Razne vesti. 193
Razne vesti.
Kronika društva »Pravnika«. Pristopili so dmStvu naslednji novi člani: advokatski kandidati Kalan Zdravko (Ljubljana), Modic Stanko, Jarc Andrej, Bučar Josip (vsi v Novem mestu), Bajlec Franc (Murska Sobota), dr. šmajd Albin (Maribor), Korče Adolf (Celje); svetnik v min. zunanjih poslov dr. Subbotič Ivan (Beograd), dr. G o d i n a Ivan, advokat v Beogradu, dr. K 1 o v s k y Rudolf In L o v r e c Mirko, sodniška pripravnika v Novem mestu, Kuhar Boža, notarska pripravniica v Ljubjani, Grasselll Andrej, magistratni kon-ceptni pripravnik v Ljubljani. — Izstopilo je 18 članov.
194 Razne vesti.
Osebne vesti. Imenovan je za kasacijskega sodnika pri stolu sed-morice v Zagrebu dr. G o 1 i a Vladimir, za sodnika v Novem mestu Mer šol Ferdinand. Premeščeni so sodniki dr. Bizjak Ivan v Varaž-din, dr. Vrač ko Edvard v Sremeko Miti-ovico in šporn Anton v Metliko. — Postavljeni so: za sreske načelnike dr. Farkaš Anton (Ljutomer), Trstenjak Dragotin (Črnomelj), dr. Trste njak Alojzij (Dolnja Lendava), dr. Suhač Matej (Konjice); za sreske pod-načelnike Dereani Dominik (Konjice), dr. Vrečer Ivan (Maribor)', desni breg), dr. Potočnik Mirko (Maribor, desni breg); za politlčno-upravnega sekretarja Mah nič Rafael (Ptuj). — V dravsko finančno direkcijo so premeščeni: finančni svetnik dr. Močnik Emest, višji finančni sekretar J u r k o Viktor, finarCna sekretarja Predikaka Ivan in dr. Podobnik Aleksander. — Odvetniško pisarno sta otvorila dr. Schaubach Franc v Mariboru in L u d v i g Ferdo v Litiji, preselila sta se odvetnika Farkaš Fran jo v Maribor in dr. Zupane Fran v Tržič. — V pokoj sta stopila državni svetnik dr. Baltič Vilko in ka^-šacijski sodnik L a s i č lieMrik. — Umrl je odvetnik dr. Wurzbach Artur.
Peti kongres jugoslovenskih pravnikov. Stalni odbor je na svoji seji v Beogradu dne 17. aprila t. 1. odločil, da naj se vrši peti kongres letos meseca oktobra v Dubrovniku. Glede na težke razmere si bo odbor prizadeval, da omogoči pravnikom poset kongresa v čim večjem številu. Obenem je določil stalni odbor tudi predmete, o katerih bo kongpres razpravljal in sicer: 1. Pravni odnosi med Dubrovnikom in ostalimi jugo-slovenskiml deželami; 2. Ali naj se uvede ustni testanient? 3. Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku; 4. Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občin; 5. Hipoteka na morskih brodovih.
Prvi kongres pravnikov slovansluh držav. Tekom zimskih mesecev je glavni sekretarijat kaj pridno deloval, tako da je bUo moči v dneh 16. in 17. aprila t. 1. sklicati v Bratislavo konferenco delegatov iz vseh slovanskih držav. Odziv je bil nad vse zadovoljiv, zbralo se je v navedenih dneh 67 delegatov iz vseh slovanskih držav, kar že samo na sebi daje dobro znamenje za uspešnost kongresa. Jugoslovenska pravniška Udruženja in korporacije so zastopali univ. prof. dr. ž i v a n o v i č in dr. Subbotič Ivan iz Beograda, dr. H e n i g a b ej r g iz Zagreba in dr. L u č o v n i k ter dr. Urbane iz Ljubljane. Iz Bolgarije so prispeli trije delegati, zlasti pa je bila tudi številna delegacija iz Poljske s predsednikom kongresa dr. K u m a n i e c k y na, dekanom pravne fakultete v Kriikovu na čelu.
