naglo razvijala, rasle so tovarne in manjše obrtne delavnice. Vzporedno s tem pa se je večalo tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Zato je takratno Ministrstvo za trgovino in industrijo leta 1930 izdalo odlok o graditvi poslopja nove tekstilne šole v današnji Tomšičevi ulici, in še istega leta so se tu vpisali že prvi dijaki. Med okupacijo je bilo delo šole prekinjeno, kajti dijaki so odhajali deloma v partiza- ko je v NOB padlo 41 dijakov bi so in pretesni. — tekstilcev. Nasprotno temu pa je po- Po vojni se je dvoletna manjkanje tekstilnih strokov-Tekstilna šola preosnovala v njakov, ker stari mojstri od-triletni Tekstilni tehnikum, v/ hajajo večinoma že v pokoj, Nova setev v Tuhinjski dolini Vremenska katastrofa s točo in poplavami, ki je pretekli teden prizadela Tuhinjsko dolino, je bila največja, kar jih pomnijo v Kamniškem okolišu. Prizadetih je okoli 600 posestnikov, škoda pa znaša blizu 30 milijonov. Težko je reči, ali je jveč škode napravila toča ali voda, ki je v nekaj minutah poplavila dolino. Na oni strani Kozjaka, v Špitaliču, Motniku in sosednjih vaseh je voda poplavila hiše, vdrla v shrambe in sobe. 'Hudourniki so tod odnesli še več zemlje s pobočij kot pa na tuhinjski strani, pa tudi škoda na podrtih nasipih, jezovih in mlinih je znatna. Hudo prizadete kraje je takoj obiskala okrajna komisija gospodarskih izvedencev, ki so z ukrepi in nasveti priskočili prebivalstvu na pomoč. Ves poplavljen okoliš so razdelil: na štiri področja in vsakemu dodelili po enega kmetijskega strokovnjaka za svetovalca. Ugotovili so, da je škoda na poljih od Smartna do Kozjaka največja. Rž in ozimni ječmen sta uničena 100%, pšenica in jari ječmen 60%, ostale kulture pa okrog 50%. Toča je na sadnem drevju uničila ves letošnji pridelek, pa tudi zarodek za prihodnje leto. Da bi preprečili razširjanje bolezni zlasti škrlupa, bodo morali sadjarji škropiti sadno drevje. Kmetovalci so .že pokosii: žitna polja, ki so bila najbolj prizadeta in pripravili njive za novo setev, kakor so jim priporočili strokovnjaki. Ponekod sadijo krompir, ki bo gotovo še dobro obrodil, sejejo ajdo, in krmske rastline, kd^ r pa je mogel dobiti sadike pese in zelja, pa bo lahko v kratkem času nadomestil uničene površine. Priporočajo tudi setev rumene kolerabe, ki so jo V. GORENJSKI SEJEM v Ht*nuod29. ?.*>*.». /955 v teh krajih do zdaj le malo sadili. Najlaže so popravili škodo na travnikih, ki so bili že pokošeni, medtem ko je na ne-pokošeni nad 30% škode. Mnogim je tudi voda odplavila seno, ki je ostalo v kopicah. Poskrbljeno je, da bo na razpolago brezobrestno posojilo za popravilo jezov in drugih naprav pri mlinih. ZIKA Jeseniški upokojenci nočejo izostali Dejavnost jeseniških upokojencev v okviru Društva upokojencev je že znana, zato ni čudno, da so se odločili pripraviti samostojno prireditev v počastitev 10-letnice osvoboditve. V torek bodo v dvorani Delavskega doma v počastitev zmage nad fašizmom nastopili upokojenci s svojim programom. Za prireditev ne vlada zanimanje le med upokojenci, temveč tudi med ostalim občinstvom. preteklem šolskem letu pa je vedno večje. Zato je bilo nuj- štiriletna šola spremenila na- no pričeti z gradnjo nove stav- ziv v Srednjo tekstilno šolo. be. Ta predlog so podprle vs^ Zgradba v Tomšičevi ulici tovarne tekstilne industrije v s svojimi prostori nikakor ne državi in tako so se gradnji ustreza današnjemu pouku, na Primskovem že pričele. Izpolnili so polletni plan V Železarni na Jesenicah so proizvodne naloge za prvo polletje letos izpolnili količinsko s 101,2 odstotka, vrednostno pa po lastnih cenitvah s 104.3 odstotka. Razen obrata viso- Obrtno-industrijski sejem blaga za široko potrošnjo kih peči, valjarne 2400 in tanke pločevine, so vsi obrati izpolnili in celo presegli svoje naloge. V obratu visokih peči je šla zaradi večjih okvar peč II. v prisilni remont, valjarna 2400 pa je prejemala često slab vložek iz martinarne, medtem ko v tanki pločevini še niso dograjene vse naprave v zvezi z modernizacijo obrata. Peč II. bo začela obratovati že prihodnji teden, vendar bo izpad v proizvodnji občutiti vse leto. Posebno dobro so izpolnili plan obrati: hladna valjarna 109.2, žičar-na 107, cevarna 105, elektropeč 108 in martinarna 102.9 odstotka itd. NOVE UREDBE IN ODMIKI Zveznega izvršnega sveta S posebnimi predpisi Zveznega izvršnega sveta so se v ponedeljek podražili nekateri prehrambeni proizvodi. Povečale so se odkupne cene pšenice za 5 din pri kg, koruze za 6 din, medtem ko se je prodajna cena moke povečala povprečno za 12 dinarjev. Hkrati je bil ukinjen regres za pridobivanje masti, tako da bo prišlo do prostega formiranja cen masti in olja. Prav tako so se povečale cene prodaji tobaka na drobno ter potniške tarife na železnicah. Kot doplačilo spričo povečanih stroškov prehrane je bila izdana posebna uredba o zvišanju plač, pokojnin, invalidnin, kakor tudi otroških doklad. Cena sladkorja pa bo še nadalje ostala neizpremenjena. V zvezi z novimi gospoaar- formirajo kalkulativno s tem, sivimi uKicpi je pouai novi- da ljudski odbor okraja ali ubijem puacoiio izjavo .pou- mesta odobri stroške trgovine i>icuseuniK zveznega izvršnega na drobno. avciii OVli'lOAAIv V OliiVLrt.- i^vj-vjlo - a^ivi^v/. fouuarii je, ODLOK O MLETJU ua so trije giaviu momenti PŠENICE IN RŽI vpii v ali na to, aa je bil izaan ""v^odloku o mletju pšenice ouioK o risanju uukupnm in in rži ^ rečeno, da se morajo piouajnin cen žitaric in njia miini raVnati po najnovejših laueiKov. Predvsem je treDa predpisih, da bi racionalno razen urugin uKrepov tudi s uporabili pšenico in rž in ceno ustvarili ugounejše po- zm\en & nje določene vrste goje za pridelovanje zna. Zna- moke# no je, u* pridelovanje zna za- v odi0ku 6 prodajnih cenah ostaja za naraslimi potreoami žitaric in mlevskih izdelkov piturane prebivalstva, kar je je rečeno, da bodo pooblaščena veliko preme za našo plačilno podjetja za promet z .žitom onanco, ker moramo uvažati prodajala pšenico in rž, kup- znatne količine zna. ljeno neposredno od pridelo- oaije je treba s tem, da valcev, po cenah, ki ne morejo vsKlauirno cene žita s cenami biti večje od 33, rži pa 28 din ostalih proizvodov, vplivati na za kilogram. Tudi cene pše- doij eKonomično uporaDo žita nične moke „tip 1100" ne mo- v potrošnji. S tem, da bomo rejo biti večje od 42 din za vsKladili cene žita s cenami kilogram, kar velja tudi za drugih proizvodov, bomo vpii- rženo moko „tip 950". van na postopno izooljšanje Določene so tudi cene, po naše sedanje, dokaj enostran- katerih se bo prodajala mli- ske sestave prehrane, ki se nom uvožena pšenica. Ta cena oulikuje s prevelikim deležem znaša 32 din za kilogram s žita. tem, da se zviša za znesek Naposled omogoča zvišanje vozarine od železniške postaje odkupnih cen žita in njihova N°vi Sad do kupčeve razkla- vskiaditev s cenami drugih dalne železniške postaje. Do- kmetijskih pridelkov, da pre- ločeni bodo tudi stroški za pe- idemo pri koruzi in ostalih ko kruha, vrstah žita, razen pšenice, ta- Otroci bodo letovali koj na prost režirn prometa, v tem ko bi prešli pri pšenici nanj postopoma. UREDBA O PROMETU Z ŽITARICAMI Nad 2600 otrok z Gorenjske bo letos letovalo v raznih krajih ob Jadranu, na Dolenjskem in Avstriji. OO ZB iz Kranja bo poslal v kolonije v Rovinj in Smihel pri Novem mestu okoli 750 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, iz radovljiškega okraja pa bo letovalo 200 otrok pa-dilh borcev v Valdotri pri Kopru, 30 pa v Avstriji. Poleg teh bo z Gorenjske šlo okoli 600 otrok v zdravstvene kolonije, za ostale pa so pripravila taborjenje Zveza prijateljev mladine, Počitniška zveza, Taborniki in druge organizacije. Pohvale vredna je tudi za-misol organizacij v Kropi, kjer tiij Strokovno ocenjevanje • obrtniških izdelkov - ti% popuit n< Uluticl so pripravili dnevno letovanje za 60 otrok v bližini domačega kraja. DOPOLDNE med ribami in raki Onkraj železniške postaje na Jesenicah je zrasla ob cesti skromna, a lična stavba. Nanjo so nedavno obesili napis: „Rib-nik" - trgovsko podjetje Jesenice. Napis na prvi pogled kaj malo pove, pa tudi bežen pogled na stavbo ni dovolj zgovoren. Zato sem bil tem bolj presenečen, ko sem se oni dan oglasil pri ljudeh v tem svojevrstnem podjetju. Mislil sem si, da pač trgujejo in izvažajo kaj, toda prepričal sem se, da je to — „še kaj" — silno obsežen seznam naj raznovrstne j -ših živali. Podjetje se je razvilo — tako rekoč iz nič. Njegov prednik je bilo skladišče rib in rakov v Mojstrani, ki je imelo nalogo preskrbovati s tem blagom predvsem naše gostinstvo. Pred tremi leti pa se je iz tega skladišča razvilo samostojno trgovsko podjetje, ki zaposluje sedaj že štirideset stalnih uslužbencev. Sirom Jugoslavije pa šestdeset skupin dobaviteljev, ki love najrazličnejše živali od polžev, do ptic in kač. V času največje sezone (pomladi in jeseni) nudi podjetje zaslužek okoli dva tisoč ljudem. Podjetje je specializirano za izvoz svojega živega blaga, kljub temu pa daje nekaj le-tega tudi na domači trg (predvsem ribe in školjke). V inozemstvu si je ustvarilo že dober renome, kar dokazujejo številna pisma, v katerih izražajo kupci priznanje za solidnost dobave in kvaliteto dobavljenega blaga. V arhivu podjetja je mogoče najti tudi pisma takšne vrsto, kjer kupci pojasnjujejo podjetju „Ribnik", da jim nudijo druga podjetja (žal prav tako jugoslovanska) blago po znatno nižjih cenah, pa kljub temu ne bodo menjali dobavitelja. Kako škodljiva more biti konkurenca med našimi podjetji na inozemskih tržiščih so mi povedali v podjetju „Ribnik" ob primeru pijavk. Do letos so jih izvažali v Belgijo po 700 belgijskih frankov za kg. Letos pa so konkurenti to ceno zbili na 200 frankov. „Ribnik" je moral zaradi tega izvoz pijavk popolnoma ustaviti. Vsa naša skupnost pa je oškodovana za znatna devizna sredstva. Podjetje je začelo zelo skromno, saj je znašal pred tremi leti celoten njegov promet 4 in pol milijona dinarjev, predlanskim se je dvignil na 18 milijonov, lani na 54, letos pa kaže, da bo presegel 100 milijonov. Najmanj 80 procentov tega prometa so dragocene devize. Lani, ko podjetje iše ni imelo niti za dinar lastnih osnovnih sredstev, je že vplačalo 11 milijonov različnih družbenih dajatev. Iz lastnih sredstev so lani dogradili tudi poslopje. Ob ogledu bazenov, kletk in ogradov sem bil nadvse presenečen, saj nisem pričakoval na majhnem prostoru ob Savi tolikšnih količin in vrst najrazličnejših živali. V glavnem prostoru nove stavbe so spuščali pravkar prispele žabe v bazen. Malo stran je kobacalo v velikem ogradu nekaj sto želv, iz bazenov so molele tipalke rakov, v posebnih zabojčkih so se leno zvijale kače (večinoma ogromni dalmatinski goži), v prostorni zgradbi, ki jo ima podjetje še v najemu, je nekaj desetin ča- pelj in štorkelj lakotno požiralo žabe. Pravi zoo v malem! Podjetje neprestano izpopolnjuje asortiman svojih izvoznih artiklov. Prvotno so izvažali predvsem polže (Jani 60 ton, letos pa že do junija 80 ton), sedaj pa dobiva vedno večji pomen izvoz ptic, kač, vodnih bolh in podobnih živali. Predlanskim niso izvozih še nobene ptice, lani so jih uspeli plasirati 580, letos pa računajo, da jih bodo odposlali 50 tisoč. Izvozni seznam obsega že 221 vrst najrazličnejših ptic. Kupci ptic so v glavnem zoološki vrtovi, šole in znanstveni zavodi. Prav tako je s kačami. Zelv so lani prodali 25 tisoč komadov, letos pa so jih do junija odposlali na trge severne in srednje Evrope 40 tisoč. Večinoma jih kupujejo širom Evrope za želvjo juho, mnogo jih plasirajo tudi kot okras in talisman za zasebne vrtove v evropskih mestih. Mislil sem, da morajo biti polži in žabe čim večji — saj človek bi rekel, da se jih sicer komaj izplača ponesti k ustom. Pa ni tako. Videl sem kako so uslužbenke izločale, pri pakiranju v lične eksportne zabojčke, prevelike žabe. Povedali so mi, da žabe in polže v inozemstvu večinoma konzervirajo in zato zahtevajo točno predpisano velikost. Nehote se mi je vsilila misel: kaj če bi to blago konzervirali sami in bi se sčasoma spremenili iz izvoznika /ab, v izvoznika žabjih in polžjih konzerv. V inozemstvu dajo mnogo na embalažo, odpremo, etiketo in podobno. Tega se v „Ribniku" dobro zavedajo. Zato je vsa njihova eksportna embalaža zelo lična. Naša lesnoindustrijska podjetja so lani samo s to embalažo iztržila pri pod j. „Ribnik" 12 milijonov dinarjev. „Primer dobro prodanega lesa", sem dejal, ko so mi u-službenci to povedali. Kadar bomo ves naš les uspeli plasirati po takšnih cenah, ne bo več govora o neracionalnem trošenju lesnih zalog. Ljudje v „Ribniku" so podjetni, vestni in delavni. Tega mi ni nihče povedal, pač pa sem se o tem prepričal, ko sem hodil vse dopoldne med njihovimi bazeni in ogradi. Z blagom, ki bi pri nas ne pomenilo nobene vrednosti, ustvarjajo pomembna sredstva, nudijo stalen in priložnosten zaslužek skoraj dva tisoč ljudem in ustvarjajo znatna devizna sredstva, ki jih v sedanjem obdobju naša državna 'skupnost krvavo potrebuje. Ne, da bi kdo investiral v njihovo podjetje en sam dinar, so se postavili na noge in sedaj že krepko gospodarijo. Sprva za njihovo trgovino ni bilo posebnega interesa. Le malokdo je mogel razumeti, da bi se ta-korekoč z „golaznijo" dalo zaslužiti. Zato jim tudi ni nihče kaj prida pomagal. Toda oni niso hoteli obupati. Prebrodili so vse težave in sedaj že žanjejo uspehe. Največji pravijo, da je njihova izvolitev v upravni odbor zveze zunanjetrgovinske zbornice. Na svojem področju jim je že delno uspelo onemogočiti nesmiselno konkurenco na škodo družbe. To kaže, da tudi majhno podjetje lahko mnogo stori, s solidnim ;^ premišljenim delom za afirmacijo države v tujini in za to, ' končno zginil z dnevnega reda pojav, ko se podjetja ene dežele (in še celo socialistične) koljejo na trgu zaradi cene. Ž. F. SPREMEMBA POTNIŠKIH TARIF NA ŽELEZNICAH S posebnim odlokom Odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta so bile urejene tarife za prevoz žita v želez-Nova uredba o prometu z niškem, rečnem in cestnem žitaricami določa, da se lahko prometu. ukvarjajo z nakupom žita, rži Z novim odlokom Zveznega in soržice ter mlevškimi iz- izvršnega sveta so bile spre-delki iz njih, od neposrednih menjene tudi cene za prevoz pridelovalcev samo podjetja, Potnikov, prtljage in ekspres-ki dobe za to posebno poobla- ne£a bla«a na Progah jugosio-stilo od republiškega državne- vanskih železnic. Redne vozne ga tajnika za gospodarstvo. To cene in vozne ola.isave z pooblastilo pa lahko dobe sa- novim odlokom zvišajo in si-mo podjetja, ki se bodo iz- cer: na razdalje od 1—100 km ključno ukvarjala s prometom za 26 do 35%. Slede na se_ z žitaricami in mlevškimi iz- danJ° na razdalji od delki. Kmetijske zadruge lah- 101—300 km za 15 do 25%, na ko kupujejo neposredno od razdalji od 301—500 km za 11 pridelovalcev pšenico, rž in °o 15%, na razdaljah nad 500 soržico samo kot komisionarji km Pa se tarifne postavke li-pooblaščenih podjetij in mli- nearno povečajo za 10%. Do-nov datne vozne cene za pospešne in ekspresne vlake ostanejo TUDI PLACE SE BODO neizpremenjene. ZVIŠALE Z odlokom so bile spreme- njene tudi cene mesečnih vo-Uredba o zvišanju plač, na- ZOvnic. Tako so cene splošnih grad učencev v gospodarstvu, mesečnih vozovnic zvišajo za invalidskih prejemkov, pokoj- jsti odstotek kakor pri rednih nin, invalidnin in otroških do- tarifah, določenih s tem odlo-klad predvideva zvišanje plač, kom. Vozne cene mesečnih vo-nagrad in pokojnin za 500 din zovnic delavcev, u 'užbencev mesečno. Otroška doklada se in dijakov za tretji razred se zviša v skladu s premoženj- prav tako zvišajo. Po novem skim stanjem uživalca, ki zna- odloku se zvišajo mesečne vosa v razpredilnici določeni v zovnice za delavce in usluž-čl. 7 uredbe o otroških dokla- bence za 20%. medtem ko su dah, 240, 200, 170, 110 in 60 dijaške mesečno vozovnice zvi-din mesečno za vsakega otro- §ajo za 12%. Vozne cene meka, ki mu gre doklada. Ta sečnih vozovnic za II. razred uredba se bo uporabljala od se zvišajo za 100%. Vozarin-1. julija. ske postavke za ekspresno blago se zvišajo za 5%. ODLOK O PRODAJNIH CENAH MASTI IN OLJA CENE TOBAČNIM Z uveljavljanjem odloka o IZDELKOM ZA 27% VlSJE prodajnih cenah masti in je- Z odlokom Zveznega izvrš-dilnega olja prenehajo veljati nega sveta se dosedanje ma-odloki o enotnih nadrobnih loprodajne cene tobaka in to-prodajnih cenah masti in je- bačnih izdelkov zvišajo pov-dilnega olja, odlok o enotnih prečno za 27%. V skladu s cenah na debelo masti in je- tem odlokom je Zvezni urad dilnega olja in odlok o daja- za cene izdal odlok o prodaj-nju premije za prodane koli- nih cenah za 'posamezne vrste čine masti v letu 1955. To po- cigaret in tobaka, meni, da so uveljavljene pro- Naposled je Zvezni izvršni ste prodajne cene na debelo svet izdal odlok o spremem-masti in jedilnega olja po trž- bah in dopolnitvah začasnega nih razmerah. Maloprodajne odloka o rednih in zamudnih cene masti in jedilnega olja se obrestih. III 26. julija bodo v komuni Škofja Loka izvolili odbornike v novi ljudski odbor, ki bo štel 31 članov. Novoizvoljeni ljudski odbor bo na svoji prvi seji sprejel tudi statut komune. V zadnjih tednih so v Skofji Loki in občinah mnogo govorili o teh vprašanjih, predvsem pa o sestavu novega odbora, svetov in komisij. Med drugim so sklenili okrepiti sedanje svete še z novimi člani. Svet za kulturo in prosveto bodo delili v dva sveta in sicer v svet za šolstvo in svet za prosveto. Podobno bodo naredili tudi s svetom za zdravstvo in socialno politiko. JP 49 42 28 Spet dva nova zbornika „Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo" in „Kamniški zbornik" Ob 25-letnici Srednje tekstilne šole v Kranju Iz šole prihajajo mladi ljudje s trdnim znanjem in veseljem do svojega poklica Pred menoj ležijo štirje tako imenovani zborniki. „Kranj v boju in svoDodi". „800 let Mengša", „Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo' in „Kamniški zbornik". Vse štiri knjige niso samo na zunaj zelo različne, temveč re kažejo nobenega sorodstva nit! po vsebinski