Aleksander Ipavec je ob zaključku pobude TriesteLovesJazz dva večera nastopil na Trgu Hortis /8 Na vrhu Gradine planinci nočejo nove ceste in parkirišča Primorski dnevnik TOREK, 10. AVGUSTA 2010_ Št. 187 (19.894) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Gledališče potrebuje novo »ustavo« SandorTence Srž politike je dogovarjanje, ki se marsikdaj lahko konča s kompromisom. To velja tudi za nov statut Slovenskega stalnega gledališča, ki je trenutno predmet razgovorov med Deželo, Občino in Pokrajino Trst ter manjšinskima krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Pogovori so se komaj začeli in nov statut naj bi odobrili jeseni. Do tedaj oziroma predvidoma do konca leta bosta gledališče še naprej vodila izredna pooblaščenca Andrej Berdon in Paolo Marchesi. Aktualni statut SSG, bodimo odkriti, je neuravnovešen, ker namenja zelo obrobno vlogo trem krajevnim upravam, ki vendarle sodijo med ustanovne člane teatra. Neuravnovešen je tudi predlog statuta, ki so ga tri uprave ponudile v presojo slovenski manjšini. Prepričani smo, da je dogovor o novem statutu ne samo mogoč, temveč tudi nujno potreben. Ne v prid te ali one komponente, temveč v korist gledališča. Spodbudne so s tem v zvezi besede, ki jih je na včerajšnjem sestanku v Trstu izrekel deželni odbornik Roberto Molinaro. Statut gledališča pa niso samo funkcije (ali stolčki) v vodilnih telesih in razmerja sil v upravljanju. Statut je neke vrste ustava, ki določa poslanstvo, vlogo in »delokrog« SSG v spremenjenih razmerah. Vsaka ustava mora biti odraz širokega konsenza in to velja tudi za statut našega gledališča. Dobrodošla pogajanja torej in, če bo potrebno, dobrodošli tudi kompromisi. KATASTROFE - Medtem ko po državi divja več kot 500 gozdnih požarov Ogenj ogroža še en jedrski raziskovalni center v Rusiji Poplave v Pakistanu med najhujšimi doslej - Vodna ujma tudi v srednji Evropi GLEDALIŠČE - Pogovori o novem statutu spet septembra SSG bosta še nekaj časa vodila izredna komisarja Berdon in Marchesi TRST - Slovensko stalno gledališče bosta še nekaj časa (najbrž do konca leta) vodila izredna pooblaščenca Andrej Berdon in Paolo Marchesi. Podaljšanje mandata komisarjema podpirajo vsi dejavniki, ki so včeraj na se- dežu Pokrajine (foto KROMA) nadaljevali soočenje o novem statutu gledališča. Berdon in Marchesi bosta podpisala delovne pogodbe osebju in izpeljala prvi del gledališke sezone 2010-2011, ki je v glavnem že zastavljena. Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta izrazila pomisleke nad predlogom novega statuta, ki ga najbolj vneto zagovarja Občina Trst. Na 5. strani MOSKVA - Moskva se še vedno duši v smogu, ki je nastal zaradi obsežnih gozdnih požarov v osrednjem delu Rusije. Plameni ogrožajo še en jedrski raziskovalni center, in sicer center Ma-jak blizu Čeljabinska na Uralu. Ruske oblasti so zaradi ognja razglasile izredne razmere v okolici jedrskega centra in prepovedale dostop v bližino objektov. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) pa je medtem ocenil, da so poplave, ki že več dni pustošijo po Pakistanu, po obsegu hujše kot uničujoči cunami konec leta 2004. Poplave so prizadele tudi srednjo Evropo. Na 11. strani Predlog za premestitev cestninske postaje Na 3. strani V Nabrežini vse nared za Praznik sv. Roka Na 5. strani Trst: mamila skrivali pod jezikom Na 6. strani V Gorici peški grozil s smrtjo Na 12. strani Na goriškem Travniku s kolesom po klopeh Na 12. strani KMETIJSTVO - V bližini Pordenona Protiglobalisti uničili gensko spremenjene pridelek koruze PORDENON - Večja skupina pro-tiglobalistov je včeraj zjutraj v kraju Vivaro vdrla na polje domnevno gensko spremenjene koruze in skoraj popolnoma uničila pridelek. Akcija sledi protestu mednarodnega naravovarstvenega združenja Greenpeace, ki je 30. julija (foto ANSA) priredilo protestni shod pred »spornim« poljem, njegovi aktivisti pa se niso dotaknili koruze. Policija bo včerajšnje protestnike kazensko ovadila zaradi vdora na zasebno lastnino. Protest je sprožil ostro polemiko med kmetijskim ministrom Galanom in predsednikom Veneta Zaio, velikim nasprotnikom gensko spremenjenih rastlin. Na 3. strani ITALIJA - Politika Berlusconi mobilizira svojo bazo RIM - »Vlada opravlja odlično delo, potrebno pa je z njim seznaniti javnost.« Tako pravi premier in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi v pismu, ki ga je včeraj naslovil na »klube svobode«, se pravi na krajevne celice svoje stranke. Berlusconi spodbuja svoje privržence, naj »na vsakem trgu v 8.100 občinah Italije« postavijo informativne kioske ali šotore, da bi ljudi obveščali o dosežkih vlade. Vse to močno diši po predčasnih volitvah, kot tudi dejstvo, da se razdor med Ber-lusconijem in Finijem veča. Na 4. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 CEÍ1TRO REVISIOni Roiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 10. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / PLISKOVICA - Pred 40. Praznikom terana in pršuta Pridelovalci terana dobili novo kraljico Za promocijo terana in Krasa bo namesto Neže Milič sedaj leto dni skrbela Martina Marc PLISKOVICA - Pod evropskim lat-nikom prijateljstva v Pliskovici je tudi letos teden dni pred 40. jubilejnim praznikom terana in pršuta, ki bo ta konec tedna, potekal tradicionalni izbor kraljice terana. Lani izvoljena kraljica Neža Milič iz Zagrad-ca je krono predala 22-letni Martini Marc, ki zaključuje študij menedžmenta v Kopru, doma iz Skopega, kjer se z 2.500 trtami re-foška ljubiteljsko ukvarjajo z vinogradništvom. Sicer pa se Martina, ki se bo septembra zaposlila, v prostem času ukvarja s športom, najbolj jo privlači kolesarjenje. Lento pa ji je podelil glavni organizator praznika Branko Može, ki ji je izročil tudi bogato bero praktičnih nagrad. Sicer pa izbor kraljice, ki ga je tokrat vodil TV voditelj Boštjan Romih, ni le lepotni izbor. Edina kandidatka tokratnega tekmovanja je pokazala znanje, da bo lahko uspešno zastopala in predstavljala kraške vinogradnike in vinarje ter celoten Kras. Ocenjevala jo je strokovna komisija v sestavi: predsednica Majda Brdnik s Kmetijsko svetovalne službe Sežana, enolog sežanskega Vinakrasa Boštjan Zidar, predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Mahnič, predstavnik komen-ske občine Erik Modic in vinogradnik Bogdan Cotič. Martina je odgovarjala na vprašanja s področja vinogradništva in vinarstva ter turizma na Krasu, za praktičen del pa je prikazala ponudbo ustekleničenega vina na kmetiji. Komisija kot tudi številno občinstvo so bili složni, da je Martina Marc uspešno opravila preizkus in bo dostojno predstavljala Kras in Kraševce, prav tako, kot so jih predstavljale zadnje kraljice terana (Martina Rebula, Jasmina Macarol in Neža Milič). Podala je tudi svečano zaobljubo, da bo kot izbrana kraljica širila sloves terana in Krasa. Prireditev, kjer so se v kulturnem programu predstavili člani Kulturnega društva Kraški šopek in ansambel Zvita feltna, so obogatili še z podelitvijo priznanj za najlepše kleti. Letošnjega prvega natečaja se je udeležilo osem kmetij. Prvo mesto so si delile Oštirjeva kmetija iz Vogelj, Ravbar-jev hram Danila Ravbarja iz Križa in Vina Štoka Primoža in Tadeja Štoka iz Krajne vasi. Drugo mesto je pripadlo Vinogradništvu in kletarstvu Buntovih iz Škrbine, tretje pa Stanetu in Bojanu Ravbarju iz Dutovelj. Prireditev so zaključili s pokušino najboljših desetih teranov, med katerimi je zmagal teran sežanske zadruge Vinakras, ki je na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu v Gornji Radgoni skupaj s teranom Borisa Lisjaka iz Godenj osvojil naziv šam-piona. Olga Knez Najboljši trije ocenjeni terani (z leve Boris Lisjak, Boštjan Zidar-Vinakras in Primož Štoka) v družbi z dosedanjo in novo kraljico terana Nežo Milič in Martino Marc ok SLOVENIJA - Volili bodo župane in svete 210 občin Oktobra krajevne volitve Volilno pravico imajo tudi tujci s stalnim prebivališčem v posamezni občini LJUBLJANA - Včeraj so se v Sloveniji uradno začeli postopki za vlaganje kandidatur za lokalne volitve, na katerih bodo volivke in volivci 10. oktobra izbirali nova občinska vodstva. Jeseni se mandat izteka sedanjim 210 županom ter skoraj 3400 občinskim svetnikom. Sočasno bodo volitve odločale še o novi sestavi svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Volilnih upravičencev je v 210 občinah skupaj 1.692.710. Volilno pravico v občini imajo tisti, ki v njej stalno prebivajo in imajo v občini prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem ta pravica ni omejena z državljanstvom. Na lokalnih volitvah lahko glasujejo tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini, a le tisti iz držav EU se lahko potegujejo za mesta v občinskih svetih. Enako velja tudi za volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, medtem ko mora biti kandidat za župana obvezno državljan Slovenije. Na zadnjih lokalnih volitvah se je za posamezno svetniško mesto - od skupno 3386 -potegovalo v povprečju skoraj osem kandidatov. Na enega od 210 županskih stolčkov si je leta 2006 želelo 847 kandidatov oz. štirje na župansko mesto. Tako kot se slovenske občine močno razlikujejo po številu prebivalcev, so različni tudi njihovi občinski sveti. Zakon določa, da občinski svet šteje od 7 do 45 članov, pri čemer pa - razen za prve občinske svete - prepušča občinam, da število občinskih svetnikov določijo same. Je pa število članov občinskega sveta podlaga za določitev volilnega sistema: večinski sistem, ko se voli od 7 do 11 svetnikov, ali proporcionalni sistem, če je svetnikov 12 ali več. Za določitev se pri številu svetnikov ne upošteva predstavnikov narodnosti. Število občin s proporcional- nim volilnim sistemom se je po podatkih Statističnega urada RS do zadnjih lokalnih volitev povečalo kar za trikrat. Leta 2006 je volitve po večinskem volilnem sistemu izvedlo 60 občin, a je v teh živelo le 6,1 odstotka vseh volilnih upravičencev. Po oceni službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bodo letos volili podobno število občinskih svetnic in svetnikov kot pred štirimi leti. Število občin se namreč ni spremenilo, so pa občinski sveti v nekaterih primerih, na primer v občinah Divača in Lendava, spremenili statute v delu, ki določa število svetnikov. Zupane se v Sloveniji voli po dvokrožnem večinskem sistemu. Tu namreč odloča drugi krog, če v prvem noben od kandidatov ne dobi večine glasov. Drugi krog razpiše Državna volilna komisija (DVK), letos naj bi bil najverjetneje 24. oktobra. (STA) Dizelsko gorivo v Sloveniji dražje LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so od danes spremenjene. Dizelsko gorivo se je podražilo za 1,2 centa na 1,176 evra za liter. Cena neos-vinčenega 95-oktanskega bencina je ostala nespremenjena pri 1,216 evra za liter, 98-oktanski bencin pa se je pocenil za 0,1 centa na 1,239 evra za liter. Za kurilno olje je treba po novem odšteti 0,752 evra za liter, kar je 0,8 centa več kot doslej. Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter, so včeraj sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Bosanski državljan z ampulami testosterona MARIBOR - Policisti in cariniki na mejnem prehodu Središče ob Dravi so v nedeljo dopoldne ob vstopu v Slovenijo opravili nadzor pri 28-letnemu državljanu Bosne in Hercegovine. Ob pregledu vozila so našli 430 ampul testosterona, ki spada med nedovoljene snovi v športu, so včeraj sporočili s Policijske uprave Maribor. Ob tem so dodali, da bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog zoper bosanskega državljana podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Zaradi nesreče sedežnice na Pohorju podane kazenske ovadbe zoper tri osebe MARIBOR - Mariborski kriminalisti so v zvezi s februarsko nesrečo na se-dežnici na Mariborskem Pohorju, v kateri se je poškodovalo 17 ljudi, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru podali kazensko ovadbo zoper tri osebe zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Osumljenci so pri vzdrževalnih delih v letu 2006 opustili dolžno nadzorstvo nad potekom montaže posameznih mehanskih sklopov pri osi povratnega kolesa, zaradi česar je prišlo do napačne montaže in posledično 13. februarja do snetja povratnega kolesa sedežnice na zgornji postaji sedežnice Stolp, zaradi česar se je iztirila jeklenica, žičnica pa se je nenadoma ustavila in več ljudi je padlo na sneg na tleh. Zdravniško pomoč je poiskalo 12 ljudi. Med njimi je bilo enajst lažje poškodovanih, eden pa je utrpel poškodbe hrbtenice. A tudi ta je po ambulantni oskrbi še isti dan zapustil bolnišnico. (STA) PLANINSTVO - Preventivna akcija za zagotavljanje splošne varnosti na območju več policijskih uprav v Sloveniji Policisti preverjali opremljenost planincev Na Mangartu brez večjih nepravilnosti - Akcija sodi v okvir preventivnih dejavnosti policije za zmanjšanje števila nesreč v gorah BOVEC - V soboto so policisti gorske enote na območju več policijskih uprav izvedli preventivno akcijo v gorah, in sicer na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Raduhe in Pece. V okviru omenjene preventivne akcije sta sodelovala tudi policista Posebne policijske enote - Gorske enote Policijske uprave Nova Gorica, ki sta se v soboto odpravila z Mangartskega sedla proti Mangartu v zahodnih Julijskih Alpah in na gorskih poteh v okolici Mangarta in samem območju vrha omenjene gore na Bovškem opravljala naloge za zagotavljanje splošne varnosti v gorah z neposrednim vključevanjem in izvajanjem nalog policistov Gorske enote. Tokrat sta se policistom gorske enote Policijske uprave Nova Gorica pridružila tudi nadzornik Triglavskega narodnega parka in inšpektorica Tržnega inšpektorata v Novi Gorici, ki sta v sklopu omenjene preventivne akcije opravljala naloge s svojega delovnega področja. Policista Gorske enote sta že na Mangartskem sedlu preverjala ali so planinci, ki so se odpravljali na vrh Mangarta, ustrezno opremljeni. Skupaj z nadzornikom TNP in tržno inšpektorico iz Nove Gorice sta se odpravila po Slovenski plezalni poti do vrha Mangarta. V času preventivne akcije je proti vrhu Mangarta po Slovenski plezalni poti, ki je bila pred kratkim na novo urejena in zavarovana z jeklenimi vrvmi, krenilo približno 25 planincev. Tudi na vrhu Mangarta sta policista Gorske enote preverjala ustrezno opremljenost in delila preventivne nasvete planincem ter jih med drugim opozarjala na nevarnosti v visokogorju, jim svetovala kaj storiti v primeru, če bi se znašli v težavah in kaj je dobro vedeti, preden se odpravijo na pot, jih opozarjali na ustrezno opremljenost in na morebitno neprimerno psihofizično stanje ipd. Proti vrhu so med akcijo z obeh smeri (po Slovenski in Italijanski plezalni poti) prihajali številni planinci na vrh Mangarta. Pri tem sta policista ugotovila, da so bili planinci v glavnem ustrezno opremljeni. Goriška policista, nadzornik TNP in tržna inšpektorica so sestopili po Italijanski plezalni poti ter med drugim opozorili skupino 9 slovenskih turistov, ki so se vzpenjali do sedelca pri Malem rateškem Mangartu,zaradi neprimerne obutve. Kljub opozorilu je omenjena skupina nadaljevala s turo. Policista gorske enote sta se pri vračanju v dolino vključila tudi v aktivno reševanje 45-letne nemške državljanke, ki si je na vrhu Mangarta okrog 13. ure zlomila desni gleženj, tako da so jo morali s helikopterjem odpeljati v jeseniško bolnišnico. Policisti novogoriške Policijske uprave so lani obravnavali 7 (v enakem obdobju 2008 pa 9) gorskih nesreč, v katerih so 3 (2) osebe izgubile življenje, 3 (5) osebe so se hudo telesno poškodovale, 1 (1) oseba pa je utrpela lahko telesno poškodbo. V prvem polletju 2010 pa so policisti Policijske uprave Nova Gorica obravnavali 3 (v enakem lanskem obdobju 2) gorske nesreče, v katerih sta 2 (1) osebi izgubili življenje, hudo telesno poškodovana je bila 1 (0) oseba, v navedenem obdobju ni bilo lažje telesno poškodovanih (1). Glavni vzrok za najhujše nesreče so padajoče kamenje, zdrs, plezanje kljub neugodnim vremenskim razmeram, zdrs na snegu in padec pri plezanju. Policista gorske enote Policijske uprave Nova Gorica pridružila z nadzornikom Triglavskega narodnega parka in inšpektorico Tržnega inšpektorata v Novi Gorici pu nova gorica / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 10. avgusta 2010 3 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - V nedeljo še gost, a bolj tekoč promet Pretekli konec tedna zaznamovali prometni rekordi Okoljevarstveniki za premestitev cestninske postaje na ravnino pred Palmanovo TRST - Za nami je eden prometno najbolj vročih koncev tedna v tem poletju, kar se sicer ponavlja iz leta v leto, a so razmere vsako leto še nekoliko bolj kritične. Številnim turistom in dopustnikom, ki se iz severne Italije in zahodne Evrope premikajo proti jadranskim letoviščem, se namreč v počitniških konicah pridružijo tudi delavci iz jugovzhodne Evrope, ki si služijo kruh v tujini in se vračajo domov. Na avtocesti A4 od Benetk proti Trstu in naprej v Slovenijo se tako valijo dolge kolone vozil, ki se ob cestnih zamaških spremenijo v pravo poplavo pločevine. Ne samo zaradi morebitnih prometnih nezgod, ki zaustavijo pločevinasto reko, ampak tudi zaradi premajhne prepustnosti cestninskih postaj, pred katerimi se v času najbolj gostega prometa ustvarijo nepregledne vrste. Na obeh izvozih z avtoceste A4 v Moščenicah in pri Vilešu je bilo v noči na preteklo soboto in nato še vso soboto zelo vroče. Kot smo podrobno poročali, so bili potrebni izredni ukrepi, z začasnim zaprtjem nove obvoznice v Mestrah, s preusmerjanjem prometa iz tržaške v goriško smer in z odprtjem cestninskih zapornic v Moščenicah, kar je družbo Autovie Venete stalo več deset tisoč evrov. Na cestninski postaji v Moščenicah so se vrste nabirale tudi v nedeljo, a niso presegle treh kilometrov. Po podatkih koncesijske družbe Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4, je v soboto potovalo po njej 