Vodnik po ekskurziji Ob 50. obletnici ustanovitve Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU ZAL€j9žBA Z R C lJuBlJANA 1999 Adrijan Košir, Špela Goričan, Irena Debeljak, Bojan Otoničar, Dragica Turnšek Vodnik po ekskurziji Oh 50. obletnici ustanovitve Paleontološkef!,a inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU © 1999, Založba ZRC, ZRC SAZU Uredil Adrijan Koiiir Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Založil Založba ZRC, ZRC SAZU Izdal Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU Tisk Littera pieta Slika na ovitku Mikrostruktura spongiozne dinozavrove kosti iz Kozine, približno 20 x povečano (foto: Adrijan Košir) CIP -Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 56(497.4)(036) VODNIK po ekskurziji : ob 50. obletnici ustanovitve Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU 1 [Adrijan Košir ... let al.] ; uredil Adrijan Košir]. -Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999 ISBN 961-6182-80-3 l. Košir, Adrijan 100246272 Po mnenju Ministrstva za kulturo R Slovenije sodi publikacija med proizvode, za katere se plačuje ';-odstotni davek od prometa proizvodov. VODNIK PO EKSKURZIJ! OB 50. OBLETNICI liSTANOVITVE PALEONTOI.OŠKF.(;A INŠTITUTA IVANA RAKOVCA ZRC SAZU 16. junij 1999 Program 1 ogled nahajališča zgornjekrednih dinozavrov na gradbišču avtoceste pri Kozini la postanek v pivnici in pivovarni Mahnič v Kozini 2 ogled zgor njcjurskih koral no-spongijskih apnencev pri Selovcu na Trnovskem gozdu 3 piknik in prosta zabava na Turistični domačiji Sinji vrh nad Kovkom; za najbolj navdušene ogled sredjejurskih oolitnih apnencev z ramenonožci in morskimi lilijami v neposredni bližini gostilne "Man has been here 32,000 years. That it took a hundred million years to prepare the world for him is proof that that is what it was done for. 1 suppose it is, 1 dunno. lf the Eiffel Tower were now representing the world's age, the skin of paint on the pinnacle-knob at its summit would represent man's share of that age; and anybody would perceive that that skin was what the tower was built for. 1 reckon they would, 1 dunno." Mark Twain pred milijoni let 1,64 dinozavri pri Kozini apnenec na Sinjem vrhu jurski grebenski kompleks v Sloveniji Slika l. PRVI DINOZAVRI V SLOVENIJI? Nahajališče kosti zgornjekrednih dinozavrov na gradbišču avtoceste pri Kozini* Od najdbe kosti vretenčarjev v zgornjekrednih ap­nencih pri Kozini ni minilo še niti mesec dni. Ali gre res za dinozavre? Ko slišimo besedo dinozaver, si po­navadi predstavljamo nekaj velikega, grdega, plazil­skega in izumrlega. Okostje ogromne živali v muze­ju. Kosti pri Kozini pa so majhne, zdrobljene in po­polnoma zacementirane v kamnini. Vendar prelimi­narne analize kažejo, da kosti najverjetneje res pri­padajo dinozavrom in da gre za pomembno najdbo. A ne le zato, ker je to očitno prva najdba dinozavrov v Sloveniji. Predvsem pričakujemo, da bomo z razi­skavami dinozavrovih kosti dobili koristne podatke o paleogeografiji, biogeografiji in stratigrafski evolu­ ciji Jadranskodinarskega področja v zgornjekrednem obdobju. O dinozavrih iz Kozine imamo zaenkrat le malo po­ datkov. Zato bomo prikazali predvsem širši geološki kontekst nahajališča in na kratko prikazali histologi­ jo dinozavrovih kosti. jADRANSKO-DINARSKA