plati. Ta različnost — posebej pa .;e raz* ličnost pomena oz. namena posameznih zoorniko/ — me je vzpodbudila, da uvodoma dam nekaj pripomb oziroma vprašanj. Namreč: tudi vsi ostali pravzaprav v tem smislu sploh ne smeli imenovati zbornik. Glede ostalega pa sem mnenja, da je sicer za izobrazbo koristno, če je razen narod- drnati obliki podal v sestavku „10 let v svobodi" Martin Košir, ki se mu pozna, da je vsa leta pozorno spremljal socialistično rast tega kraja in vse številni zborniki, ki so jih v zadnjih letih izdali po večjih voja revolucije v posameznih krajih, so si v vseh pogledih krajih. Z izdajo zbornikov za noosvobodilne borbe v zborni- naše domovine, ku zajeta vsa zgodovina kake- Med ostalimi so še nekrologi ga kraja, ni pa učinkovito in s fotografijami Goričanov, ki zaradi prevelike raznolikosti so padli za svobodo; življenje- lahko postane takšen zbornik pisi častnih občanov občine nemogoč konglomerat. Gorice in prikaz primari j a dr. Pozitivno bi bilo, da bi zbor- Tomaža Furlana o povojnem nik obsegal le narodnoosvobo- razvoju zdravilišča na Golni- dilno borbo (in morda še 10- ku. letno povojno graditev) ker bi Zborniku so priloženi štirje se tako v posameznih knjigah zemljevidi, ki nazorno prika- zbrala vsa obsežna snov raz- zujejo razvoj upora pod Stor- V preteklem šolskem letu je bila Srednja tekstilna šola edina popolna srednja šola v Kranju. V ozki Tomšičevi ulici, med mnogimi že starejšimi zgradbami, se vriva tudi stavba, v kateri je danes Srednja tekstilna šola. Ozke temne stopnice vodijo v nič kaj zračne in prijazne učilnice. Marsikoga četrtem uspeh boljši, kar dokazuje že večje zanimanje in zlasti to, da so v četrti letnik prišli res le dobri in resni dijaki, ki jih delo v resnici zanima in ga bodo kasneje veseljem in vso skrbjo opravljali. Glavni namen šole je, dajati gospodarstvu — tovarnam res dobre ljudi, ki bodo znali precej različni. Mislim pa, da bi bilo le (treba '— ker so to pač vsi „zborniki" — dobiti nekakšno splošno enotnost. To bi bilo pozitivno že spričo tega, ker bi vsakdo natančneje vedel kaj so zborniki in kaj v njih lahko najde in fpa zato, ker se morajo posamezni krajevni zborniki pravzaprav dopolnjevati. Da pa bomo dosegli vsaj približno enotnost nam je vse- vse pomembnejše kraje pa bi dobili tako kolikor toliko enotno zbirko, ki bi .predstavljala na svojstven in posrečen (do-kumetarno-reportažni) način . pisano vso zgodovino narodno- lzT?.r.Uff; P„!^^Vf osvobodilne borbe v Sloveniji. „Kamniški zbornik" Ze prej smo omenili, da ta zbornik ne spada v kategorijo ostalih in ga moramo gledati Uvodni sestavek mu je napisal tovariš Tomo Brejc, tovariš Jože Štok-Korotan pa je s Iprispevkom „Šlandrovci na Kamniškem", kjer je ponovno „Ljudstvo pod Storžičem se je uprlo" Ze uvodoma sem naglasik izpričal svojo reportersko spo- da obravnava ta zbornik na sobnost, edini posegel v čas . zelo temeljit in dokumentarno narodnega upora, kakor treba najprej odgovoriti bogat način :življenje in ,boje Ostali prispevki so dokaj na vprašanje, zakaj in kakšne med NQb pod Storžičem. Po- pestri in posegajo v najrazlič- zbornike naj bi izdajali m pa sebno tehten in historiograf- nejša področja: splošno zgo- tudi kdo jih naj izda. sko p0momben je prispevek dovino, umetnostno zgodovino, Gotovo bi bilo zanimivo, ce Franca štefeta-Miška „Ljud- literarno zgodovino, zgodovino najprej primerjamo medseboj stvo pod storžičem v boju za kulturno-prosvetnega dela v svobodo". Kamniku in gospodarstvo. Razen tega je več sestavkov Ker nameravajo v Kamniku naših znanih borcev, ki imajo izdati vsako leto zbornik bi svojo zgodovinsko vrednost in bilo umestno, če bi v prihodnje več posegali v narodno- Dijaki — tekstilci pri praktičnem delu omenjene štiri zbornike V uvodu mengeškega zbornika je rečeno, da ga je „rodila misel, da bi ob 800-letnici Mengša zbrali V knjigi prav ponekod celo literarno. Tudi vse, kar je o našem kraju ^troci _ šolarji so zbrali v znanega. Tako naj bi v knjigi kratkih spisih mnogo svetlih zaživela podoba kraja od prvih in težkih trenutkov iz bližnje naselitev skozi vse stopnje preteklosti svojega kraja. družbenih oblik do danes Zato smo se odločili, da izdamo „Mengeški zbornik" v dveh delih. V prvem letošnjem delu je poudarek predvsem na starejši zgodovini in na kulturnem deležu, ki so ga mengeški rojaki prispevali k slovenski kulturi. V drugem delu Zbornika... pa bi obširneje obdelali narodnoosvobodilno gibanje in dobo po osvoboditvi." Zbornik „Ljudstvo pod Storžičem v boju za svobodo" pa „je imel namen zbrati vse dokumentarno gradivo o boju prebivalstva občine Gorice Povojno rast Goric je v je- osvobodilno gibanje, ki je bilo tu zelo bogato in ki vsekakor zasluži pozornost in mesto v takšni publikaciji. A. C. bi to motilo, vendar se dijaki — mladi tekstilci trudijo in kljub temu dosedajo lepe uspehe. Letos je bilo na šoli 144 dijakov, od katerih je razred dokončalo 105 dijakov ali 73,1%, ,30 dijakov je imelo popravne izpite, 9 pa jih je bilo odklonjeno za eno leto. Pod tem povprečjem je lep uspeh v prvem in drugem letniku, medtem ko je v tretjem in voditi in usmerjati podjetje na pot napredka. To dokazuje že letošnji diplomski izpit. Od 24 vpisanih dijakov v prvi letnik je četrti letnik dokončalo le 12 in maturo 9 dijakov. Teh 9 mladih tekstilcev si je pridobilo naslov diplomiranega tekstilnega tehnika in jih tovarne pO vsej državi že težko pričakujejo. IN IZVENSOLSKO DELO? Studij sicer precej zahteva od mladih ljudi, vendar z ekonomično razdelitvijo časa še vedno utegnejo sodelovati v najrazličnejših organizacijah Saj so vsi člani mladinske organizacije, in celo 'drugih: Rdečega križa, Ljudske tehnike, TVD „Partizan", Tabornikov, Ne mislim naštevati suhoparnih statističnih podatkov, vendar bi želela ljudi vsaj malo seznaniti z življenjem in težavami tekstilne šole. POMANJKANJE PREDAVATELJSKEGA KADRA Eden izmed največjih problemov v Srednji tekstilni šoli je danes pomanjkanje predavateljev. „S težavo si pridobimo novih strokovnih moči," pravi ravnatelj tovariš Zoreč, „in potem nam jih poberejo tovarne, ker jim nudijo celo za trikrat večje plače kot jih imajo pri nas." Potrebno bi bilo to nezdravo fluktuacijo delovne sile v industrijo vendarle že uravnati s pravilnim razmerjem, saj bi morale šole imeti v prvi vrsti res najboljše moči. Pomanjkanje tekstilnih strokovnjakov je danes veliko, zato nudijo podjetja dijakom štipendije in zanimivo je, da je običajno razpis štipendij C3-lo večji kot je število zainteresiranih dijakov. L. J. DPD „SVOBODA" Z JESENIC JE RAZVILA SVOJ PRAPOR Manifestacija V Podnartu adaptirajo 8. avgusta 1954 so prvič zapeli krampi in lopate pri a-daptacijskih delih kulturnega doma v Podnartu. To je že druga adaptacija. Prvo adaptacijo je v letu 1950 opravilo kulturno umetniško društvo iz stavbe, v kateri je bila mizar- med narodnoosvobodilno voj- ska delavnica. Ta preureditev no. Je nadaljevanje lanskega kranjskega Zbornika in pome- je bila le zasilna in je bilo kulturno-prosvetno in športno ni prvi korak k postopnemu udejstvovanje prav zaradi sla-zbiranju celotnega gradiva iz bih prostorov še vedno otežko-NOV z območja kranjske komune ... Preko njega naj bi se otela pozabi slavna zgodovina NOV". Uredniški odbor „Kamniške- čeno, zato se je že takrat pri čelo misliti na novo adapta- videva, da cijo. Ker je OLO Radovljica republike ■ v svojem proračunu za leto 1954 predvidel 3,400.000 za to ga zbornika" pa želi zbrati gradnjo, se je z deli takoj za- „vse, kar iz njegove (Kamnika čelo. Ker je tudi gradbeni od- op. A. C.)slavne preteklosti ne bor pokazal veliko prizadev- sme utoniti v pozabo ... kar bi nost je bila stavba že dp 31. o Kamniku in okolici moglo decembra 1954. leta spravlje-zanimati tujca in dati prizna-nje domačinu." Ta zbornik pa f na pod streho. Nadaljnja dela letos pa potekajo bolj počasi, ker okrajni odbor ni mogel več prispevati posebnih denarnih sredstev. Da bi pa gradnja vendarle ne zastala, je Občinski ljudski odbor Podnart prispeval 600 tisoč dinarjev za gradbeni material, ostalo manjkajoče pa bodo skušali nadomestiti s prostovoljnim delom in 'prispevanjem lesa tamkajšnjih kmetov. Gradbeni odbor pred-bo do Dneva re-- 29 urejena vsaj dvorana nekaj stranskih prostorov Dom stoji na zelo lepem kraju in bo po zunanjosti e-den najlepših na Gorenjskem. Tudi notranjost bo smotrno razdeljena in okusno urejena. V kroniki jeseniškega DPD „Svoboda". bo ostal zapisan datum 9. VII. 1955. Ta dan je razvila „Svoboda" Jesenice ob navzočnosti okoli tisoč ljudi, svoj prapor. K razvitju prapora so povabili tudi pevski zbor „Slavček" in mladinsko godbo iz Trbovelj. Navzočnost gostov iz Trbovelj je dala jeseniškemu prazniku toliko večji poudarek, ker so odnosi med je-i odra fniškimi in trboveljskimi kul-turnimi delavci ze poznani in se s podobnimi skupnimi prireditvami le še utrjujejo. Slabo vreme prireditve na vrtu Delavskega doma ni motilo. Mogočno, je zadonela „Irrter-nacionala", ki so jo ob spremljavi godbe zapeli jeseniški in Vse načrte za