Marijana Željeznova - Kokalj
Tan in Tin bolnika
Tan in Tin nista bila do zdaj še nikoli resno bolna. Zobček ali pa trebušček jima je včasih ponaga-jal. Takoj sta mislila na smrt in hitro štela svoje grehe, ki pa niso bili tako veliki, da ne bi mogla na-ravnost v nebesa.
Bolezen pa ni izbirčna za svoje žrtve in tako si ie najprej izbrala Tana, potem pa še Tina.
Bil je topel pomladanski dan. Kos je žvižgal kakor za stavo. Tan je potožil, da ga bole noge. Mami-ca mu je naglo zmerila vročino in toplomer je pokazal 38 C. Tan je moral v posteljo, čeprav se je bra-nil na vse pretege. Kmalu so se prikazale Tanu T>o licih in prsih rdeče pikice. Mamico in očka ie za-skrbelo- Prišla je gospa zdravnica, ki si ie prav natanko ogledala bol-nika. Po kratkem molku je dejala: »Ošpice!«
Resna bolezen pri otrocih. Tan je ležal in jadikoval. V šolo ni mo-gel, ne na VTt. Tin je stopical pre-plašen okoli njega.
Vročina je rasla. Tan je bil ne-strpen. Pa je sedla mamica k niemu in rekla: »Tan, napadli so te bacili kakor Italijani Abesince« Tan je bil zadovoljen. Njegova bela krvna te-lesca so bili Abesinci, bacili pa Ita-lijani. To so se zaganjali Italijani vanj. Ves je bil pokrit z rdečico-Kdo  bo  zmagal?   Italijani - bacili
ali Abesinci- njegova bela krvna telesca? Hud je bil boi, visoko vro-čino je kazal toplomer.
In kdo je zmagal? Seveda Abe-sinci. Tan je vstal, počasi oblezcl sobo, potem vrt in nazadnje je spet veselo skakal med gredicami in se igral s sončnimi žarki skrivalnico.
Toda ... zbolel je Tin. Ošpice -.. vročina. Sonce se ie upiralo v okno in klicalo Ttna. Tin se pa ni zmenil. Mamica je sedela pri njem. Risati mu je morala. Narisala je bolnega Tina v posteljici  in  pripisala pod
sliko:
»Jaz sem medvedek Nikolaj.
pri Tinu spim,
se z njim igram, učim ...
Ko sije pa na ncbu mlaj,
se pod odejo skrijeva
in šale bijeva.
A veste pa kako?
Tako, da spiva prav lepo ...«
Pa Tin ni bil zadovoljen s tem. Mamica mu je morala narisati nje-govega medveda Nikolaja. Tudi pod to risbo )e pripisala:
»Tin naš malr je bolan,
povprašuje: Kdaj bo spet
se prišel na sonce gret?
Pridi, pridi spet na vrt
greda je cvetoči prt,
čakajo te cvetke, ptice, sonček zlat,
Caka mehka te pomlad!«
Tin je bil zadovoljen. Pritisnil ie k sebi medvedka, pogledal na tro-bentice v vazi in rekel: »Ko bodo še pri meni zmagali Abesinci, bomo tekali po vrtu: Tan. ti medvedek in jaz...«
In tako ie tudi bilo ... Pomlad se je bohotila, po vrtu se je pa raz-legal vrisk ozdravelih bolničkov.
213