KARBONATNA PLATFORMA Kredni apnenci na Krasu v geološkem smislu pripa­dajo Jadransko-Dinarski (JD) karbonatni platformi. Jadransko-Dinarska karbonatna plafforma je bila del kompleksne geotektonske enote, Jadransko-Apulij­ske plo:"če, ki jo je sestavljalo več izoliranih karbonat­ • Projekt "Geoloko-paleontoloki nadzor z vidika varstva naravne dediščine na območju trase avtoceste Kozina-Klanec", ki ga po naročilu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica izvaja Paleontološki inštitut I.R. ZRC SAZU v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU, financira DARS -Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. karbonatna plaiforma je ravno ali blago nagnjeno območje v plitvem morju, kjer poteka in-situ produkcija in akumulacija karbonatnega sedimenta. Z izrazom označujemo tudi debele skladovnice karbona tnih kamnin (apnencev in dolomitov), ki so se v geološki preteklosti odlagale v plitvomorskih okoljih. plošča -v smislu teorije o tektoniki plošč, po kateri litosfero sestavlja več samostojnih segmentov, ki se horizontalno premikajo in med seboj delujejo kot toga telesa. Zaradi interakcije med ploščami prihaja vzdolž njihovih robov do potresov in vulkanske aktivnosti. Kaj imajo s tem opraviti dinozavri? Na podlagi pred­hodnih analiz vzorcev kosti, ki smo jih nabrali v zgor­njekrednih sedimentih pri Kozini, zaenkrat ne more­mo povedati nič o tem, za kakšne vrste dinozavrov gre in kakšno je bilo njihovo življenjsko okolje. Ven­dar pa prejšnje najdbe odtisov stopal in kosti dinoza­vrov v spodnjekrednih in starejših zgornjekrednih pli­tvomorskih priobalnih apnencih v Istri in na Tržaš­kem Krasu odpirajo pomembna paleogeografska vpra­šanja. V nekaterih razpravah namreč ugotavljajo, da so bili to mesojedi kopenski dinozavri, ki so lahko živeli le na dovolj velikem kopnem področju, ki je nudilo življenjski prostor rastlinojedim živalim in ko­penskim rastlinam. Ali je torej že v spodnji kredi in starejšem delu zgornje krede na JD karbonatni plat­formi obstajalo kopno ozemlje, ki je bilo dovolj veli­ko in je obstajalo dovolj dolgo, da je omogočilo ko­lonizacijo dinozavrov? Ali so obstajale kopne pove­zave med JD karbonatno platformo in drugimi kop­nimi področji? Nedvomnih dokazov za obstoj večje­ga kopnega in kopnih povezav v tistem času ni. Stratigrafski podatki pa jasno kažejo, da je do okop­nitve velikega dela JD karbonatne platforme prišlo ob koncu krednega obdobja. Med kolizijo Jadran­sko-apulijske in Evrazijske plošče na koncu krede in v terciarju so bile karbonatne platforme vključene v nastajanje Alpsko-Sredozemskega gorskega sistema (Helenidov, Dinaridov, Južnih Alp in Apeninov). V začetni fazi nastajanja predgornega bazenskega si­stema ('foreland' bazena) je bila plitvomorska karbo­natna sedimentacija v notranjem delu JD karbonatne platforme prekinjena zaradi dviga nad morsko gladi­no (slika 3). Kopna faza je trajala različno dolgo: dele karbonatne platforme, ki so bili bliže orogenu, je mor­je spet preplavilo že v najmlajšem delu krede v zgor­njem maastrichtiju, najbolj notranje dele platforme na jugozahodu pa je transgresija zajela šele več kot deset milijonov let pozneje v eocenu. Kosti dinozavrov pri Kozini se pojavljajo v zapolnitvi paleokraškega reliefa, ki se je izoblikoval na kopni Slika 4: Nahajališče di­nozavro v v cestnem useku na gradbišču av­toceste pri Kozini. (foto B. Otoničar) Slika 5: Skica nahajališ­ča dinozavrov, nareje­na na podlagi fotogra­fije na sliki 4. V plitvo­morske apnence Lipiš­ke formacije (Lfm) se zajeda več kot šest me­trov globok in elo štiri metre širok paleokraš­ki žep, zapolnjen z bre­čo, ki jo sestavljajo kosi svetlosivega apnenca Lipiške formacije, tem­nosivega apnenca krov­ne Liburnijske formaci­je (LIB), odlomki kosti, boksitni delci, laporasto vezivo in kalcitni ce­ment. Fragmenti kosti se pojavljajo samo v spodnjem delu žepa. Ponekod so tako pogo­sti, ela tvorijo kostno brečo. Slika 7: Struktura dinozavrovih kosti v zbruskih. Na večji sliki (S-krat povečano) je prečni prerez dolge (cevaste) kosti, v katerem se lepo vidita dva osnovna tipa kostnine: kompaktna ali scelna kostnina na obo­du in spongiozna ali gobasta kostnina, ki zapolnjuje osrednji del kosti. Na manjši sliki spodaj je del kompaktne kosti pri 40-kratni povečavi, na katerem so jasno izražene enakomerno široke prirastnice. (foto A. Košir) • f Raziskave grebenskih orga­nizmov imajo na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca zelo dolgo in nepre­kinjeno tradicijo. V začetku petdesetih let je mezozojske grebene raziskoval Cveto Germovšek, od leta 19'58 pa se z njimi intenzivno ukvarja Dragica Turnšek. Mezozoj­ski grebeni v Slo­veniji so zato meu paleontolosko najbolj temeljito raziskanimi fosilnimi grebeni na svetu. današnjih grebenov najdemo v globinah do 20 m, v tropskih morjih, kjer se voda redko ohladi pod 20"C. Nenavadno znižane kot tudi povišane temperature (od 2 do 3"C nad normala) že povzročijo odmiranje koralnih grebenov. Grebeni za uspešno rast potrebujejo normalno slano (od 27 do 40 o/oo) in čisto vodo brez delcev v suspen­ ziji. Zato le izjemoma srečamo grebenske organizme blizu izlivov rek, ki zmanjšujejo slanost in prenašajo velike količine materiala, kar bi zadušilo rast greben­ skih kolonij. Na rast grebenov neugodno vpliva večja koncentra­ cija hranljivih snovi v vodi. Večina grebenskih orga­ nizmov namreč živi v simbiozi z mikroskopsko majh­ nimi enoceličnimi algami zooksantelami, ki lahko us­ pevajo le v kristalno čisti vodi. Ker večja količina hranljivih snovi povzroči cvetenje rastlinskega plank­ tona in s tem manjšo prozornost vode, postane živ­ ljenjski prostor grebenov omejen na ozek pas tik pod morsko gladino. V optimalnih razmerah so grebeni med vsemi mor­ skimi ekosistemi biološko najbolj produktivni. Spre­membe kateregakoli od naštetih dejavnikov okolja predstavljajo za rast grebena ekološki stres, ki se ka­že najprej v zmanjšanju raznovrstnosti grebenskih združb, po daljšem času pa greben lahko popolno­ ma odmre. ZGOHNJEJITRSKI c;HEHENI v SLOVENIJI Zgornjejurski grebenski apnenci, ki se v Sloveniji raz­tezajo v 15 do 20 km širokem pasu od Soške doline do Bele Krajine (slika 12) in se nadaljujejo na Hrvaš­ko, v Bosno in v Črno goro, so tipičen primer barier­nega grebena, podobnega današnjemu Velikemu ba­riernemu grebenu na vzhodni obali Avstralije. Ba­rierni greben je rastel na robu Jadransko-Dinarske karbonatne platforme, ki danes obsega večji del Di­naridov od Slovenije do Albanije. Obsežni grebeni robu platforme prevladujejo stromatoporoidi iz sku­pine aktinostromaridov in