164.719 vozil, medtem ko so jih lansko primerljivo soboto, 8. avgusta 2009, našteli 151.137. V soboto 31. julija letos so na cestninski postaji v Moščenicah našteli 22.469 vozil, teden pozneje, v soboto 7. avgusta, pa jih je bilo po podatkih koncesijske družbe 23.046. V Vilešu so v soboto 31. julija našteli na izvozu z avtoceste 12.055 vozil, v soboto 7. avgusta pa 13.151. Naraščajoč promet po avtocesti A4 po eni strani kaže na nujno potrebo po zgraditvi tretjega voznega pasu, po drugi pa opozarja na ozka grla, kot je predvsem cestninska postaja v Moščenicah, ki niti približno ne ustreza potrebam povečanega prometa. Nekateri, med njimi deželno okoljsko združenje Legambiente, predlagajo premestitev cestninske postaje na ustreznejše mesto, kjer bi bilo dovolj prostora za namestitev dodatnih cestninskih okenc. Legambiente predlaga, naj bi postajo uredili med Palmanovo in Vilešem, na prostorni ravnini, kjer bi se morala končati bodoča tripasovnica. Taka rešitev bi bila tudi veliko cenejša kot preureditev sedanje utesnjene cestninske postaje v Moš-čenicah, dodajajo naravovarstveniki. Pristojni deželni odbornik Riccardi si je prometne razmere ogledoval iz helikopterja; spodaj pogled na vrste pred cestninsko postajo v Moščenicah RAZISKAVA Prebivalci EU solidarni do žrtev nesreč in konfliktov BRUSELJ - Izsledki evropske jav-nomnenjske raziskave Eurobarometer o humanitarni pomoči, ki jih je objavila Evropska komisija, kažejo na visoko stopnjo solidarnosti državljanov Evropske unije z žrtvami konfliktov in naravnih nesreč zunaj povezave. Kot izhaja iz raziskave, je za 79 odstotkov državljanov EU in 86 odstotkov vprašanih Slovencev pomembno, da unija financira človekoljubno pomoč zunaj svojih meja. Vendar pa se je zaradi finančne in gospodarske krize stopnja solidarnosti v EU v primerjavi z letom 2006, ko je bila izvedena zadnja tovrstna jav-nomnenjska raziskava, znižala za devet odstotnih točk, v Sloveniji pa za štiri odstotne točke. Večina državljanov EU, 58 odstotkov, meni, da je humanitarna pomoč učinkovitejša, če se zagotavlja na ravni EU. Takšnega mnenja je tudi 54 odstotkov Slovencev. Rezultati so med drugim pokazali, da 85 odstotkov vprašanih Evropejcev in celo 97 odstotkov vprašanih Slovencev pozna vsaj eno mednarodno organizacijo, ki zagotavlja humanitarno pomoč. KOROŠKA - Dvojezične table V Pliberku postavili pet malih krajevnih označb Manjkajo še dvojezični kažipoti in napisi v ostalem delu občine - Mazači spet na delu Pliberški župan Štefan Visotschnig si aktivno prizadeva za postavitev vseh tabel na območju občine PORDENON - Protest proti gensko spremenjeni koruzi Protiglobalisti uničili pridelek Severna liga podprla akcijo - Ostra polemike med predsednikom Veneta Zaio in kmetijskim ministrom Galanom PORDENON - Večja skupina protiglobalistov je včeraj zjutraj v kraju Vivaro vdrla na polje domnevno gensko spremenjene koruze in skoraj popolnoma uničila pridelek. Akcija sledi protestu mednarodnega naravovarstvenega združenja Greenpeace, ki je 30. julija priredilo protestni shod pred »spornim« poljem, njegovi aktivisti pa se niso dotaknili koruze. Včeraj je bilo drugače. Policija je identificirala proti-globaliste, ki jih čaka kazenska ovadba zaradi vdora in poškodovanja zasebne lastnine. Protestna pobuda je po pričakovanju sprožila ostro polemiko, zlasti v sosednjem Venetu. Kmetijski minister Giancar-lo Galan je akcijo označil za škvadristično, njegove besede pa niso bile všeč predsedniku Veneta in Galanovemu nasledniku Luci Zaii (Severna liga). »Ne odobravam protiglobalistov, za zaplet pa so krivi tisti, ki so dovolili polje z gensko spremenjeno koruzo, ki je v Italiji nezakonita,« je poudaril Zaia. Njegova stranka v Venetu je vsekakor odkrito podprla akcijo v Vivaru. Združenje Coldiretti se je uradno ogradilo od protiglo-balistov, predstavniki kmetovalcev pa, podobno kot Zaia, opozarjajo, »da je nezakonitost rodila nove nezakonitosti.« Coldiretti je med vsemi kmetijskimi organizacijami tista, ki se je najbolj odločno zavzela proti genski spremenjeni koruzi iz Vivara, ki je v Italiji nezakonita, v Evropski uniji pa ne. V obrambo gensko spremenjene koruze se je postavila kmetijska organizacija Futuragra, ki govori o nesprejemljivem medijskem terorizmu proti gensko spremenjenim rastlinam. Naravovarstveno združenje Greenpeace je v Vivaru protestiralo že 30.julija ansa CELOVEC - Potem, ko je sredi julija letos deželna cestna uprava na avstrijskem Koroškem na pritisk vrhovnega sodišča in zvezne politike končno postavila po zakonu ustrezne dvojezične krajevne napise v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku, je pliberški župan Štefan Visotschnig (socialdemokratska stranka - SPO) včeraj uresničil del svoje napovedi in na ožjem območju mesta postavil pet malih dvojezičnih oznak oz. krajevnih tabel in kažipotov. Dvojezični oznake v ostalem delu občine, npr. v Drveši vasi, Nonči vasi itd. pa naj bi sledili v naslednjih tednih, je še pristavil Visotschnig, ki si aktivno prizadeva za uresničitev manjšinskih pravic v svoji občini. Kot je znano, so bile dvojezične table za Pliberk, Drve-šo vas in Žvabek na deželnih cestah v skladu z zadnjo odločbo avstrijskega ustavnega sodišča postavljene 13. julija letos po večletnem izmikanju zahtevam odločb ustavnega sodišča. V zvezi včeraj postavljenih malih dvojezičnih tabel, je mestna občina Pliberk zaprosila pristojno okrajno glavarstvo v Velikovcu, naj pripravi seznam vseh dvojezični krajevnih tabel in kažipotov, ki jih je treba postaviti v Pli-berku. Po postavitvi petih krajevnih tabel in kažipotov na območju mesta Pliberk pa odločba ustavnega sodišča v sami mestni občini Pliberk še ni povsem izpolnjena. Tako za Drvešo vas okrajno glavarstvo namreč še ni pripravilo ustreznega seznama manjkajočih dvojezičnih cestnih znamenj, prav tako še ne za vse ostale kraje na območju mestne občine. Župan Visotschnig je zato napovedal, da jih bodo postavili, brž ko bodo prejeli uradni seznam. Še pred postavitvijo petih malih dvojezičnih tabel oz. kažipotov pa so neznani storilci v noči na ponedeljek že drugič s črno barvo premazali slovenski napis na veliki dvojezični krajevni tabli v Pliberku, ki je bila postavljena 13. julija. Prvič so premazali slovensko ime na tabli z rdečo barvo. Policija storilcev doslej ni izsledila. Ivan Lukan 4 Torek, 1G. avgusta 2G1G ITALIJA POLITIKA - Gonja Berlusconijevih privržencev proti predsedniku poslanske zbornice Fini naj odstopi zaradi afere okrog stanovanja v Monaku Demokratska stranka za prehodno vlado, Italija vrednot za takojšnje volitve RIM - »Vlada opravlja odlično delo, potrebno pa je z njim seznaniti javnost.« Tako pravi premier in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi v pismu, ki ga je včeraj naslovil na »klube svobode«, se pravi na krajevne celice svoje stranke. Berlusconi spodbuja svoje privržence, naj »na vsakem trgu v 8.100 občinah Italije« postavijo informativne kioske ali šotore, da bi ljudi obveščali o dosežkih vlade, saj je potrebna »trajna mobilizacija« proti tistim, ki »širijo malodušje ter dajejo prednost sebi in partikularnim interesom pred skupnim dobrim«. Očitno se Berlusconi na tak način pripravlja na možnost predčasnih volitev, ki bi jih po oceni nekaterih lahko razpisali že letošnjega novembra. V tem smislu govori tudi medijska gonja, ki jo Berlusconijeva dnevnika Il Giornale in Libero vodita proti predsedniku poslanske zbornice ter voditelju novona-stalega gibanja Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) Gianfrancu Finiju, kljub temu, da je premier napovedal oblikova- ansa nje programa v štirih točkah, da bi po počitnicah preveril možnost nadaljnjega sodelovanja s finijevci. V središču gonje je afera okrog stanovanja v Monaku, ki ga je svoj čas dobilo v dar Nacionalno zavezništvo, se pravi nekdanja Finijeva stranka, in v katerem zdaj živi brat Finijeve partnerice Elisabette Tulliani. Predsednik poslanske zbornice je v noti za tisk skušal pojasniti, da je stranka stanovanje prodala po redni predhodni cenitvi, sicer pa je izrazil »nejevoljo«, da v njem zdaj stanuje Giancarlo Tulliani. Il Gior- nale in Libero zahtevata, naj Fini zapusti položaj predsednika poslanske zbornice, češ da je zaradi podobne afere pred nedavnim moral odstopiti minister Claudio Scajola. Sicer pa je to stališče včeraj zavzel tudi tiskovni predstavnik Ljudstva svobode Daniele Ca-pezzone. Skratka, razdor med Berlus-conijem in Finijem se poglablja. A če se desna sredina razkraja, niti leva sredina ne zna dobiti skupnega jezika. V Demokratski stranki so prepričani, da bi moral biti prvi cilj oblikovanje prehodne vlade brez Berlusconija. K temu projektu naj bi pritegnili vse sile današnje opozicije ter Finijeve privržence. To je včeraj potrdil namestnik sekretarja Enrico Letta. Toda Italija vrednot je drugačnega mnenja. Kot je povedal njen predstavnik Luigi de Magistris, bi moral biti prvi cilj razpis predčasnih volitev. Italija vrednot noče