takorekoč novo stavbo, ki je dolga 22 m in široka 16 m, je napravil tovariš Gorišek iz Radovljice. Razen dvorane in bodo v njej tudi prostori za kulisarno, orodjarno, dva prostora za igralce, stanovanje za hišnika in nekaj drugih prostorov. Velika betonska plošča nad vestibulom bo dobro služila za prireditve na prostem. V novem domu bodo lahko vadili, se učili in nastopali temelj in pokazala smernice današnjemu jeseniškemu delavsko prosvetnemu društvu „Svoboda". Uspehi nekdanje jeseniške „Svobode" so rodili obilne sadove na kulturnem in političnem področju, zato so uspehi današnjega DPD „Svoboda", ki se bodo pod novo razvitim rdečim praporom iz leta v leto izpopolnjevali, še toliko večji. Ob „Delavskem pozdravu" je razvil prapor sekretar komun-skega komiteja ZKS tov. Bogdan Knaflič, pripel na prapor trak kuma in kumice, predsednik DPD „Svoboda" trak društva, kumica, mati jeseni- trboveljski pevci. S svojim go- škega proletarca in književni-vorom je predsednik jeseni- ka Toneta Cufarja, pa je pri- novembra — tako kulturniki kakor tudi skega DPD Svoboda oll°!f™ pela šopek rdečih nageljnov rana, oder in športniki in telovadci iz Pod- Janko Burmk orisal delovanje £ R,riiT. nrP >rostorov. narta, kajti v letu 1954 se je nekdanje jeseniške „Svobode Praporščak Lojze Radi je pre- napravila združitev in sedaj obstoja v Podnartu le TVD „Partizan", ki združuje kulturnike, športnike in telovad- Gregorčiča, Toneta Cufarja, bratov Stražišarjev, Janeza Mlakarja in drugih postavila naj bi tudi dvigal »slehernega našega državljana splošno razgledanost in vedno večjo strokovno sposobnost pa tudi zavestno razumevanje naše poti v (socializem." Torej troje tako rekoč različnih vsebin in namenov. Zbornik Goric in Kranjski zbornik obsegata predvsem gradivo iz NOB in na izaključ-ku nekaj o povojni graditvi ;v zborniku Goric so splošni geografski in gospodarski podatki kraja skrčeni [le na dva odstavka v uvodu). Mengeški zbornik obsega v prvem delu predvsem prikaz splošno zgodovinskega razvoja in razprave o pomembnejših ljudeh iz Mengša, ki so vplivali na razvoj splošne slovenske kulture, drugi del pa bo menda posvečen predvsem letom nacionalne in socialne revolucije. , Kamniški zbornik pa naj bi bil, če poenotimo in če gledamo to [prvo izdajo na splošno — (bolj poljudno znanstveni priročnik in sredstvo, ki bi dvigalo ..slehernega našega državljana splošno razgledanost." Menim, da se je iz navedenega dovolj razločno pokazala raznolikost. Ker je izdajanje publikacij za splošno razgledanost s*tvar prosvetnih ustanov in organizacij in spada to že v izobraževanje, Kamniški zbornik ne sodi v kategorijo ostalih zbornikov in bi ga jObudo za mi dale to pisani' želje. so Ne morda želje potnikov z Gorenjske, ki se dnevno vozijo z vlaki in si želijo, da bi hitreje prišli v Ljubljano oziroma na Jesenice (zlobni ieziki pravijo, da se danes vozimo v Ljubljano celo nekaj minut dlje kot pred 50 leti^ niti ne želje onih, ki bi radi preživeli mesec dni v hotelu Toplice ŽELJE in celo 14 ur. In razen tega ne poznamo prostih dni ob sobotah in nedeljah, ko bi bili še prav posebno mladi zelo radi prosti..." In v tem smislu naprej. — Skratka: mladina uhaja iz go- na Bledu za 400.— dinarjev stinstva zato, ker ne more biti dnevnod?) in prav tako ne želje tistih, ki bi se radi peljali z avtobusi iz Železnikov v Sk. Loko, ne da bi jim bilo treba pred mostovi izstopati iz avtobusa ter potem, ko je prazen prevozil most, spet sesti vanj, prosta ob sobotah in nedeljah kot ostali „pošteni" državljani ki. Isto je z železarji, metalurgi, šoferji in drugimi uslužbenci, ki delajo dostikrat več kot 8 ur in ne glede na to ali je sobota ali nedelja. Kdo ne bi rad potoval ali preživel vsaj nekaj dni v inozemstvu? Menda ni mladega človeka, ki ne bi imel te že- Človek se običajno še mlad, lje. Poznamo naše „večne" pot- včasih prej ali pa pozneje odloči za nek poklic. Nekdo kaže več ali manj zanimanja za to, nekdo za ono delo, nekdo Ne, o vseh teh željah tokrat z večjim, nekdo z manjšim ve- nike — nogometaše slovečih in tudi manj znanih klubov. Vemo tudi za študente, ki menijo, da brez prakse v inozemstvu ne gre, čeprav koristi ne bom pisal. seljem vzljubi svoj poklic. To- slednje ne moremo zanikati Pač pa bi rad spregovoril o da le slednji lahko dosežejo dveh željah, ki so jih izrazili mladi ljudje, na nedavnem zborovanju mladih gostincev na Bledu in povedal o njih svoje mnenje. Gostinstvo, zlasti na Gorenjskem, trpi zaradi svojega sezonskega značaja. To vemo bolj ali manj vsi. To Iso tudi ugotavljali in na to opozarjali vsi redki diskutanti na tem zborovanju. Navajali so, da je prav sezonski značaj gostinstva na Gorenjskem eden izmed glavnih vzrokov za „bežanji■" kadrov iz gostinstva. Pa še nekaj so dejali temu v prid: „Pri nas v Jugoslaviji je z ustavo zajamčen 8-urni delavnik. V gostinstvu, zlasti pa v uspehe, le taki ljudje lahko v poklicu napredujejo in uspejo. — Pri vsakem delu pa je treba seveda računati s tem, da Zelo veliko je tudi „službenih" potovanj v inozemstvu itd. Na zadnjem zboru gostincev pa je bilo slišati zanimiv predlog, ki sodi tudi v zvrst „poto- ni nobena „pot navzgor" po- valne" bolezni in „specializa- cije" v inozemstvu. Eden izmed navzočih mladincev je predlagal, naj bi se za Gorenjsko, če ne pa vsaj za področje Slovenije ustanovila neka mednarodna organi- stlana z rožicami. Dostikrat dobimo zadoščenje za svoje delo, dostiKrat pa moramo tudi marsikaj potrpeti. In prav tako je seveda tudi v gostinstvu. Kaj bi bilo, če bi železničarji ali strojevodje, ko bi potekel njih osemurn; delavnik, : topili z vlaka in rekli: „Tako, zdaj pa naj pelje naprej kdo cirugi, mojega „šihta" je konec". — Prav gotovo bi vsi potniki negodovali. Potemtakem sploh ne bi ob dega govornika nek čuden prizvok, češ le v inozemstvu se lahko naučimo sodobnega gostinstva; doma smo v tem ozi-ru še tako daleč od turistično razvitih držav. Ne bi se spuščal v razpravo o tem, kje je gostinstvo na višji stopnji, ker je povsem jasno, da mora v turističnem oziru tako mlada država kot je Jugoslavija še veliko storiti za izboljšanje turizma. Želim pa povedati tole: ni vse inozemska praksa. — Dosedanja „praksa" gostincev je to trditev tudi docela dokazala. — Kaj so delali mladi gostinci v „velikih" hotelih, kamor so odhajali na prakso? Največkrat so prali posodo, lupili krompir, ribali pod in opravljali vsa mogoča pomožna dela, ki niso imela nobene zveze z ožjo specializacijo v Gostinstvu. Le redki so bili tisti, ki so se dokopali do (postrežbe v restavraciji ali česa drugega. Se enkrat povdarjam! Ni vse inozemstvo, še prav posebno pa ne vse do tedaj, dokler nismo izčrpali vse možnosti za strokovno usposabljanje in za uk doma. Prepričan sem, da se zacija, ali neko središče (ne- da naučiti pri nas ustreznega kih podrobnosti o tem kako poslovanja v gostinstvu prav naj bi to organizacijsko izgledalo, dotični ni povedal), ki bi skrbela in organizirala specializacijo mladih gostincev v inozemstvu. Sam predlog po sebi morda lo, ki nam že sedaj daje ved-niti ne bi bil tako čuden, če no več izurjenih kadrov. sezoni, delamo tudi po 10, 12 sobotah in nedeljah vozili vla- ne bi imele besede tega mla- ki je pod vodstvom prvih jese- vzel od kuma prapor kot na niških revolucionarjev Jožeta domestilo za prvi prapor, ki je v muzeju, ter ga v pozdrav prekrižal s praporom „Svobode" Trbovlje - center. Ta praznik je pozdravil tudi predsednik Zveze „Svobod" Ivan Regent ter zastopnik Delavsko prosv. društva „Svoboda" Trbovlje - center in izročili Jeseničanom v dar rudarsko svetilko. V znak tesnega sodelovanja med jeseniškimi in trboveljskimi kulturno-pro-svetnimi delavci je podarila „Svoboda" Jesenice trboveljskim gostom kip borca — partizana. Za zaključek oficicl-nega dela je zapel združeni pevski zbor, ob spremljavi godbe na pihala „Pesem o svobodi". Številno občinstvo, ki je kljub dežju vztrajalo pri slavnosti razvitja prapora, se je razšlo, jeseniški in trboveljski člani DPD „Svoboda" pa so zasedli dvorano Delavskega doma in priredili družabni večer. Naslednjega dne je predvideni izlet na Planino pod Golico zaradi dežja odpadel, vendar je jeseniška folklorna skupina kljub temu nastopila doma, gostje pa so priredili koncert mladinske godbe na pihala. Praznik jeseniškega delav-sko-prosv. društva „Svoboda" in razvitje prapora je bila lepa manifestacija Jeseničanov in Trboveljčanov. P. U. v trdni meri, če ne morda še več, le več dobre volje in ljubezni do poklica ter predvsem skromnosti ji' treba imeti. Saj imamo ustrezno gostinsko šo- I. AUSEC 40 6 C9A Kamniški zrak je zdrav V Kamniku je bilo v prvi polovici leta 1955 rojenih 66 otrok, in sicer 28 moškega in 38 ženskega spola. Dvakrat so bili rojeni dvojčki, obakrat deček in deklica. Zakonsko zvezo je v tem času sklenilo 40 parov. V 10 primerih je bila nevesta starejša od ženina. Najstarejši ženin je bil star 83 let, najmlajši pa 23 let, najstarejša nevesta je štela 52 let, najmlajša pa dva meseca manj kot 16 let. Umrlo je 18 občanov, in