Na glavni konferenci dne 17. aprila, katere so se v odličnem številu udeležili zlasti tudi češkoslovaški pravniki, je po nagovoru predsednika dr. Kumaniecka, po pozdravnih govorih delegatov vseh slovanskih držav bila po izčrpnem poročilu generalnega tajnika dr. Bafinke sklenjena soglasno resolucija:
»Pravniki slovanskih držav in sicer iz Republike Poljske, kraljevine Bolgarije, kraljevine Jugoslavije in Republike češkoslovaške so združeni na sestanku dne 17. IV. 1932 v Bratislavi sklenili po zaslišanju poročila pripravljalnega odbora I. kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi:
itažne vesti. 195
< i: Kljub težki gospodarski krizi, ki je prizadela vse evropske države, ne izvzemši slovanske, smo se ipak odločUi započeti vzajemno sodelovanje med pravniki slovanskih držav ini prirediti njih prvi kongres, ki naj bo po svojem obsegu primeren glede na današnjo gospodarsko krizo, a ki naj vendar odgovarja znanstvenim potrebam današnje dobe.
2. Ustanove se za posamezne slovanske države prireditveni''tabori in njihove člane kooptira pripravljalni odbor t. kongresa pravhiliov'slovanskih držav ter se osmije istočasno z njimi kot prireditveiii odtMŠr i. kongresa pravnikov slov. držav. " j''- ¦'^^'^ '
3. Ustanove se naslednji znanstvfehi 6d\o6ii in'' določiji'' naslednji referati: I. Privatno pravo: Unifikacija obligacijskega prava v slovanskih državah; Unifikacija bračnega prava v slovanskih državah; Hipoteke na pamikih. II. Trgovinsko in menično pravo: Enotna ureditev meničnega prava v smislu ženevskih konvencij. III. C i y i 1-no-pravdni red: Enotna ureditev predpisov o izvršbi, o izvenkgn-kurzni poravnavi in o konkurzu. IV. Kazensko pravo: Kazenska odgovornost za dejanja, izvršena na ukaz predstojnikov; Potreba in obseg unifikacije kazenskega prava v slovanskih državah; Ali se priporoča udeležba lajikov pri kazenskem postopanju v slovanskih državah? V. Ustavno in upravno pravo: Enotna načela o pridobivanju domovinske pravice v slovanskih državah; Administrativno sodstvo. VI. Gospodarstvo: Gospodarsko sodelovanje v slovanskih državah. VII. Zgodovina slovanskega prava: Skupni temelji zgodovine slovanskega prava. VIII. Mednarodno pravo: Enotna ureditev mednarodnega privatnega in procesualnega prava v slovanskih državah. IX. Cerkveno pravo: Razmerje med cerkvijo in državo v slovanskih državah.
4. Predsedništvo kongresa bo skušalo dobiti za ta vprašanja referente in sicer tako, da bi se ti referati razdelili na pravnike vsake slovanske države sorazmerno številu vseh pravnikov. Obenem naj se nudi prilika tudi pravnikom v neslovanskih državah, da izdelajo najmanj po 1 kongresni referat. Referate, katere izdelajo pravniki slovanskih držav, bodo izdali v tisku pripravljalni kongresni odbori dotične države, katere pravniki bodo izdelali referate in sicer v lastni založbi. Tiskani referati se bodo poslali proti povrnitvi faktičnih stroškov vsem priglašenim udeležnikom kongresa. Kongresne referate pa, ki jih bodo izdelali pravniki iz neslovanskih držav, bo izdal v svoji založbi pripravljalni odbor.
5. V načelu se sprejme in odobri predlog glede poslovnega reda, ki je bil predložen današnji konferenci v svrho odobritve. Predsedništvo kongresa pa se pooblašča, da v terja pogledu primerne korekture in dopolnitve samo izvede.
6. Predsedništvo kongresa se pooblašča, da določi kongresne dni na soboto, nedeljo in ponedeljek sredi meseca oktobra 1933 v Bratislavi.