povezav s Fi-nijem, pa tudi ne s Casinijem, češ da bi to bila voda na mlin t. i. sredinskega pola, kar bi pomenilo politično nesprejemljivo vračanje v prvo republiko. Cossiga v bolnišnici zaradi dihalnih težav RIM - Nekdanjega predsednika republike Francesca Cossigo so včeraj sprejeli v polikliniki Gemelli v Rimu zaradi dihalnih težav. Na začetku je kazalo, da ne gre za resnejše probleme, a v popoldanskih urah se je pacientovo zdravstveno stanje poslabšalo, tako da so ga premestili v oddelek za oživljanje. Cossiga je minulega 26. julija dopolnil 82. leto starosti in ima že dalj časa tudi druge zdravstvene težave, zaradi česar se v zadnjih časih v javnosti pojavlja na vozičku. Sicer pa je še vedno politično aktiven in rad nastopa v tisku. V teh dneh je marsikoga vznemirjala njegova teza, da naj bi pokol na postaji v Bologni pred 30 leti po nesreči povzročilo palestinsko razstrelivo v tranzitu. GIBANJA - Raziskava Confcommercia Zaradi krize močan padec povpraševanja RIM - Tudi pri osebni porabi je Italija kot pri tolikih drugih zadevah izrazito prelomljena. Na jugu države se namreč poraba družin nepretrgano manjša, na severu pa prav tako konstantno raste. Toda v kriznem dveletju 20082009 je zmanjšanje osebne porabe prizadelo tudi severno Italijo, predvsem severozahodni del s Piemontom na čelu, kjer se je poraba zmanjšala za dobrih pet odstotkov. Podatek izhaja iz raziskave študijskega urada stanovskega združenja Confcommercio, po kateri aktualno fazo gospodarskega oživljanja po krizi še naprej spremlja zelo šibko povpraševanje, še posebno na jugu države. Predvidevanja za gibanje osebne porabe v letošnjem letu na vsem državnem ozemlju pa govorijo o komaj zaznavni 0,4-od-stotni rasti, medtem ko naj bi se v letu 2011 ta okrepila na okrogel odstotek. Po raziskavi se delež osebne porabe na jugu v razmerju do celotne porabe v državi nepretrgano zmanjšuje: leta 1995 je ta delež znašal 28,6 odstotka. v letu 2007 se je zmanjšal na 27,3 od- BENEŠKI FESTIVAL V tekmi tudi zadnji film Skolimowskega BENETKE - Organizatorji 67. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah so sporočili, da so v tekmovalni program festivala dodali še en film. Gre za film "Essential Killing" priznanega poljskega režiserja Jerzyja Skolimow-skega. Kot so pojasnili organizatorji, naj bi bil ta "provokativni triler" dokončan ravno pred začetkom festivala, ki bo potekal med 1. in 11. septembrom. Naslov zadnjega, 24. filma, ki bo tekmoval za zlatega leva, pa bodo organizatorji objavili šele 6. septembra kot presenečenje. Film "Essential Killing", v katerem igra glavno moško vlogo ameriški igralec Vincent Gallo, glavno žensko vlogo pa francoska igralka Emmanuelle Sei-gner, skoraj povsem brez dialoga pripoveduje o Afganistancu, ki ga zajamejo ameriške sile v Kabulu in prepeljejo v neznano evropsko državo. Danes 72-letni režiser Skolimow-ski, "enfant terrible" t.i. nove vzhodnoevropske filmske šole, ki je nastala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je doslej posnel okoli 20 filmov. stotka, prihodnje leto pa naj bi predvidoma padel na 26,8 odstotka. Delež porabe družin na severu države pa je stalno rasel, in sicer na severozahodu od 29,6 odstotka v letu 1995 na 30,1 odstotka in na severovzhodu od 21,2 na 22,3 odstotka; v srednji Italiji je bil trend osebne porabe v teh letih stabilen. Dolina Aoste, Lacij in Veneto so bile v obdobju 1996-2007 dežele z najboljšim gibanjem in s približno 2-od-stotno letno stopnjo rasti osebne porabe, medtem ko se je ta najmanj, za manj kot odstotek, povečala v Abrucih, Li-guriji in Kalabriji. Iz raziskave Conf-commercia tudi izhaja, da so se dežele pri osebni porabi odzivale na krizo zelo različno. Zelo izrazit, več kot 5-od-stoten padec porabe so na primer zabeležili v Piemontu, medtem ko je bilo zmanjšanje porabe družin skoraj neopazno v Liguriji in Emiliji-Romagni. Dežele v srednji Italiji so po razmeroma stabilnem letu 2008 lani zabeležile znaten padec porabe, kar velja predvsem za To-skano in Umbrijo. BENCIN - Združenje Codacons Z objavo seznama neodvisnih črpalk v boj proti špekulaciji pri cenah pogonskih goriv AVTO - Zdaj je lastnik 90,1% podjetja Volkswagen prevzel Italdesign Giugiara WOLFSBURG,TURIN - Največji evropski avtomobilski proizvajalec Volkswagen (VW) je končal prevzem italijanskega oblikovalskega studia Italdesign Giugiaro. Volkswagen je tako postal lastnik 90,1 odstotka delnic italijanskega podjetja, ki je med drugim oblikovalo tudi prvo generacijo modela golf, preostali delež pa ostaja v rokah družine Giugiaro. »Italdesign je odslej trden član Volkswagnovega koncerna. Obeti so v luči pošteno polnih knjig naročil in obilice zanimivih projektov boljši kot kdajkoli,« je poudaril predsednik uprave VW Martin Winterkorn. Obenem je zatrdil, da se bo število zaposlenih v italijanski družbi zaradi nadaljevanja »ofenzive novih modelov« in s tem povezanega razvojnega in oblikovalskega dela še povečalo. Italijanska družba je bila ustanovljena leta 1968. Letno ustvari okrog 100 milijonov evrov prihodkov od prodaje in zaposluje približno 800 ljudi. Ustanovila sta jo Giorgetto Giugiaro in Aldo Mantovani, družba pa je sodelovala s številnimi proizvajalci avtomobilov z vsega sveta, med drugim s Fiatom, Renaultom, Fordom in Toyoto. Chrysler v drugem četrtletju ostaja v rdečih številkah DETROIT - Ameriški proizvajalec avtomobilov Chrysler, ki ga lastniško obvladuje Fiat, je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 172 milijonov dolarjev izgube. Chrysler je izgubo v primerjavi s prvimi tremi meseci znižal na podlagi boljše prodaje avtomobilov in tovornjakov. Na največjih Chryslerjevih trgih, v ZDA in Kanadi, se je povpraševanje po avtomobilih in tovornjakih tudi v drugem četrtletju zviševalo. Chrysler je v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem med aprilom in junijem prihodke okrepil za 8,2 odstotka na 10,5 milijarde dolarjev. Izguba je bila manjša za 25 milijonov dolarjev. EVRO 1,3253 $ +0,60 RIM - Proti špekulacijam naftnih družb in upraviteljev bencinskih servisov med poletno prometno gnečo se je združenje potrošnikov Codacons odločilo, da bo prvič objavilo popoln seznam neodvisnih bencinskih črpalk na italijanskem ozemlju. Codacons ob tem dodaja, da lahko avtomobilisti na tako imenovanih belih črpalkah prihranijo tudi pet do deset evrov cene za poln rezervoar goriva. V vsej Italiji je takih belih črpalk, ki niso odvisne od grosističnih dobaviteljev goriva, torej od velikih naftnih družb in multinacionalk, nekaj več kot tristo. Na spletni strani združenja za zaščito potrošnikov www.codacons. it/area_down-load/distributoriindipendenti.htm je na voljo seznam, iz katerega je mogoče razbrati, da je največ neodvisnih bencinskih servisov v deželi Marke, in sicer 40. sledita pa ji Lombardija s 36 in Lacij s 35 črpalkami. Po samo ena taka črpalka se nahaja v Dolini Aoste, Furlaniji-Julijski krajini in Mo-lizeju, po tri jih imajo v Bazilikati in na Tri-dentinskem, pet v Kalabriji, 15 v Kampa-niji, 27 v Emiliji-Romagni, 31 v Venetu, po 18 na Siciliji, Sardiniji in v Apuliji, 17 v To-skani in pet v Liguriji. »Dovolj nam je stalnega vračanja špekulacije ravno v času, ko Italijani sedejo za volan in se odpeljejo na počitnice,« pravi ob tem predsednik Codaconsa Carlo Rienzi, ki avtomobiliste poziva, naj bojkotirajo »sedem naftnih sester« in uporabljajo bele črpalke. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. avgusta 2010 evro (povprečni tečaj) valute 9.8. 6.8. ameriški dolar 1,3253 1,3176 japonski jen kitajski juan 113,48 113,14 89179 ruski rubel mniickn niruia 8,9684 39,64GG 61,129G 39,35GG 6G,82GG II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,45G9 G,83G4G 7,4515 G83G1G L/1 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,394G 7,8975 9,38GG 7,8775 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,768 1,3771 24,755 1,383G jVIUCiIjM llallK estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 279,28 15,6466 278,65 1 1 la\J£.al->Kl 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9814 1 3633 3,987G 1,3358 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,4423 1,9558 1,4356 1 9558 UUIUal Jl\l ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2328 3,4528 4,246G 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal G,7G89 2,3261 G,7G83 2 3123 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti lira 29G,GG 1,9772 29G,GG 1,9734 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,226G 7,2255 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,29469 0,41813 0,63894 LIBOR (EUR) - - - LIBOR (CHF) 0,12833 0,17333 0,23333 EURIBOR (EUR) 0,650 0,904 1,152 ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 29.161,56 € -109,25 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. avgusta 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,85 INITEDIII IDriDA 3 £»") +G,G8 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,74 1543 -1,74 -1 28 