sicer 8 moških in 10 žensk. Ce ne upoštevamo dvoje otrok do enega leta starosti in 3-letne deklice, ki je po nesreči utonila, je povprečna starost umrlih 69 let in pol. To je dokaz, da je kamniško podnebje zdravo. Umrli so: Ivana Vavpe-tič, Palovče, 60 let; Vilma Osolin, Kamnik, šest mesecev; Alojz Stražar, Podgorje, 79 let; Marija Škerjanec, 3 leta (utonila v Mlinščici); Frančiška Cebulj, 70 let; Marjeta Zenko, 89 let; Srečko Trdin 4 mesece; Marija Klad-nik, 64 let; Pavel Vrhovnik, Šmarca, 56 let; Jakob Vinšek, Tunjice, 83 let; Alojzija Bre-celj 66 let; Franc Mišic 81 let; Marija Perne 75 let; Valentin Balantič 70 let; Jernej Hribar, Podgorje, 30 let; Franc Nograšek, Tunjice, 78 let; Ivana Gregorc, Perovo, 68 let in Marija Vidmar, Podgorje, 75 let. Planšarstvo v tržiškifknmuni Olas naših bralcev Kdo j« kriv? Mestna občina Tržič posveča veliko pažnjo napredku plan-šarstva. Posebna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki mestne občine Tržič, okrajne uprave za gozdarstvo in okrajne zadružne zveze, obiskuje sedaj vse planine v območju mestne občine Tržič, da ugotovi stanje planinskih pašnikov, kako napredujejo začeta dela, kako so se izvršile melioracije v preteklem letu in obenem tudi sklepa o delu v tekočem letu. Temelj hleva na planini Ja-vornik je zelo slab zato bo treba napraviti novega. Za hlev potrebni les je že otesan in pripravljen, tako da bo hlev v približno 6 tednih že pod streho, kar bo velika pridobitev za živinorejce. Na tej planini je nujno potrebno po-stviti apnenico, saj je kamenja in drv dovolj. Pridobljeno apno se bo posipalo po pašnikih, s čemer „se bo v znatni meri izboljšala kvaliteta trave. Na tej planini kot tudi drugje delajo ograje, da bo ločen gozd od pašnika, ker sedaj sili živina na pašo v gozd in s tem dela škodo. Na planini Brsnina je že zgrajen nov hlev, toda tlak v njem iz lesenih kolobarjev ni dovolj skrbno položen, kar je komisija trdo grajala in bo treba popraviti. Ker je ta planina silno zaraščena in se je površina pašnikov zelo zmanjšala, je komisija odredila či- ščenje pašnikov. S tem se bo pridobilo nove, velike pašne površine, pridobljeni les pa bo vsaj deloma kril stroške čiščenja. Tu se gradi tudi ograja, tik ob avstrijski meji, da ne bodo zaradi uhajanja živine nastajale težkoče. Ograja je potrebna tudi zaradi varnosti živine, da ne pade v prepade. Nerazumljivo pa je, da je nekdo samovoljno, brez pristanka merodajne oblasti vzel na planino Brsnina večje število konj iz Bleda, Gorij in drugih oddaljenih krajev radovljiškega okraja, ker tu še pašo domačih konj odklanjajo, češ, da delajo mnogo večjo škodo. Na planini Dolga njiva je že zgrajen nov hlev in tudi pomožni prostori za planšarje so urejeni. Stari hlev bo služil živini le kot zavetje ob neurju. Prav tako so v teku dela na planini Pungrat, Tegošce, Sija, Kofce, Korošca, na Lešan-ki, Breški in Bistriški planini. Težava je z denarnimi sredstvi, mestna občina Tržič ima le 800.000 din kmetijskega sklada, potrebovala pa bi težke milijone, da bi izvršila najbolj potrebna dela. Nujno bi bilo, da v čimvečji meri priskoči na pomoč Okrajna zadružna zveza iz Kranja in krajevne kmetijske zadruge. Tudi lastniki živine bi morali sami nekaj žrtvovati, saj imajo veliko korist, če oddajo svo- jo živino za skoraj 4 mesece v planino. Ce bi živino prehranjevali doma, bi jih prehrana prav tako stala. S tem, da plačajo za glavo živine malenkostno pašnino okoli 1000 din, živinorejci še niso upravičeni zahtevati, da nosi vse breme samo občina. Ker je doslej tudi v sami administraciji planšarstva vladal nek nered, je LOMO Tržič odredil, da se bo od letos dalje vodila tudi točna administracija in računovodstvo planšar-skega gospodarstva. S tem bo ustvarjena evidenca in pravična odmera pašnine vsem ko-ristnikom planinskih pašnikov. Turistični teden v Skofji Loki Vrsta najrazličnejših prireditev — odraz desetletnega dela Slovesnemu praznovanju 50-letnice turizma v Sloveniji se bo s „Turističnim tednom" pridružilo tudi Turistično društvo v Skofji Loki. Zametki turistične dejavnosti v Loki segajo v leto 1897. Takrat je bilo ustanovljeno »Olepševalno društvo". To društvo si je zadalo nalogo, da olepša mesto in okolico, kar je tudi z uspehom izvrševalo v letih do prve svetovne vojne. Urejevalo je sprehajalne poti, postavljalo klopice, dve leti po ustanovitvi pa so zgradili tudi kopališče. Po prvi svetovni vojni Kino „Krvave", Cerklje: 16. in 17. julija ameriški barvni film „Charleyeva tetka". Predstave ob sobotah ob 20.30 uri in ob nedeljah ob 17. in 20. uri. Kino Naklo: 16. in 17. julija italijanski film „Vrag vzemi slavo". Predstave ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 19. uri. je društvo le s težavo obnovilo uničene turistične objekte. Zgradilo pa je novo kopališče na Poljanski Sori, ki ga upravlja še danes. Nova vojna je ponovno uničila večletno delo in tako je Turistično društvo leta 1945 stalo pred istimi nalogami kot 1897. Ustanovilo je zametek sedanjega turističnega podjetja „Transturist". To podjetje skrbi predvsem za turistični in potniški promet v Loki in okolici ter za ureditev in olepšavo mesta s parki in nasadi. Z lastnimi sredstvi pa urejuje tudi kopališče. „Turistični teden" od 31. julija do 7. avgusta bo pregled desetletnega dela po osvoboditvi. S slavnostno sejo bodo začeli vrsto prireditev: odprli bodo turistično razstavo v prostorih osnovne šole, na kateri bodo sodelovali tudi planinci, lovci, ribiči in taborniki, obnovljeno pot k ruševinam Starega gradu. Popoldne bodo športne in zabavne prireditve na kopališču. Med tednom pa bodo predvajali turistične filme v Loki in okolici. Sreda bo dan športnih tekmo- vanj in otvoritve novih športnih naprav na kopališču (drča, kegljišče, igrišče za odbojko, itd.). Prireditvam se bo pridružilo tudi KUD „Tone Ši-frer". Godba na pihala bo priredila dva promenadna koncerta, dramska sekcija pa bo na dvorišču pred osnovno šolo pripravila večer „Šk. Loka v besedi". Taborniki bodo sodelovali z javnim taborom na kopališču. Teden bodo zaključili z zabavo v vseh prostorih TD „Partizan". Škoda je le, da niso mogli zaradi dopustov pripraviti še več kulturnih in zabavnih prireditev. Da bi pospešili skrb za lepšo podobo mesta, so razpisali nagradno tekmovanje za najlepše cvetlice na oknih, za najbolj urejeno dvorišče in vrt, za oddajo tujskih sob in za najboljšo fotografijo Loke. Poleg tega so pripravili nagrade tudi za najbolj kulturno postrežbo v gostinstvu in trgovini, za najlepše urejene lokale in aranžirane izložbe. Z vsem tem bo prijazno mestece znova privabljalo na mirne počitnice turiste iz vse Jugoslavije. —j— RAK IN RAČJA KUGA Glavni dobitki so šli v Vodice V Kamniku je v nedeljo nogometna sekcija sindikalnega športnega društva Kamnik organizirala veliko tombolo z bogatimi dobitki. Ker v Kamniku že več let ni bilo slične prireditve, je le-ta vzbudila veliko zanimanje. Na športnem stadionu se je zbralo več tisoč ljudi, ki bi jih bilo še več, če ne bi pred napovedanim časom močno deževalo. Sreča se je to pot Kamniča-nom izneverila, zato pa se je tem bolj nasmehnila Vodiča-nom, ki so odnesli najlepše dobitke v Vodice. Glavni dobitek, kuhinjsko opravo je zadel Marjan Podboršek iz Vodic. Drugo in tretjo tombolo je dobil Ivan Kranjc iz Vodic. Šele četrta tombola je ostala v Kamniku. Prijeten večer kamniških gimnazijcev v Puli 28. junija je pevski zbor kamniške gimnazije pod vodstvom profesorja Viktorja Mi-helčiča priredil mornarjem, podoficir jem in oficirjem Vojne pošte 6811 Pula večer slovenskih pesmi. Letno gledališče vojne pošte je bilo popolnoma zasedeno. Z velikim zanimanjem smo spremljali izvajanje pesmi ter goste nagradili z zasluženim priznanjem, nekatere pesmi so morali ponoviti in celo nekaj pesmi dodati. Po končani priredbi sta izročila mornarja Avšič in Kralj šopke cvetja tov. profesorju in učenki pevskega zbora. , Večer je bil zaključen z rajanjem ob zvokih harmonike, nato pa so gostje prisrčno pozdravljeni odšli z ladjo v Pulo. Obisk kamniške gimnazije bo ostal nam vsem v dolgem spominu. Oficirji, podoficirji in mornarji V. p. 6811 Pula Gasilci v Ntvljah V Ne vi j ah pri Kamniku so gasilci ob veliki udeležbi sosednih društev v nedeljo razvili nov gasilski prapor. Ze skoraj mesec dni pogrešam v „Glasu Gorenjske" sporede kranjskih kinematografov. Sicer je res, da je v „Ljudski pravici" in Slovenskem poročevalcu" dnevno objavljeno, kakšni filmi se predvajajo v Kranju, vendar v mi zdi to iz dveh ozirov oomanj-kljivo. 1. Največ Gorenjcev je naročenih na „Glas Gorenjske" in skoraj na prste bi lahko prešteli tiste, ki imajo razen tega časopisa tudi dnevnik in so torej lahko preko tega informirani o predvajanju filmov. 