masivne koralne kolonije, ki so lahko kljubovale tudi najmočnejšim valovom. Vejnate korale so redke. asprotno pa je v notranjem bariernem grebenu vejnatih koral več, nežnejši para­stromatoporidi nadomestijo odpornejše aktinostroma­ride. Za zatišni zagreben so značilni tanjši, med seboj KRATKA ZGODOVINA INŠTITUTA V povojnih letih se je Slovenska akademija znanosti in umetnosti spreminjala od prvotno povsem repre­zentativne ustanove k tipu reprezentativne in razi­skovalne organizacije. V okviru akademijskih razre­dov so postopoma začeli delovati raziskovalni inšti­tuti, sekcije, odbori in komisije. V 4. razredu (razred za prirodoslovne in medicinske vede) je bil leta 1949 ustanovljen !NS'mw· .i:A (lfiOWG(!o. Inštitut je bil po pr­votni zamisli razdeljen na tri sekcije: geološko-pa­leontološko (načelnik akademik prof. dr. Ivan Rako­vec), mineraloško-petrografsko (načelnik prof. dr. jože Duhovnik) in prazgodovinsko (načelnik akademik prof. dr. Srečko Brodar). Prvega rednega uslužbenca je inštitut dobil leta 19Sl. Najaktivneje je delovala geološko-paleontološka sek­cija, prazgodovinska in mineraloško-petrografska sek­cija pa sta prenehali obstajati, ker so njuno delo prev­zele druge ustanove. Sčasoma se je delo inštituta po­vsem osredotočilo na paleontologijo, zato se je inšti­tut leta 1966 preimenoval V fNŠ111UT ZA PAU!ON1UWG(!O, leta 1986 pa je po svojem dolgoletnem upravniku dobil ime PALEONTorošKIINŠTI1VT IvANA RAKOVCA. Med slovenskimi geološkimi ustanovami je bil inštitut vse do začetka devetdesetih let prepoznaven predvsem po paleontoloških in stratigrafskih raziskavah, v zad­njem času pa ima v raziskovalnem pogramu pomem­bno mesto tudi sedimentologija. RAZISKOVALNI PROGRAM INŠTITliTA • paleontologija izbranih skupin organizmov (mezo­zojskih radiolarijev, krednih do recentnih foramini­fer, mezozojskih in paleogenskih grebenskih orga­nizmov, pleistocenskih sesalcev); • sedimentarna geologija (stratigrafija in sedimento­logija) mezozojskih in kenozojskih karbonatnih plat­form in bazenov v Sloveniji in sosednjih državah. Paleontološki inštitut Ivana Rakovca izvaja predvsem temeljne geološke raziskave. Od leta 1998 vodi tudi geološko-paleontološki nadzor pri gradnji primorskih avtocest. Tesno sodeluje z Oddelkom za geologijo NTF, Gcološkim zavodom Slovenije, Inštitutom za ra­ziskovanje krasa ZRC SAZU in s sorodnimi inštituci­jami v tujini. Usu IŽBENCI INŠTITUTA Cveto Germovšek: 1951-19"i5 Dragica Turnšek: 1954-1992* Rajko Pavlovec: 1955-1972 Milojka Žalik Huzjan: 1972 -1989 Katica Drobne: 1972-1997* Franc Cimerman: 1979-1997" Kata Cvctko-Baric: 1980­Špela Goričan: 1983 -Iztok Sajko: 1989-1994 Irena Debeljak: 1990­Adrijan Košir: 1992­Barbara Kotnik: 1994-1998 UPRAVNIKI Ivan Rakovec: 1950-1983 Dragica Turnšek: 1983-1992 Katica Drobne: 1992-1996 Špela Goričan: od 1996 VIRI Pavlovec, R. 1971: O delu inštituta za paleontolof!,ijo SAZU 1950 do 1970.-Geologija, 235-245, Ljubljana. Letopisi SAZ[!, Ljubljana. Več o Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU na spletnih straneh: http:! /www . zre-sazu .si/www /piir/piir-a.htm NASLOV Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU Gosposka 13, 1000 Ljubljana telefon: 061 125 60 68, 061 125 77 55 fax: 061 125 52 53, 061 125 77 55 • Po upokojitvi nadaljuje delo na inštitutu.