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,57 +G,11 TELEKOM SLOVENIJE 237,84 92,99 -G,29 -1,17 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM 1 J IBI IANA 24 02 - AERODROM I_IMBL__IANA 24,02 - DELO PRODAJA - - CTni ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 18,35 7 nn +9,95 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 1G,55 h/11 IMnTCCT -1,4G KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IBL IANA 7,82 +2,89 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 43G,GG 149,39 -2,71 -2,G3 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,42 -2,3G MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. avgusta 2010 +1,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,173 91,24 15 48 +1,12 +1,52 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,9875 +1,18 +G,71 +1 G8 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,G28 4,1G25 +1,11 EDISON ENEL ENI G,9665 3,915 1659 +3,65 +2,G9 +1 53 FIAT FINMECCANICA 1G,G1 -1,96 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,6G 15,69 +G,29 +G,9G INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,57 1132 +2,29 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 2G,G4 -G,61 +1,52 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,G25 6,985 1 861 +2,55 +G,22 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,595 13 37 +1,81 +1,27 +1 83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,24 +1,88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,55 6,34 1 G23 +G,14 +G,63 TENARIS TERNA 14,42 3175 +G,2G -G,62 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA G,111 +G,71 -G,27 +1 35 UNICREDIT 8,24 2,1G25 +1,45 SOD NAFTE (159 litrov) 81,58 $ +0,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 2G, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 822,34 3.264,21 -1,G5 -G,68 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.876,95 81 G,98 1.371,35 632,68 252,86 1.487,95 2.37G,89 +G,12 +G,38 +1,41 -G,59 +G,G4 +G,13 -G,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 1G.699,43 2.3G5,69 1.127,71 1.152,24 6.351,6G 5.41G,52 3.777,37 2.527,76 1.199,5G 2.827,27 9.572,49 2.995,G6 21.8G1,59 2.672,53 18.287,5G +G,43 +G,75 +G,54 -G,G7 +1,47 +1,47 +1,65 +1,18 +G,G3 +1,72 -G,72 +G,56 +G,53 +G,79 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu GLEDALIŠČE - Delovno omizje na sedežu Pokrajine Do odobritve novega statuta bosta SSG še vodila komisarja Trdo stališče tržaške občinske uprave - V novih upravnih telesih najbrž tudi SSO in SKGZ Slovensko stalno gledališče bosta še nekaj časa (najbrž do konca leta) vodila izredna pooblaščenca Andrej Berdon in Paolo Marchesi. Podaljšanje mandata komisarjema podpirajo vsi dejavniki, ki so včeraj na sedežu Pokrajine nadaljevali soočenje o novem statutu gledališča. Berdon in Marchesi bosta podpisala delovne pogodbe osebju in izpeljala prvi del gledališke sezone 2010-2011, ki je v glavnem že zastavljena. Marchesi in Berdon naj bi ostala za krmilom SSG do odobritve novega statuta ustanove, kar naj bi se zgodilo pred koncem leta. Osnutek novega statuta so zastopniki Dežele, Občine in Pokrajine Trst včeraj uradno predstavili obema komisarjema ter Svetu slovenskih organizacij ter Slovenski kulturno-go-spodarski zvezi. Lokalne uprave predlagajo štiričlansko skupščino SSG ter petčlanski upravni svet. Tri člane skupščine bi imenovale krajevne uprave, enega pa društvo Slovensko gledališče, v upravnem svetu pa bi sedeli trije člani uprav ter dva člana, ki bi ju predlagalo društvo Slovensko gledališče. Slednje bi v sklopu uprave predlagalo predsednika in podpredsednika. Krovni manjšinski organizaciji sta mnenja, da je tako oblikovani statut neuravnovešen predvsem pri novi sestavi skupščine, v kateri slovenska manjšina ne bi imela več praktično nobene besede. To stališče sta včeraj izpostavila predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič, ki sta prepričana, da bo z dodatnimi razgovori mogoče najti rešitve, ki bi zadovoljile vse zainteresirane dejavnike in koristile gledališču. S tem je soglašal deželni odbornik Roberto Molinaro (spremljal ga je direktor odborništva Giulia-no Abate), medtem ko Občina Trst (na seji so jo zastopali funkcionarji) vztraja, da morajo imeti tri uprave odločilno besedo pri vodenju SSG. To Včerajšnje omizje o Slovenskem stalnem gledališču (desno) in spodaj izredna komisarja teatra Andrej Berdon in Paolo Marchesi kroma je tudi načelno stališče Pokrajine (zastopala sta jo odbornica Mariella Di Francesco in podpredsednik Walter Godina), ki je sicer z Godino kasneje priznala, da mora biti novi statut sad ne samo dogovarjanja, temveč tudi sporazuma med Deželo, Občino in Pokrajino ter predstavništvom slovenske manjšine. Molinaro, ki bo ohranil odbor-niški resor za kulturo in šolstvo (z jezikovnimi manjšinami se bo po novem ukvarjal njegov kolega Elio De Anna), soglaša, da bi SSO in SSG aktivno pristopili k vodenju teatra. Z novim statutom se bo po poletnih počitnicah ukvarjala petčlanska delovna skupina v sestavi treh zastopnikov lokalnih uprav, medtem ko bosta krovni manjšinski zvezi in društvo Slovensko gledališče v tej skupini zastopala Walter Bandelj in Adriano Sossi, ki je predsednik društva. Vsi so izrazili potrebo, da bi gledališče dobilo novi statut pred koncem tega leta, nove upravitelje pa najpozneje v začetku leta 2011. / SVET Torek, 10. avgusta 2010 5 1 APrimorski ~ dnevnik Nova razsvetljava pri Sv. Andreju Območje Sv. Andreja in Drevoreda Ges-si ima novo javno razsvetljavo. Obnovilo jo je podjetje AcegasAps, poseg sodi v celovit načrt o prenovi mestne javne razsvetljave. Nameščene so bile nove žarnice, ki bodo omogočile 23-odstotno varčevanje električne energije, z novimi svetilkam pa se bo tudi znižalo svetlobno onesnaževanje (preprečena bo disperzija svetlobe proti nebu). Skupno je bilo na tem območju postavljenih kakih 70 novih svetlobnih točk s posebnimi žarnicami z ja-kostjo 250, 150 in 70 vatov. Občinska uprava je letos investirala kar 3 milijone evrov za obnovo javne razsvetljave, s čemer pa je tudi povečala varnost na cestah in ulicah v večernih in nočnih urah. Gas natural, nečedni posli v Gvatemali? Okoljevarstvena organizacija Greenac-tion transnational, ki nasprotuje gradnji uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu se je spet znesla nad špansko družbo Gas natural. Multinacionalka, ki bi hotela zgraditi plinski terminal pri Žavljah se je znašla v vrtincu mednarodnih polemik po krvavem dogodku izpred nekaj dnevi v Gvatemali. V tej srednjeameriški državi so začeli domačini manifestirati proti energetskem monopolu hčerinskega podjetja te družbe, Gas natural-Union Fenosa, in zahtevati podržavljenje javnih servisov, med katere sodi tudi energetika. Pred nekaj dnevi je prišlo do krvavih neredov, v katerih so bili umorjeni vodje protesta, kar je dalo povod mednarodni kampanji za izgon družbe Gas natural iz Gvatemale. Občina Repentabor: dijaške vozovnice Družine s stalnim prebivališčem v občini in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, (nižja srednja šola ter I. in II. razred višje srednje šole) lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2009, ki ne sme presegati 25.000,00 z odbitkom 4.000,00 evrov za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje, ki je na voljo v tajništvu občine Repentabor, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, tel. 040 327335, je treba izpolnjenega vrniti s priloženo kopijo davčnih prijav 2009 družinskih članov najkasneje 20. avgusta. DEVIN-NABREŽINA - Na trgu pred cerkvijo od jutri do ponedeljka, 16. avgusta Nabrežina vabi na praznik sv. Roka Stojnice z domačo hrano in pijačo, več razstav, srečanja ter plesni večeri - Drevi v sesljanskem kopališču Castelreggio bo zaživela pobuda Zvezdnate čaše Nabrežinski trg se v tednu pred velikim šmarnom tradicionalno prelevi v središče dogajanja. Ob praznovanju vaškega zavetnika svetega Roka se občinska uprava in krajevna slovenska oz. italijanska združenja namreč zberejo in poskrbijo za pester program vabljivih pobud, ki so jih včeraj na sedežu tržaške pokrajine ob prisotnosti podpredsednika Walterja Godine predstavili devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Romita in predstavniki sodelujočih društev. Od jutri do ponedeljka, 16. avgusta, bo namreč v Nabrežini že dvanajstič zaživel Praznik sv. Roka - Okusi tradicije. Spet bodo trg pred cerkvijo napolnile stojnice domače hrane in pristne pijače, ki jih bodo upravljala domača društva SK Devin, SKD Igo Gruden in ŠD Sokol ter krajevni proizvajalci. V Kavarni Gruden pa bo na voljo po-kušnja vin s kontroliranim poreklom. Praznovanje se bo začelo jutri ob 18.30 z odprtjem razstav, nadaljevalo pa se bo ob 19.30 z nastopom domače nabrežinske godbe, za njimi pa še s plesom z mladim ansamblom Kraški muzi-kanti. V četrtek bodo ob 18. uri v sklopu projekta Povežimo kmečke tržnice ob meji razglasili zmagovalce tekmovanja sirov v sodelovanju z LAS Kras iz Trsta in tistim iz Brkinov