2. Zelo prikladno in učinkovito je objavljanje sporeda in sicer spričo tega, ker lahko človek že vnaprej „planira", kje, kdaj in kakšen film si bo ogledal. Ne vem sicer kdo je kriv za prenehanje objavljanja sporeda, pripomnil bi le, da se mora tako uprava kinematografskega podjetja „Storžič" kakor tudi uprava „Glasu' Gorenjske" zavedati, da gre v tem primeru za bralce časopisa, predvsem pa za obiskovalce kino predstav. Ob tej priliki naj omenim še nekaj. Pred meseci je prinašal „Glas Gorenjske" tudi kritike o filmih, ki so se predvajali. Res je, da so bile te kritike pravzaprav bolj splošno informativnega, da ne rečem celo »propagandnega" značaja, vendar so dale človeku vsaj bežno in površno sliko o posameznem filmu in se je le-ta lahko odločil, kateri film ne bo šel in kateri film bo šel gledat. F. Č. Zlato polje Trboveljčani so obiskali bolne in onemogle Bolniki Jeseniške bolnice smo bili obiska poznanega pevskega zbora „Slavček" iz Trbovelj nad vse veseli. V soboto okrog 18. ure je pred našo bolnico iz približno sto grl zadonela trboveljska pesem „Mi smo rudarji". Nekateri bolniki smo poslušali koncert narodnih pesmi na oknih, ostali pa v posteljah. Ob u-metniškem izvajanju skrbno pripravljenega programa smo pozabili na bolezen, na naše življenje v bolnici in se zatopili v pesem in življenje trboveljskega rudarja. S skromnim šopkom in skromnimi besedami smo se zahvalili gostom za prijeten obisk. Hvaležni smo jim, ker so se ob prihodu na Jesenice, kamor jih je povabila jeseniška „Svoboda" k razvitju prapora, spomnili tudi nas. Za šopek, ki so ga podarili književniku in sedanjemu pacientu naše bolnice Tonetu Seliškarju smo jim hvaležni vsi. Istih misli, kot mi pa so tudi oskrbovanci. Istočasno pa je v Domu onemoglih na Jesenicah priredur. mladinska godba iz Trbovelj promenadni koncert. ■ Tovariši iz Trbovelj! Pacienti jeseniške bolnice in oskrbovanci v Domu onemoglih vašega obiska ne bomo pozabili. Hvaležni smo vam, da ste se spomnili na nas in osrečili tiste, na katere mnogi prav radi pozabljajo. Pacient Odgovor na na Krvavcu" Ko se je leta 1880 pri nas začela pojavljati račja kuga, so bile še vse gorenjske vode polne rakov. A. Šulgaj navaja v svoji knjigi „Naš potočni rak" (1937) po prof. Franketu tele vode, v katerih so imeli raki svoje bivališče: Kokra, Kokrica, Pšata, Rupovščica, Sava, Št. Joški potok, Zabni-ca in še nekaj drugih manjših voda. Najprej (1. 1882) so kugo opazili v Sp. Pšati in v dotokih Save na nekdanjem Kranjskem. Istega leta so bili ugotovljeni prvi začetki raz-sajanja račje kuge v Ljubljanici in njenih pritokih. 1885. leta se je razširila kuga na Zg. Pšato, Kokrico in nekatere manjše gorenjske vode, leto pozneje pa se je pojavila v Zabnici. V tem času so potočni raki po naših potokih in rekah skoraj povsem izumrli. Kuge ni zadržala nobena ovira. Na-lezljivost se je širila povprečno s hitrostjo Vi km na teden, verjetno ipa s hitrostjo 10 km na leto. Prof. Franke in ravnatelj Hubad sta marljivo iskala povzročitelja te strašne epidemije in ga končno odkrila v neki glivici, ki se izredno hitro razmnožuje. Hubad, ki jo je tudi umetno gojil, jo je imenoval „Staphylococcus py-ogenes citreus", prof. Franke pa „Staphylococcus pyogenes viridiflavus". Kuga, ki je prišla iz Nemčije, se je najprej širila po Donavi navzdol in nato po Dravi in Savi v naše kraje Učinkovitega sredstva za zatiranje niso našli, čeprav so se s tem ukvarjali številni biologi. Zelo rakom škodujejo onesnažene vode in Šulgaj je zapisal: „Rak je prava žrtev kulture". Na Kranjskem so se raki spet pojavili leta 1910. Kuga je popolnoma prizanesla Št. Joškemu potoku, v katerem se še danes najdejo lepi primerki. Raku najbolj ugajajo potoki z bistro tekočo, vendar ne deročo vodo z lapornatim, ilovnatim ali glinastim dnom, ki se vijejo med travniki in ho-stami. Zelo je občutljiv za kalno vodo, težko pa prenaša tudi poplave. Najbolj mu ugaja temperatura vode med 12°C in 20°C, dasi trenutno vzdrži tudi temperaturo celo do 37°C. Utrpne.pri 0°C, pri 4°C pa se nič več ne hrani. Temperatura vode v Št. Joškem potoku (13()C) je ugodna za naselitev rakov. Vendar jih najdemo le na določenih mestih in še to največ manjše primerke. Odrasli so redkejši in bolj skriti, zato jih ne opazimo lahko. Zanimivo je, da imajo skoraj vsi raki po oprsju drobne račje pnavke — Branchiobdella varians — in ugotovili so, da ti povzročajo račjemu rodu mnogo bolezni. „Atomske dirke4' s skiroji v Skofji Loki Morda so bile „atomske" zato, ker je bila že dopoldne večina tekmovalcev pijanih. Premalo je bilo humorja za 30 dinarjev. Zdolgočaseni gledalci so se večinoma razšli že pred koncem dirke, čeprav jih je precej, celo preveč, privabila ta prepozna aprilska šala. Bolje bi bilo, da bi pokazala „Svoboda" na Trati svojo vitalno silo s kakšno igro (letos ni bilo nobene) ali vsaj s kvalitetno akademijo (navadno povabijo nastopajoče od drugod), ne pa z „atomskimi dirkami". Vsi so pričakovali vsaj to, da bodo te „dirke" dobro organizirane. Zbobnali so skupaj „kar leze in gre", pobrali vstopnino in pokazali nekaj našemljenih debeluharjev s skiroji. Godbo smo tako lahko poslušali še pozno v noč na lovski veselici. Mislim, da so bile v Skofji Loki „Atomske dirke" prvič in zadnjič. V zadnji številki „Glasu Gorenjske" sem bral o neprijetnostih na Krvavcu. K temu bi tudi jaz nekaj pripomnil: sem stalni gost Krvavca in moram reči, da sem bil vselej lepo sprejet in dobro postrežen. V pogovoru z drugimi gosti sem slišal od vseh, da so s postrežbo zadovoljni. Mnenja sem, da je podpisana „Planinka" preostro sodila, posebno, ker je ljubiteljica planin. Veliko sem na Krvavcu že pojedel in popil, med drugim tudi čajev, katere pa sem vedno dobil servirane v' čisti posodi. Z okusom sem bil zadovoljen, prav tako tudi s ceno. Ne zdi se mi pravična sodba, da je v gorskih domovih čaj navadno po desetkrat prekuhan. Nisem vešč kuhanja, vem pa, da je to nemogoče. Pripominjam, da sem bil istega dne z večjo družbo na Krvavcu, pa ni nihče od nas opazil nobenih nepravilnosti. „Planinka", ki je dala članek v časopis, naj bi bila toliko odkrita, da bi zahtevala pritožno knjigo, ki je vsakemu na raznolago in bi resnico dokazala s svojim podpisom. Jože Cvek. stalni gost Krvavca S trže vskar mlaka — ostanek nekdanje savske struge Sonce je pošiljalo zadnje žarke na breg ob Savi, ko sem s prijateljema na svojih „konjičkih" pridrvel k Strževski mlaki. Prijeten vetrič je zavel preko travnikov in lahni valovi so skrivnostno poplesavali po gladini. Planktonska mrežica se je skoraj neslišno potopila. Potegnem k sebi, dvignem iz vode, odprem cevko in odlijem precej eno vodo v kozarec. Pri opazovanju vodnega življenja me zmoti Jožetov glas: „Ti, kako pa je tale mlaka nastala?" „Ah, saj res, kako je nastala! Tolikokrat sem pri njej, na to pa še nisem pomislil. Tudi mene to zanima", se je hitro oglasil Tone, ki se je sklanjal nad gladino in opazoval izredno požrešnost in krvoločnost ličink kačjih pastirjev. Morda bo še marsikoga zanimalo, kako je nastala „umazana Strževska luža". Strževska mlaka je boren ostanek nekdanje savske struge, ki je ma ozemlju današnje vasi Strževo naredila precejšen lok proti severu. O tem nam zgovorno pričajo terase, ki se tu skoraj pravokotno križajo z manj izrazitimi terasami nekdanje Tržiške Bistrice, katera je skozi ves diluvij (Jedene dobe) tekla skozi Nakelj-sko kotlino in Strževsko polje in se v Strževem izlivala v Savo (struga je še danes dobro vidna); po njej ob večjih deževjih pritekal v Savo periodični potoček. Zaradi tega ovinka je vsa voda pritiskala na konveksni (desni) breg in močna bočn*^ erozija je hotela na vsak -.ačin ta nepri- rodni lok odstraniti. Končno se je, verjetno ob večjem nalivu spomladi ali jeseni, že ozek pas ozemlja, ki ga je voda izpodkopavala na obeh straneh, pretrgal, naredila se je nova, današnja struga, od stare pa je ostal mrtev rokav, ki se je v svojem zadnjem delu obdržal še do danes kot Strževska mlaka. 3-ler Gospodarske novice iz v*e domovine PRISPELO JE PRVIH 200 VAGONOV SLADKORJA Prvih 200 vagonov sladkorja, od 1000 vagonov, ki so nabavljeni v nekaterih evropskih državah, je že prispelo v našo državo. Dnevno bo prišlo v državo približno 800 do 1000 ton sladkorja. SODELOVANJE NAŠIH IN IZRAELSKIH ATOMSKIH STROKOVNJAKOV Izrael je sprejel jugoslovansko ponudbo, naj bi začeli znanstveni inštituti in strokovnjaki sodelovati na področju uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Obe državi bosta izmenjali nekaj najaktivnejših eksperimentalnih fizikov. POSKUSNO ORBATOVA-NJE TOVARNE PAPIRJA V VIDMU PRI KRŠKEM Poskusno obratovanje v novi tovarni rotacijskega papirja v Vidmu se bo bržkone začelo sredi avgusta. V veliki strojni dvora-rani dokončujejo zadnja montažna dela. Bili smo v Murski Soboti fipijelen izlel in o vtisih, ki smo jih doživeli Časa nismo imeli preveč, denarja za silo, toda izlet je izlet in le kdo od mladih bi se mu odrekel. Zaspan sem bil še, krmežljav in v omedlevici, gledal na jasno nebo, za uro skoraj nisem ve- V središču mesta Murska Sobota stoji mogočen spomenik padlim borcem del koliko je, niti ali je petek ali sobota in ugibal ali je večer ali je že jutro. Počasi sem se toliko predramil, da sem lahko ugotovil, da sonce vzhaja. Tedaj šele sem našel orientacijo. Ko je priropotal po Gaštej-skem klancu pol taksi pol avtobus, s katerim so se pripeljali moji tovariši, so naložili še mene in kmalu smo bili že v Ljubljani. Na železniški postaji se nam je priključil še en tovariš. Vsi smo bili skupaj in kolikorkrat sem nas prešteval, nas je bilo k sreči vedno vseh pet — dve prikupni tovarišici in trije ... tovariši. Kako smo se vozili? Povedal bom le to, da smo čakali na postajah in se z vlakom „guncali", zlasti od Pragersk?