7. Predsedništvu se nalaga, da izdela program kongresa.
8. Kongresna članarina se določa na 50. —Kč za člana in gosta.
9. Odobri se kongresni znak, kakor je bil izdelan od generalnega sekretariata.
10. Priporoča se izdaja slovanske pravne terminologije. Za časa kongresa v Bratislavi naj se priredi razstava vseh slovanskih pravniških časopisov.   Priporoča se prirejati medsebojna informativna predavanja
196 Razne vesti.
in objavljati v pravniških časopisih medsebojne informativne članke o stanju dosedanjih umifikacijskih del v posameznih slovanskih državah. Pripravljalni odbor soglaša s tem, da naj se za kongresne udeležnike sestavi poseben pregled veljavnega civilnega in kazenskega prava (ma-terijalnega in formalnega) in upravnega sodstva. V to svrho naj se določi v vsaki državi referent, ki bi tvarino zbral in izdelal. Ti referenti se naj medsebojno tako sporazumejo, da bi bilo čim bolj zajamčeno enotno izdelovanje.
11. Pravniške ustanove, uradi, korporacije in društva v slovanskih državah, ki niso zastopani na današnji konferenci, se naprošajo, da naj imenujejo svoje zastopnike v pripravljalni odbor.
Medtem je predsedništvo kongresa že odločilo, da se bo vršil kongres v dneh 10. in 11. septembra 1933 v Bratislavi. Zanimanje za kongres so izjavili tudi socijologi, ki predlagajo referat: »Ali ne zahtevajo nove življenjske razmere, da bodi in koliko bodi omejeno lastninsko pravo.« Istočasno s kongpresom se bo sestal na svojem prvem shodu tudi pravniški slovanski naraščaj.
Vprašanje porote v Avstriji in na Francoskem. Avstrijska vlada je predložUa aprila 1932. nacijonaJnemu svetu predlog za nov zvezni zakon, ki naj bi postavil namesto porote (3 sodniki po poklicu, 12 porotnikov) veliko večniško sodišče (»grosses Schoffengericht«), sestavljeno iz 3 sodnikov po poklicu ini šest lajiških sodnikov - večnikov. Vsi ti naj bi sodili v skupnih zborih o krivdi in kazni. Ta reforma pa bi veljala samo glede najtežjih zločinstev zoper varnost življenja in naj bi pomenila nekakžen provizoričmd poskus zboljšanja porotniškega sodstva, izdan naj bi bil ta zakon samo za dobo do konca 1935. Neposredni povod za okret vlade zoper poroto je bila nerazumljiva oprostitev od obtožbe glede kapitalnega zločinstva komunista Pikloviča, ki je umoril Semmelmanna. — Francoska zbornica pa je dne 1. marca 1932 sprejela preosnovo porotnega sodstva na podlagi iste zakonodajne ideje; ločitve sojenja o krivdi in določanja kazni naj bo kraj. O krivdnem vprašanju naj odločajo sicer porotniki sami, o vprašanju zaslužene kazni pa naj razsojajo poklicni in lajiški sodniki skupno. Glasovanje se vrši tako, da glasujejo najprej porotniki po vrsti, ki jo določi žreb, za tem sodniki po poklicu. Ce se ne dobi večina za odmero kazni, izloči se najvišja kazen, pa se glasuje vnovič in vnovič, dokler ne pride do potrebne večine. — Iz obeh primerov se vidi jasno, da se giblje razvojna pot za preosnovo porote v smeri, da dobi pri določitvi kazni svojo besedo tudi lajiški element. Saj je znajio, kako vzvratno vpliva vprašanje odmere kazni tudi na krivdno vprašanje. Porotniki oddajajo mnogokrat zanikalne pravoreke samo zato, ker nočejo, da bi dobil obtoženec težko kazen. Ta moment je jugoslovanski načrt iz 1. 1924 že upošteval (gl. Dolenc: Sodni kazenski poslovnik, str. 18.) in nemara se bomo ž njim čez čas zopet srečali...
Dr. M. D.