oz. Sežane. Večer bo v cerkvi sv. Roka minil v znamenju koncerta klasične glasbe v sodelovanju z Glasbeno akademijo iz Cetinja (nastopila bosta Srbkinja Žana Lekic -flavta in Ukrajinec Aleksej Molčanov - klavir); na trgu pa bodo zaigrali Kraški muzikanti. V Kam- narski hiši bodo v petek ob 17.30 predstavili knjigo Carso. Riscatto dalla poverta Jamesa Davisa, ki bo tudi prisoten, ob 19. uri pa bo na sporedu še srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, ki ga bo predstavila Tatjana Rojc, ob 20.30 pa bodo v goste prišli glasbeniki narodnozabavnega ansambla Roka Žlindre. V soboto je ob 9. uri predviden ex tempore, ob 19.30 pa folklorna predstava skupine Gradina v priredbi Občine Ilirska Bistrica; zvečer bodo obiskovalce zabavale melodije ansambla Primorski fantje. Nedeljski večer bo minil v znamenju smeha, saj bo ob 19.30 na oder stopila igralka Irene Pahor s svojo kabaretno performanso, za ples pa bo nato poskrbel ansambel Souvenir. Za slovesen zaključek bo v ponedeljek zvečer poskrbel ansambel Real, ob 21.30 pa priljubljena tombola v priredbi SK Devin. Tudi letos ne bo manjkalo razstav - v Kam-narski hiši Igo Gruden bo sejem rabljenih knjig (zbrana sredstva bodo namenili nakupu novih knjig za občinsko knjižnico Nade Pertot), v prvem nadstropju pa bodo na ogled fotografije Miloša Zi-dariča, ki je ovekovečil smučarsko dejavnost SK Devin v pretekli sezoni. Na sedežu SKD Igo Gruden si bo mogoče ogledati razstavo starega kmečkega orodja, razstavo zbirk in maket (razstavljajo Edo Crociati, Nadja Ščuka in Franco Corbatto) in slikarska dela Claudia Clarija, medtem ko se v Kavarni Gruden nadaljuje razstava France Kovačič. V župnijski dvorani bodo na ogled miniature cerkva in gradov, v kleti Petelin pa bo razstava vin kmetije Štrekelj z Gorjanskega. Dogajanje na tem delu zahodnega Krasa se bo sicer začelo že drevi, ko bo v kopališču Castel-reggio v Sesljanu zaživela pobuda Zvezdnate čaše. Ob 19. uri bo na sporedu vodena pokušnja kraških in briških vin ter ribjih specialitet Tržaškega zaliva. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjige o vinih in receptih Martine Tommasi (Borderwine), Grazielle Semacchi (Zogar con le parole) in Marine Petronio (Il quaderno ritrovato), ob 21.25 bo na sporedu lepotno tekmovanje Miss Italia za naslov Miss Trieste, naposled pa (ob 23.30) še nočni sprehod po plaži in opazovanje zvezd v priredbi miramarskega rezervata WWF. (sas) 6 Torek, 10. avgusta 2010 TRST / PREISKAVA - Peterica Tržačanov za zapahi Iz Slovenije v Trst z mamilom pod jezikom Drogo kupovali v Izoli in razpečevali v mestu - Zaseg manjših količin mamila Kurirji z drogo so skrivali mamila kar v ustih, pod jezikom, da jih ne bi med prevozom nedovoljenega tovora iz Slovenije v Italijo policijske sile izsledile, kljub temu novemu, nevsakdanjemu skrivališču, pa so jih tržaški finančni odkrili. Pet so jih aretirali, štiri so jih prijavili sodstvu, zaplenili pa so tudi manjše količine vsakovrstnih mamil. Preiskava, ki se je uspešno iztekla pred nekaj dnevi, se je začela že pred meseci. Tržaški finančni stražniki so na železniški postaji zasačili več mladoletnih iz Veneta z manjšimi odmerki mamil. Prisotnost mladih iz sosednje dežele je bila dokaj čudna. Prav tako čudne so bile zasežene majhne količine droge, ki so si jih mladi iz Veneta očitno preskrbeli v Trstu. Finančni stražniki so začeli zelo diskretno slediti mladim in - tudi s pomočjo nekaterih staršev -odkrili njihove prijateljske kroge. Domneva, da so mladoletni prihajali v Trst po drogo, se je izkazala za povsem utemeljeno. Preiskovalci so kmalu prišli na sled razpečevalcem, ki so prodajali drogo mladoletnikom, in ugotovili, da je droga prihajala iz Slovenije. Tržaški razpečevalci so se pogostoma podali v Izolo in si tam nabavili mamilo. Vsakič so prepeljali v Trst le manjše količine droge, ker tihotapski sistem - mamilo pod jezikom - ni dopuščal izdatnejših pošiljk. Drogo so hermetično zapakirali in zavojček skrili pod jezik. V primeru, ko bi jih policija ustavila, bi zavojček hladnokrvno požrli. Hermetično zaprtje naj bi preprečilo morebitno hudo nevarno razpršitev droge v tihotapče-vem telesu. Tihotapski skupini je dokončno odklenkalo, potem ko so finančni stražniki ustavili enega od članov tolpe, ko se je s taksijem vračal iz Izole v Trst. Po njem so končali za rešetkami še štirje člani mamilaške bande. Vsi so Tržača-ni, tri ženske in dva moška, stari od 35 do 42 let. Mamila so razpečevali v enem od parkov pri Sv. Jakobu in v stanovanjskem bloku, imenovanem Vatikan, prav tako pri Sv. Jakobu, le kakih sto metrov od osrednje mestne kara-binjerske postaje. Druge štiri vpletene ljudi so prijavili sodstvu, med kakimi štiridesetimi klienti razpečevalske tolpe pa jih je bila kar polovica mladoletnih. Te so prijavili vladnim organom kot uživalce mamil. V okviru preiskave so zasegli 30 gramov heroina, 50 gramov hašiša, 10 gramov marihuane, 5 gramov kokaina in več tabletk psihotropnih snovi. Šentjakobski Vatikan, eno od prizorišč razpečevanja droge kroma TEKMOVANJE - Za naslov Italian star Zvezde lepotičke V Trstu najlepša 17-letna Furlanka Elisa - Tudi ostale nagrajene so najstnice Najstnice so absolutne zmagovalke lepotnega tekmovanja, poimenovanega Italian star, ki je potekalo preteklo soboto v javnem lokalu na tržaškem nabrežju. Prvi dve mesti, ki vodita na vsedržavno tekmovanje, sta osvojili mladenki, stari 17 oziroma 16 let, še mlajši (15 in 16 let) pa sta njuni spremljevalki. Paradoksalno pa je tržaško lepotno tekmovanje zmagala lepotica iz Furlanije, ob čemer se je marsikdo od gledalcev namrdnil, ni pa bilo ostrih polemik kot takrat, ko je naslov najlepše tržaške lepotice osvojila Slovenka Sara Jug iz Nove Gorice. Trak najlepše (Italian star) je osvojila 17-letna Furlanka Elisa Paruta, po poklicu frizerka v moškem salonu . 16-letna tržaška dijakinja Paola Rosani je bila izvoljena za »televizijsko zvezdo« (Star television). Elisa in Paola bosta nadaljevali svoje poletne počitnice v pričakovanju na vsedržavno tekmovanje, ki se bo odvijalo od 1. do 5. septembra v Assisiju, na katerem se bosta s kandidatkami iz vse države potegovali za vsedržavni naslov Italian star. Nagrajeni sta bili tudi 15-letna tržaška dijakinja Roberta Battini (osvojila je naslov Star show girl) in leto starejša Pamela Fonda, prav tako iz Trsta, ki je osvojila trak Star music. Večer tržaških (mladih) lepotic je vodil prekaljeni maček tovrstnih prireditev Fulvio Marion, ki je zmagovalki in spremljevalkam zaželel, da bi njihov prvi tržaški večer postal odskočna deska za njihov skok v svet mode, televizije, filma in plesa. Kdove, ali bo mladenkam skok res uspel ... Še je treba ukrepati proti sivi grozdni plesni Glede na fenološke faze, ki nas še ločijo od trgatve, svetujejo strokovnjaki dva posega v sledečih fenoloških fazah: prva faza, ko se začnejo jagode mehčati (sedanja); druga faza, dva do tri tedne po prejšniji fazi (pred trgatvijo!). Pri škropljenju v zadnji fazi moramo biti izredno pazljivi na varnostno dobo uporabljenih protigli-vičnih sredstev! Danes razpolagamo s številnimi pripravki, ki uspešno učinkujejo proti botritisu. Navajamo le pomembnejše učinkovine, v oklepaju pa nekaj tržnih imen: Fenaxamid (Teldor), Mepanirim (Frupica), Pirimetanil (Scala), Ciprodinil (Switch), Ipro-dione (Rovral). Poleg navedenih je seveda na razpolago še več drugih učinkovin, katerim se stalno dodajajo nove. Kakšno škodo povzroča siva plesen V času, ki nas loči od trgatve napade glivica najpogosteje grozd, še posebej bele sorte s strnjenimi jagodami. Dozorevajoče jagode postanejo sivorjave barve, se zmehčajo in ob deževnem vremenu obdajo z gosto sivo plesnivo prevleko. Gniloba se hitro širi in lahko zajame večji del grozda, pri nekaterih sortah pa zgni-jejo tudi peclji, zaradi česa odpadejo deli ali celi grozdi. V zelo deževnih letih so gnili celo grozdi in obdani z gosto plesnivo prevleko, ki se ob trgatvi značilno pokadi. Ob neposredni škodi, ki jo botritis povzroča na pridelku, je glivica vzrok tudi posredne škode, ker je grozdje vsled napada botritisa slabše, kar negativno vpliva na rezultate vinifika-cije. Problem je še zaznavnejši v zadnjih letih, ko je veliko povpraševanje po nežnih, zelo aromatičnih vinih, ki jih lahko proizvajamo le iz zdravstveno neoporečnega grozdja. Tudi če napade botritis le 10% grozdov, so posledice, kar zadeva barvo in aromo vina, zelo zaznavne. Pa tudi na okusu pride do neželenih posledic. Prisotni so lahko neprijetni vonji, poveča se vsebnost citronske in sukcinske kisline, zmanjša pa se vsebnost vinske in jabolčne kisline ter razmerje med njima. Problemi nastanejo tudi vsled prisotnosti encima laktaze, ki povzroča oksidacijo polifenolov, kar se opaža v potemnitvi mošta ali vina, kar poznamo pod imenom biološka motnost vina. Razlogov je torej veliko, da zavarujemo grozdje pred napadi sive plesni. Če pa se pojavi na grozdih, bomo, če se le da, odstranili napadene jagode. To se nam bo obrestovalo, ker bo boljša kakovost mošta in vina visoka nagrada za naš trud. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB TEDEN ZA MIR - Ob 65. obletnici atomskega bombnega napada na Hirošimo in Nagasaki Dokumentarec o ameriških vojaških bazah Pripravila sta ga novinar Thomas Fazi in snemalec Enrico Parenti - Na lastne stroške sta v treh letih obiskala baze na Kosovu, na Okinavi in na otoku Diego Garcia Dokumentarni film so predstavili v Ljudskem vrtu v Ul. San Michele kroma V Trstu se je v nedeljo zaključil niz pobud posvečenih 65. obletnici atomskega bombnega napada na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki ob Tednu za mir. Združenja Andandes, Mreža proti vojnam in Senza Confini Brez meja so zato v Ljudskem vrtu na Ul. San Michele priredila zanimivo srečanje, na katerem so predvajali dokumentarni film Standing army, ki sta ga posnela novinar Thomas Fazi in snemalec Enrico Parenti. Nedeljskega srečanja se je udeležil sam Fazi, ki je številnim prisotnim predstavil njuno triletno delo, in sicer 75-minutni film o ameriških vojaških bazah v svetu. Ideja se jima je porodila, ko sta leta 2007 začela spremljati dogodke v Vicenzi, kjer so se ljudje upirali razširitvi ameriške vojaške baze v starem zapuščenem letališču Dal Molin oz. tamkajšnji nastanitvi zelo številne in izurjene 173. brigade ameriške vojske, ki je imela ključno vlogo tako v spopadih v Iraku kot v Afganistanu. Fazi in Parenti sta si zagotovila vsa potrebna dovoljenja in na lastne stroške obiskala nekaj vojaških baz v svetu ter opravila več intervjujev (z zagovornikom liberalne ekonomije Edwardom Luttwakom, z neko antropologinjo in veteranom iz Vietnama, z mislecem Noamom Chomskyjem in drugimi). Podala sta se v ameriško bazo na Kosovem, kjer sta z grozo ugotovila, da so »gostje« krajanom začeli vsiljevati ameriški stil z raznimi McDonald'si, trgovinami in igralnicami; obiskala pa sta tudi bazo na otoku Diego Garcia v Južnem Pacifiku in bazo na japonskem otoku Okinava. Film sta predstavila na več filmskih festivalih, na Japonskem pa so jima celo predlagali, da bi ga predvajali v kinu. V filmu ugotavljata, da so navadno ameriški gostje ob postavitvi baze izgnali krajevno prebivalstvo in uničili rodovitna polja. Nezadovoljno ljudstvo, ki se ne more vrniti na svojo zemljo, se nezaželenim gostom povsod upira in zahteva nazaj to, kar je bilo njihovo. Po 2. svetovni vojni so namreč Američani začeli urejati svoje vojaške baze v državah poražencev, od tod pa se razširili še na sosednje države - kaže, da je danes po svetu 716 uradnih baz, ob teh pa še nepregledno število postojank oz. izvidnic za nadzor. Prvotna pretveza ameriških »gostov« je bila zaščita zahoda pred komunizmom, nato pa se je pojavila še nevarnost terorizma. Da se za vsem tem skrivajo ogromni interesi in tajne domene, sta tako ugotovila tudi režiserja. Sicer pa se podobno dogaja tudi pri nas, saj nihče ne ve, čemu služi baza v Avianu in zakaj morajo atomski tovori mimo tržaškega oz. koprskega pristanišča. (sas) / TRST Torek, 10. avgusta 2010 7 BAZOVICA - V nedeljo se je zaključila prireditev Zgodovinanarava Spomin na preteklost kot opomin za prihodnost Sončna nedelja je minila v znamenju igrivosti in dobre volje - Sugestiven mimohod vaščanov V Bazovici se je v nedeljo zaključila tridnevna prireditev Storianatura-Zgodovina-narava v priredbi tržaške pokrajinske uprave in bazovskih organizacij. Prireditelji so cilj prav gotovo dosegli - s simpoziji, razstavami, delavnicami in zabavo so namreč spodbudili zavestno in spoštljivo vrednotenje kraške gmajne in vzdrževanje biotske raznovrstnosti s ponovno uvedbo paše. Nedeljski sončni dan je bil bogat z dogodki, ki so se začeli že v dopoldanskih urah. Interesenti so namreč obiskali živinorejsko kmetijo Lenarta Vidalija, kjer so se na lastne oči prepričali, kako se mleko spremeni v sir. Za najmlajše so pri bazov-skem kalu poskrbeli vzgojitelji oz. anima-torji Študijskega centra Melanie Klein, ki so jim kratili čas z risanjem in igranjem. Nedvomno pa je bil najbolj spektakularen trenutek prireditve mimohod vaščanov s starim orodjem in starimi stroji. Simpatične ženice s srpom v rokah in rutami na glavi, možje s kosami in slamnikom, mlekarice in mladina z grabljami so obudili nekdanje čase in prikazali takratna opravila ob košnji. Pri kalu pa je zaživela tudi predstava kulturnega in etnološkega društva Alojz Mi-helčič iz Harij pri Ilirski Bistrici. Dobra volja in zabava sta v nedeljo kraljevali v Bazovici kroma Vsako uro so pobudniki poskrbeli tudi za vodeni ogled pašnika in za predstavitev Projekta za ovrednotenje kraške gmajne, za ogled bazovskega naravoslovnega didaktičnega centra, za razstave Življenje na vasi: nekdanja orodja in tradicije ter mikološke razstave. Otroci pa so lahko dali duška tudi svoji domišljiji z natečajem Poimenuj našega kozlička, ko so sodelovali pri izbiri imena za maskoto pašnika. ZGODOVINANARAVA - Sugestivna sobotna triurna pobuda Nočni sprehod po Resslovi poti Pod vodstvom deželnih gozdnih straž Naravoslovnega didaktičnega centra je 150 pohodnikov spoznavalo gozd Igovec in v njem srečalo zanimive osebnosti V sklopu prireditve Storianatura-Zgodovinanarava je v soboto v Bazovici odlično uspel tudi vodeni nočni ogled gozdne učne poti Josef Ressel in gozda Igovca, ki so ga vodile deželne gozdne straže Naravoslovnega didaktičnega centra - Centro didattico naturalístico ter ani-matorji Elisa Dal Molin, Daniela Della Valle, Giacomo Segulia, Anna DallAr-mellina, Fabio Musco in Emanuela Brian-ti združenja EOH San iz Trsta. Pri bazovskem kalu se je ob 19. uri zbralo preko 150 odraslih in otrok, ki se je podalo na triurno pešačenje. Ze takoj na bivši »sežanski cesti« so udeleženci spoznali prvo posebno vodičko in sicer zabavno Vilo Japlenco (Fata Calcina), pri kalu pa ji je začel nagajati še škrat Govc, ki je vsem povedal nekaj zgodovine gozda Igovca. Ob spremstvu gozdnih straž so sprehajalci nadaljevali pot do informativne table o gozdu, kjer jih je pričakala prava predstava: izpod napetih belih rjuh so se prikazale roke animatork, ki so spretno uprizorile pogovore med vaškim županom in upravnimi organi iz starih ča- Utrinek s sugestivnega koncerta v gozdu sov. Navdušeno občinstvo je nekoliko je nato na poti spoznalo tudi, kako pridelujemo apno, saj jih je sama Vila Japlenca živahno seznanila s tem zdaj pozabljenim, a nekoč bistvenim opravilom. Po poti je skupina naletela na igralko, ki pa se je predstavila kot »zapuščen pasji iztrebek«. Ob tem se je hudomušno dotaknila neljubega problema pasjih iztrebkov, ki se kopičijo na sprehajališčih kot tudi na gozdnih poteh. Udeležencem je nato spet nagovoril vaški župan, ki jim je nanizal več anekdot (iz arhivskih virov) o sečnji drvi in gospodarjenju z gozdom, nato pa se je oglasil še sam Josef Ressel, ki jim je opisal svoje dosežke v vlogi gozdnega izvedenca in tudi iznajditelja. Ko se je stemnilo, je skupino čakalo spet novo presenečenje. Udeleženci so že ob vhodu v Globoko dolino slišali glas violine, ki je izvajala Vivaldijeve Štiri letne čase. V nepopisno očarljivi atmosferi, je nato zaživel »mali koncert«, ki so ga izvedli violinist Silvio Quarantotto, violinistka in domačinka Vera Šturman ter kitarist Paolo Maineri in občinstvo je pri hitrih irskih vižah tudi aktivno sodelovalo. Po izvrstnem glasbenem trenutku je skupina krenila še proti jami Skilan. Ob vhodu v doslej najglobljo jamo na Tržaškem je predstavnik jamarske skupine C.De-beljak Roberto Cirami sprehajalcem orisal jamo. Ob pomoči prenosnih svetilk je nato skupina po triurnem sprehodu svoj ogled gozda zaključila in se zadovoljna vrnila na prizorišče manifestacije. Čakajoč na padajoče zvezde Avgustovsko padanje zvezd že stoletja prevzema ljudi. Nebesni fenomen, poimenovan tudi Lo-vrenčeve solze, ker je najbolj intenziven prav na dan sv. Lovrenca, 10. avgusta, so opisali že pred tisoč leti, znanstveniki pa trdijo, da so ga opazili še vsaj tisočletje prej. Letos bo mogoče največ padajočih zvezd opaziti nekoliko pozneje, v noči med 12. in 13. avgustom, je napovedal astronom s tržaškega astronomskega observatorija Michele Maris. Strokovnjak je pojasnil, da je že od srede julija mogoče opaziti padajoče zvezde, največ pa jih bo »padlo« na zemljo v noči na petek, in sicer med 1. in 5. uro zjutraj, ko naj bi jih opazili do največ 100 v eni uri. Iz vesolja bodo priletele v atmosfero s hitrostjo 18 tisoč kilometrov na uro. V resnici so to majhni drobci snovi, veliki kot majhni kamenčki, ki se ob prihodu v atmosfero vnamejo in dosežejo temperaturo do 4 tisoč stopinj. Nocoj na Muzejih zvečer o Timmlu Tržaški slikar Vito Timmel bo posredni protagonist nocojšnjega večera v gledališkem muzeju Carlo Schmidl v palači Gopčevic. Predstava z naslovom Sanje: 10. avgust 2010 bo v režiji Riccarda Maranzane in Fabia Niederja z glasbo, besedami in vizijami pokukala v Timmlovo magično listnico. Gre dejansko za nekakšno uprizoritev Timmlovega dnevni-ka-romana, ki je z naslovom Magična listnica izšel po umetnikovi smrti. Dnevnik bo predstavil sam Ma-ranzana, za glasbeno kuliso je poskrbel Fabio Nieder, izvajali pa jo bodo Dario Savron (marimba), Igor Zobin (harmonika) in Pietro Polotti (elektronska realizacija). Začetek predstave ob 21. uri. Ob 22.30 pa bo v dvorani Bobi Bazlen v pritličju Palače Gopčevic v okviru ciklusa Notturni direktor oddelka za kulturo pri tržaški občini Adriano Dugulin predstavil ponatis Biografskih spominov Giovannija Guglielma Sartoria. Mehiški triler La zona v gledališču Basaglia V okviru filmskega festivala Gio-vani storie, giovani passioni -Mlade zgodbe, mlade strasti, ki ga v gledališču Basaglia v svetoi-vanskem parku prireja tržaška pokrajina v sodelovanju z zadrugo Bonawentura in združenjem La Cappella Underground, bodo drevi predvajali triler film La Zona Rodriga Pie (Španija/Mehika 2007), ki pripoveduje o nečloveškem nasilnem kaznivem dejanju v mehiškem glavnem mestu, o delitvi med bogatimi in reveži. Vstop je prost. Ludoteka v igralnem kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga "L'Albero Azzurro" obveščajo, da brezplačna ludote-ka deluje v Igralnem kotičku Pal-ček"v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 11., 18. in 25. avgusta: »Joj, kakšna packa«, »Voda, barve in domišljija«. 