-ga naprej, najmanj 10 ur. To je vse kar je bilo in kar ni zanimivega. PRED MURSKO SOBOTO Kdo se je prvi med vožnjo prebudil, se ne spominjam več, vem le to, da nas je vse pokonci spravil, češ, zdaj pa ogledujte naše Prekmurje. Ko smo nekaj časa gledali neskončno ravnino Prekmurja, smo drug za dru- gim vzkliknili: ..Zanimivo!" Prmej .. ., sem rekel, da je toliko ravnine, si nisem mislil. Le kako so me prepričali v šoli, da je zemlja okrogla. Gorenje, ki še ni videl Prekmurja, si te pokrajine skoraj ne more predstavljati. Kmalu smo opazili dvoje, kar je značilno za Prekmurje: vodnjake in mline. Zlasti mlini naredijo prekmursko pokrajino romantično. Kakšni so ti mlini? Mlin, mlinska kolesa, skratka vse kar sestavlja mlin, je pritrjeno na dveh čolnih, ki sta spet pritrjena k bregu Mure. Sicer pa je že tudi sam pogled na Muro svojstven — precej široka, temna, malo kalna in potuhnjeno tiha voda. Kot smo slišali, Mura zelo rada ob deževnih dnevih naracte in prav zaradi tega so mlini na čolnih, ker bi sicer voda lahko vanje vdirala. Vlak je obstal in sprevodnik je kot običajno, glasno zatulil: „Murska Sobota!" V MURSKI SOBOTI Pri izhodu železniške postaje se nas je vseh pet zbralo in skupaj smo jo mahnili v mesto. Sonce je z močjo pripekalo, mi pa, če več smo popili, bolj smo se potili. Nisem še povedal, da smo šli v Soboto na prijateljski obisk in sicer na uredništvo k novinarjem in sodelavcem ča- govorili. Srečanje je bilo prisrčno in vse kar je bilo potem, je samo dokaz res prijateljskega obiska. NA POMURSKEM SEJMU Kot je vsako leto Gorenjski sejem,, tako imajo tudi v Murski Soboti vsako leto gospodarsko razstavo, ki je imela letos prvič naslov „Pomurski sejem". Na razstavi, ki je bila vzorno urejena in ki smo si jo z velikim zanimanjem ogledali, smo videli marsikaj, zlasti pa smo lahko opazili velik napredek Prekmurcev v gospodarstvu, industriji in kmetijstvu, prav tako pa nas je navdušilo njihovo narodno in. le za njih značilno ročno delo. Razstava je bila v gimnaziji, katere poslopje je eno najlepših v Slovenji. NA BALKONU GIMNAZIJE Najlepši razgled po Murski Soboti in po Prek-murju smo imeli z balkona gimnazije, saj je ta stavba daleč naokoli najvišji vrh Prekmurja. Balkon je že skoraj na gimnazijski strehi in če se dobro spominjam, je v petem nadstropju. Tovariši iz Murske Sobote so nam tu pokazali masikatero zanimivost, še več pa so nam jih povedali. Premalo imam prostora, da bi lahko vse to napisal, zato bom omenil le tisto, o čemer Vodnjak, ki je značilen za I rekmurje sopisa „Obmurski tednik" (zdaj se je že preimenoval v „Pomurski vestnih"). Naši gostitelji so bili prav takrat precej vpreženi — bil je „Pomurski teden", zato smo morali porabiti vse naše detektivske sposobnosti, da smo jih našli. Sicer bi tega ne bilo potreba, če bi se točneje do- se Murska Sobota najbolj razlikuje od ostalih naših gorenjskih mest. Površina Murske Sobote j 3 zelo velika, in kot so nam povedali je po površini tretje največje mesto v Sloveniji. Kar pa je najbolj zanimivo pri tem je dejstvo, da ima Sobota sorazmerno majhno število prebivalcev — 6 tisoč. Da je pa površina mesta kljub temu tako velika, si ni težko predstavljati, če vemo, da je večina hiš pritličnih ali eno-nadstropnih in da je najožja ulica široka približno 6 metrov in da znaša skupna dolžina vseh ulic v Soboti 21 km. Na žalost pa so vse te ceste podobne panonskim — netla-kovane so in zelo prašne. Gorje, če se v lepem vremenu srečata z avtomobilom. Medtem pa je središče glavnega mesta Prekmurja tako lepo in mogočno, s kakršnim se ponaša lahko le malokatero mesto v Sloveniji. PRISRČNO SLOVO Vnedeljo smo vstali že zarana, se umili in nali-špali kot doma, seveda nekateri bolj nekateri manj. skratka po potrebi ter hiteli izkoristiti zadnje urice, da si ogledamo kar se še ogledati v tako kratkem času da. Na paviljonih razstavnega prostora smo kupili za naše najbližje majhne spominčke in nato hiteli na dopoldansko slavnostno zborovanje, na katerem je imel slavnostni govor predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher. Ura je bila poldne. Za belo pogrnjenimi mizami smo imeli slavnostno prijateljsko kosilo, se še marsikaj pogovorili in ko smo prejeli še lepa spominska darila, so nas spremili na postajo, kjer smo se prisrčno poslovili z željo na skorajšnje svidenje. Povedati vam moram, čeprav smo bili z našimi tovariši iz Murske Sobote skupaj le en dan, je bilo slovo pri nekaterih že precej težko. FaBo FRANCIJA, NAJVEČJI PROIZVAJALEC MLEKA Kot piše Bilten za kmetijstvo in statistiko, je v preteklem letu Francija proizvedla največjo količino mleka v Evropi. Leta 1954 je Francija proizvedla 18 milijonov 600.000 ton mleka, kar pomeni za 1,100.00 ton mleka več kot leta 1953. Na drugem mestu proizvajalcev mleka v Evropi je Zahodna Nemčija (17,540.000). Največji proizvajalec mleka na svetu pa so ZDA, ki so lansko leto proizvedle 56,110.000 ton mleka. TOVARNA AVTOMOBILOV „CHEVROLET" JE F/DELALA 3J MILIJONTI AVTOMOBIL 29. junija je tovarna avtomobilov Chevrolet slavila velik dogodek. Izdelala je avtomobil, ki ima zaporedno številko 33 milijonov. Po podatkih, ki jih ie tovarna dosegla v tem letu pa sklepajo, da bo dosegla v letošnjem letu rekordno proizvodnjo svojih avtomobilov. Samo v prvih šest mesecih je že izdelala 1.150.0C0 raznih avtomobilov. REKORD NA NILU Helga V/eis, 19-letna nemška rekorderka v plavanju se ni ustrašila plavati v vodi, polni krokodilov, na tekmovanju na 10 km dolgi progi. Ta plavalna pri--reditev je bila pred kratkim na veliki reki Nil. Helga je bila zmagovalec, čeprav se je od velikega napora na cilju komaj še zavedla in to predvsem zaradi velikega strahu, ki ga je preživela med plavanjem. Do danes je plavala brez prestanka na tej progi največ 2 uri. JAPONSKA IN IZRAEL Tudi te dve državi ne zaostajata za nekaterimi modnimi cornislicami, ki so zelo razširjene v nekaterih zapadnoevropskih državah in v Ameriki. Pred kratkem so izbrali Miss Japonske, skoraj istočasno pa je bila izbrana tudi Miss Izraela. Modne hiše v teh dveh državah vlagajo precejšnja sredstva za reklamo prireditve, posebno danes, ko je konkurenca na tržiščih s tekstilnimi blagi vedno večja. tkašeevauie stana Ze iz pripovedovanja je marsikomu znano, da slon ne pozabi tistega človeka, ki ga razžali. Zelo zanimiv slučaj, kako se slon maščuje, se je pripetil tudi v cirkusu Hagen-beek. Cirkus je gostoval v nekem belgijskem mestu. Kakih sedemnajst let star študent si je ogledoval živalski vrt. Ko je prispel do slonov, si je tu privoščil tvegano zabavo. Med različne poslastice je zavil še gorečo cigareto ter vse skupaj dal slonu v rilec. Nič hudega sluteča žival je vse skupaj nesla v žrelo. Pri tem si je slon opekel jezik, ki je zelo občut- ljiv. Takoj vje slon začel zasledovati storilca, ki je končno le komaj in komaj ušel v neko vežo. Kakih štirinajst dni po tem dogodku je cirkus gostoval v nekem sosednjem mestu. Nekega dne so odgnali slone na kopanje k bližnji reki. Nenadoma pa je eden od slonov postal močno pozoren in je ostro opazoval gručo fantov, ki so se kopali v bližini. Brez naglice in očividno čisto mirno se je slon podal proti gruči fantov. Nepričakovano pa je zgrabil enega izmed teh fantov in odkorakal s preplašeno žrtvijo daleč v vodo. Slon je prijetega fanta nekajkrat potopil pod vodo, končno pa ga v velikem loku vrgel daleč od sebe v reko. Nato se slon ni več brigal za nesrečneža in je odšel nazaj v družbo ostalih slonov. Ko so ta slučaj raziskali, so ugotovili, da je slon kaznoval prav tistega študenta, ki je slona pred 14 dnevi razdražil z gorečo cigareto. Slon ga je torej zopet prepoznal in je kljub njemu prizadeti krivici hudodelca le zelo milo kaznoval, saj se mu nič ni zgodilo, samo malo se je preplašil in nekaj vode je popil. je J« — Ce bi zasedli vladno palačo na Dunaju, radioddajno postajo, vojašnice, oblastne urade po mestih namesto tovarn in nepomembnih zgradb bi se jim revolucija (posrečila in imeli bi danes rdečo Avstrijo . . . Ha, niso znali . . . Se je listal po aktih, nato pa jih je/ lodrinil. — Zdaj vem dovolj! Odlično je igrala ptičica! Zdaj bom zaigral jaz, — in zgrabil je gumijevka ter zarezal z njo v zrak. Nekajkrat je ponovil ito kretnjo. — Lepo bo padala po tvojem telesu, lepotica! Minevale so ure. Hitreje, kakor je pričakoval. Zvečer mu agent pripeljal Helgo. Stopila je predenj in rahlo vznemirjena bila še lepša, da moral odmakniti pogled. — Kakšne neumnosti pa uganjaš, ljubi? je rekla. — Za vas nisem noben ljubi. Sedite in molčite! Dal je poklicati kmeta Kokoschinegga, ki je že ves popoldan čakal v predsobi. Ko je kmet — iParteigenosse und Ortsgruppenfiihrer — Kokoschinegg vstopil, je Adler vstal in mu namignil na Helgo: — Je ta? Kmet je pogledal devetnajstletno lepotico in jo motril. Sedela je, kakor da bi bila užaljena in ne razumela ničesar, kaj se z njo dogaja. — Dobro se zna pretvarjati, je pomislil Adler. Nič čudnega, da me je s svojo igro omrežila. Toda zdaj ji pokažem, kdo smo mi Geheime Staatspolizei! — Je ta? — je ponovil vprašanje: Kmet iše vedno nI odgovoril. Ni vedel ali je ali mi. Blondinka je. Tudi oblečena je tako kakor ona. To se pravi: po mestno. Da pa bi mogel priseči, da je to dekle tista, ki jo je zalotil pred mesecem v pogovoru z ujetnikoma, tega ni mogel. Gledal je gestapovca, čigar pogled se je srepo upiral vanj, kakor da bi mu hotel že z obraza razbrati pričakovani odgovor. Ta pogled pa je »Parteigenosse und Ortsgruppenfiihrer« Kokoschinegg drugače tolmačil. Zdelo se mu je, kakor da ga ošteva. kakor da mu očita: Tak tič si. In član NSDAP si. Se več. Ortsgruppenfiihrer. A si bil tako nemaren, da si pozabil, kaj je budnost. Pozabil prvo in največjo dolžnost, ki jo zahteva od tebe stranka. Nisi pazil na ujeta Angleža. Nisi pazil, kdo občuje z njima. Ti sam si zato kriv, da sta pobegnila! Ti boš odgovarjal zato! Tebe dam zapreti! V taborišče te pošljem! Tam boš crknil. Crknil! Zaslužil si to! Parteigenosse und Ortsgruppenfiihrer der NSDAP Kokoschinegg je odmaknil oči od ostrega in prodirnega gestapovče-vega pogleda in se zagledal zapet v dekle. Plavolasika je. Seveda. Prav tako pričesko je imela. Telo vitko. Seveda. Vitka je bila. Hm! Sedaj so jo ujeli. Zaprli. Ce bi ne bila v zvezi z banditi in pobeglima ujetnikoma, bi je ne. Prav gotovo so jo zasačili, ko je novačila za bandite druge ujetnike. Oči! Postava! Seveda! Seveda! 1 Ona je! Ona! / — Je ta? nestrpno. Kmet je prikimal. — Lahko greste, Kamerad Kokoschinegg. Odšel je, ko je z iztegnjeno dvignjeno desnico pozdravil: — Heil Hitler! Vrata so se zaprla za njim. Fritz Adler, vodja oddelka za zatiranje parti-zanstva in podtalne uporniške dejavnosti, se je obrnil proti svoji bivši ljubici Helgi in uradno pričel: Pripovedujte, kako ste pomagali pobegniti Angležema in kam ste ju odpeljali? — Ne razumem, — se je začudila Helga. — Ne razumete? — in udaril jo je z bičem. Helga je kriknila. — Dragi! Udaril jo je še enkrat. Tokrat je zamahnil močneje. — Morda se še spominjate, kaj se je zgodilo včeraj popoldne? Helga je molčala. Bič je padel v tretje. Tokrat čez obraz. Helga se je opotekla, a prestrašila se ni. Udarec čez obraz je ranil njen ženski ponos. Vzravnala se je in pljunila predenj: — Svinjal je v tretje ponovil Fritz Adler; zdaj že zahropela Helga. Psovka mu je vzela sapo. Kakor besna zver je navalil nanjo in jo začel daviti. Prsti so se zadrli v njen lepi vrat. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je vstopil Fritzov prijatelj Kurt, ne da bi potrkal. Prizor ,ga je osupnil. — Kaj počenjaš, Fritz?! Odtrgal ga je od Helge. — Pusti me! Hotel je odriniti Kurta, a ta je s svojim hrbtom zaščitil Helgo. Pomirjevalno je vprašal: — Kaj se je zgodilo, Fritz? — Dal me je aretirati! — je . — Aretirati? — Zakaj? Fritz je izbruhnil: — Zato ker je banditska vohunka in je včeraj speljala dva Angleža iz ujetništva. — Kako? je začudeno vprašal Kurt. — Da. Včeraj popoldne. — Nemogoče! Saj je bila vse popoldne z menoj ln Erichom. Pri jezeru smo bili Večerjali smo skupaj, nato pa sva jo spremila k Moserju. kjer sta se najbrž sestala vidva. Vodja oddelka za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti Fritz Adler je strmel. Oči so mu sijale kakor blaznežu. Ali naj verjame prijatelju? Morda je tudi on izdajalec? Nič čudnega bi ne bilo. Fronte se rušijo. Partizanstva ne morejo iztrebiti in verjetno bodo partizani prvi zasedli Koroško ob razsulu. In zato si Kurt — njegov najzvestejši prijatelj hoče z izdajstvo rešiti življenje. Tako je! Da! j , Tako je! — Tudi ti si izdajalec! — je zakričal nad Kurtom. Kurt pa je ostal miren. — Fric! Bolan si. Preveč delaš. Ali pa si obupal nad položajem in ne verjameš več v zmago. Zberi se! Zberi! In opraviči se Helgi! Našli bomo sled za ujetnikoma in prijeli tudi tistega, ki jima je pri pobegu pomagal. Tako ga je tolažil Kurt, čeprav je vedel, da ne bodo nikogar našli. Od pobega je že več kakor Štiriindvajset ur in v tem času sta bila ujetnika lahko že peš v Karavankah, ki so jih držali partizani. Bilo je nekoliko drugače, kakor je menil Kurt. Rosita, Danica ln Angleža so se srečno pripeljali s popoldanskim vlakom do Jesenic pobro kilometer n-sko in delavsko mladino, tako da imam seda* ** v~ sprejela v uk dijake, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali osemrazredno osnovno šolo, izjemoma tudi s tremi razredi gimnazije ali z dovršenimi 7 razredi osnovne šole. Prošnji za sprejem je treba priložiti spričevalo, rojstni list in zdravniško spričevalo. Prošnje je vložiti čimpreje, najkasneje pa do 5. septembra. — Ravnateljstvo. Študijske štipendije SPK LOMO Kranj Komisija za štipendije pri SPK LOMO Kranj obvešča vse, ki žele štipendije za študij na srednjih, strokovnih in visokih šolah, naj upoštevajo sledeča navodila: 1. Prošnje naj vlagajo le prosilci z območja LOMO Kranj. 2. Prošnje je treba oddati LOMO Kranj, Svetu za pros-veto in kulturo (isoba štev. 15/11.). 3. Vložiti je treba: a) Prošnjo z obrazložitvijo in kratkim življenjepisom b) Izpolnjeno vprašamo polo za štipendiste (dobi se pri KAD in na I. gimnaziji) c) Potrdilo o premoženjskem stanju č) Potrdilo o dohodkih članov skupnega gospodinjstva d) Potrdilo o šolanju, šolskem uspehu in opravljenih izpitih. 4. Prošnje z vsemi potrebnimi potrdili je treba poslati na gornji naslov najkasneje do 25. avgusta 1955, ker kasneje vloženih prošenj ne bomo mogli upoštevati. Prošnjo je'treba kolkovati s 30.— din, vse priloge pa s 25.— din, in priložiti takso 20.— din v gotovini. To velja tudi za lanske štipendiste. Komisija ne bo upoštevala prošenj z nepopolnimi podatki. Komisija za štipendije pri SPK LOMO Kranj Okčlife" - Kamna gorica Podjetje, ki izdeluje pomembne izdelke za široko potrošnjo Majhno obrtno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1948 in je takrat zaposlevalo le 3 do 5 delavcev,-ee je v kratkem času zelo hitro razvilo, tako da je danes v podjetju zaposlenih že 20 delavcev. Tak razvoj podjetja so narekovale potrebe po izdelkih, ki jih izdeluje. Podjetje poleg pohištvenega okovja, katerega izdeluje v približno 30 različnih vrstah, izdeluje še okenska in vratna nasadila. V zadnjem času je zelo vidno zlasti pohištveno okovje iz nelomljivega „dana-cryl" stekla. Izdelke podjetja „Okovje" iz Kamne gorice odkupujejo skoraj vsa podjetja lesne industrije širom naše domovine od Ljubljane do Skoplja. Podjetje „Okovje" pa sprejema tudi manjša naročila za svoje kvalitetne izdelke, za katere že v sedmih letih obstoja ni prejelo nobene reklamacije. Podjetje je imelo zadnje čase precejšnje težave z nabavo surovin, vendar si je letos te zagotovilo že v zadostnih količinah, tako da bo lahko svoj plan izpolnilo. Večje težave pa je imelo vseskozi s prostori, saj se mora zadovoljiti z majhnim, temnim prostorom, kjer je bil nekdaj hlev in kjer delajo vsi zaposleni pri večjem številu strojev. Uprava in delovni kolektiv pa bosta kmalu rešena tega perečega vprašanja. Še ta mesec bo otvoritev novih prostorov. V kratkem upajo, da bodo dobili še nove stroje, katere že dalj časa težko pričakujejo. Potem Poslopje, v katerem bo podjetje začelo obratovati verjetno še ta mesec. Delavci pri delu, v temnem, majhnem in nezračnem prostoru. računajo, da bodo produkcijo lahko povečali za 100 odstotkov. Prav gotovo pa bodo izdelki obrtnega podjetja „0-kovje" iz Kamne gorice, ko bo v novih prostorih vse urejeno, še mnogo kvalitetnejši kot so že, saj bodo za to tudi boljši delovni pogoji. Vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem ob borbenem prazniku slovenskega ljudstva - DNEVU VSTAJE čestitajo: GORENJSKA OPERARNA Delovni kolektiv „£Lan" tovarne športnega orodja ftti Jleseak KMETIJSKA ZADRUGA LESCE PRI BLEDU ..Zadružnik" zadružno trgovsko podjetie Radovljica DVORSKA VAS ■^H™ i pošta IdHHB Begunje na jj^^^^^i Gorenjskem IKđft BE^EBI Tovarna pletenin in rokavic Bled I^^COI 1 ^\ - Hiq.iLn.ft na clate.nfike.iti Tnimninlin tniio tin nnlml rln iskrene Čestitke lllliPHIlKn lilUnilin FIIKlilnflr tudi vsem radovljicanom Ml) U U U OB NJIHqvem OBČINSKEM PRAZNIKU! Lesce pri Bledu SPLOŠNO MIZARSTVO - Radovljica Ob občinskem prazniku v Radovljici, želimo vsem občanom pri nadaljnji graditvi socializma mnogo uspehov! KMETIJSKA ZADRUGA - Radovljica VSEM RADOVLJICANOM OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU BORBEN POZDRAV! Restavracija **\jt\^M) JESENICE Podjetje v gradnji kamnolom OUovfe K 1. avgustu — občinskemu prazniku — vsem občanom iskren pozdrav! Kamna Gorica Kamna Gorica KMETIJSKA Z ADR VGA Ovsiše — Podnart UrUH ^vinsko, II i IVIe!eh,ro IlLlll in mehanično lesce podjetje Občinski ljudski odbor PODNART ▼