6., 13., 20. in 27. avgusta : "Vrt domislic", » Barvane škatlice«. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Igralni kotiček Palček na tel.št. 040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. 8 Torek, 10. avgusta 2010 TRST / TRIESTELOVESJAZZ - Večera na Trgu Hortis Harmonikar Aleksander Ipavec dvakrat nastopil v zaključnem delu Jutri si bo mogoče Mirojevo razstavo, ki je na ogled v bivši konjušnici miramarskega gradu, ogledati do 21. ure. Urnik ogleda, razstavo sicer zapirajo ob 18.30, so podaljšali, ker bo sredin večer namenjen parku mira-marskega gradu, ki se poteguje za naslov najlepšega parka v državi. Jutri zvečer ob 21. uri bo namreč na vrsti multimedijski dogodek Zvoki podob. Harmonikar Aleksander Ipavec je bil eden od glavnih protagonistov zaključnega vikenda festivala Trieste Loves Jazz. Zvesta in vedno številna publika je do zadnjega večera potrdila priljubljenost pobude, ki je dala mednarodnim in krajevnim glasbenikom možnost izražanja tudi s krstnimi izvedbami novih projektov. Jazzovska govorica je v sedemnajstih večerih dobila različne glasbene konotacije in sobotni večer je na poseben način obarvala latinska nota. Triletno sodelovanje veže tržaškega harmonikarja in pevko Alessandro Franco, ki sta predstavila pesmi iz latinskoa-meriške in portugalske literature. Glasbenika sta se v bolj etno kot jazzovskem duhu vživela predvsem v svet čustvenega fada iz repertoarjev legendarnih interpretk, kot sta Amalia Rodriguez in Dulce Pontes. Svojevrstna pevka izhaja iz raznolike pevske izkušnje, kar se izraža tudi v njenem prehajanju iz bolj klasične v ljudsko vokalnost. Tovrstna literatura zahteva od izvajalca velik čustveni angažma, katerega se je pevka loti- Harmonikar Aleksander Ipavec s pevko Alessandro Franco na Trgu Hortis kroma la z navdušenjem, a brez potrebne karizmatičnosti (izvajanje na pamet brez uporabe not in tekstov bi v tem smislu gotovo pripomoglo k boljšemu vtisu). Fadu in tangu sta izvajalca dodala še Ipavčevo avtorsko skladbo v improvizacijskem slogu, nakar je program sklenila Piazzollova znana Balada para un loco. Polurni nastop dua je bil v določenem smislu strnjena „po-kušnja« njegovega repertoarja, saj je trodelni jazzovski večer zahteval od vseh nastopajočih krajše programe. V nedeljo je Ipavec ponovno stopil na oder Trga Hor-tis, tokrat s članoma tria Etnoploch (saksofonist Piero Purini in trobentač Matej Špacapan), s katerima je zabaval občinstvo z značilno mešanico žanrov, za katero so glasbeniki uporabili tudi nekaj ljudskih glasbil. Trio snema v teh mesecih novo cd ploščo z naslovom Across the border; razigrani glasbeniki so pospremili onkraj meja jazza tudi publiko tržaškega festivala, ki je z njihovimi izvedbami pozdravila festival do naslednje, 18. izvedbe. (ROP) POLETNI FOTOUTRIP '10 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Poletni fotoutrip se vrača med bralce. Po lanskem velikem uspehu vam vnovič ponujamo temo Na počitnice s Primorskim! Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Praznik Sv. Roka r o _-' j Ojvudi tuxydioiie -fl-i & 11.-16. avgusta Na trgu Sv. Roka v Nabrežini Comune di Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina Sreda, 11.8.2010 18.30 otvoritev razstav 19.30 otvoritev prireditve s koncertom Godbenega društva Nabrežina in odprtje stojnic s hrano in pijačo 20.30 ples z ansamblom Kraški muzikanti Četrtek, 12.8.2010 18.00 na odru razglasitev zmagovalcev ocenjevanja sirov v sodelovanju z \ . \ LAS Kras iz Trsta in LAS Krasa iz Brkinov in Sežane v sklopu projekta r,mt"' »Povežimo kmečke tržnice ob meji« L 21.00 v cerkvi sv. Roka koncert klasične glasbe v sodelovanju c™«™ z Glasbeno akademijo v Cetinju in v sklopu mednarodnega festivala Med zvoki krajev 2010 nastopata Žana Lekič (Srbija), flavta in Aleksej Molčanov (Ukrajina), klavir 22.00 ples z ansamblom Kraški muzikanti Petek, 13.8.2010 V kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini: ob 17:30 predstavitev knjige "Carso. Riscatto dalla poverta" avtorja Jamesa C. Davisa (Ed. Goriziana, Gorizia 2010), s katerim se bo pogovarjal Adriano Papo. ob 19.00 Srečanje z Borisom Pahorjem, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Roje. Pobude koordinira Adriano Papo, prirejata jih italijansko kulturno združenje Pier Paolo Vergerio in kulturno društvo Sodalitas adriatico-danubiana v sklopu literarnih srečanj "Pisatelji za vse letne čase" Sobota, 14.8.2010 9.00 extempore v organizaciji kulturno športne skupine Ajser2000 19.30 folklorna predstava skupine Gradina v organizaciji Občine Ilirska Bistrica 20.30 ples z ansamblom Primorski fantje Nedelja, 16.8.2010 19.30 gledališka predstava in kabaret z Irene Pahor 20.30 ples z ansamblom Souvenir Ponedeljek, 11.8.2010 20.30 ples z ansamblom Real 21.30 tombola v organizaciji SK Devin 22.30 ples z ansamblom Real Urnik prireditev se lahko spremeni. i» REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA Camera di Commercio »Trieste . flic PROVINCI "TRIESTE mSä^ei si SPREMLJAJOČI DOGODKI • «Samo teran» - razstava vin kmetije Štrekelj z Gorjanskega (Slo) v kleti Petelin, Nabrežina št. 145, info: 338/4676142 V sklopu šagre prireja SKD Igo Gruden vse glasbene večere in srečolov. GASTRONOMIJA • Vsak dan bodo SK Devin, SKD Igo Gruden, ŠD Sokol in krajevni proizvajalci upravljali stojnice s hrano in pijačo. Urnik: sreda - četrtek - petek od 18. do 24. ure sobota - nedelja - ponedeljek od 17. do 24. ure V kavarni Gruden pokušnja kraških vin s kontroliranim poreklom RAZSTAVE Razstave bodo odprte od 18. do 22. ure • Kamnarska hiša "Igo Gruden" v Nabrežini: ^^ Sejem rabljenih knjig v___ Zbrana sredstva se bodo uporabila za nakup novih knjig za občinsko knjižnico Nade Pertot v Nabrežini • Kamnarska hiša "Igo Gruden" v Nabrežini, dvorana v prvem nadstropju: Fotografska razstava Miloša Zidariča z avtorskimi fotografijami o smučarski dejavnosti SK Devin v pretekli sezoni rrr.-1 Sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini, dvorana Igo Gruden: Razstava starega kmečkega orodja Razstava zbirk in maket, razstavljajo: Edo Crociati, Nadja Ščuka in Franco Corbatto Slikarska razstava Claudia Clarija • Župnijska dvorana v Nabrežini: Razstava miniatur cerkva in gradov • Kavarna Gruden: Slikarska razstava France Kovacic Prihajajoče prireditve OGNJEMET v Sesljanskem zalivu 15. avgusta PRAZNIK KROMPIRJA v Nabrežini Postaji od 20. do 23. avgusta Živahen praznik s ponudbo tipičnih jedi in vin, glasbo, igrami, zabavo in kulturo. Razstave fotografij, maket in grafike, zgodovinskih posnetkov in glasba v živo. Za otroke bodo vsak dan na razpolago napihljiva igrala, pa tudi stojnice s pestro ponudbo jedi in pijače. RAZSTAVLJAJO: Občina Devin Nabrežina Kmetija Gabriel Pertot Kmetija Caharija Vladimir Kmetija Pire Sonja Kmetija Ušaj Kmetija Jakne Kmetija Radovic Vedrana Nabrežinski jus Občina Komen Občina Ilirska Bistrica Kmečka zveza in LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ftejff n ■ ■i LritCu J« M INFORMACIJE: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte Nabrežina, 102 34011 Nabrežina (Trst) tel: 040/2017372 - fax: 040/201307 e-mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it www.comune.duino-aurisina.ts.it Info: Kulturno športna skupina Ajser2000 ajsei2000@libero.it NOČNA REGATA VEČTRUPNIH PLOVIL v Ribiškem naselju 21. avgusta Regata večtrupnih plovil Info: Polisportiva San Marco tel./fax040208432 www.polisportivasanmarco.it VELA CONTO NA KRASU v Sesljanskem zalivu 21. in 22. avgusta Jadralna regata in izlet po Krasu Info: Societa' Nautica Laguna tel. 040208020 www.nauticalaguna.it TEKMA PRIJATELJSTVA v Devinu 22. avgusta Mednarodni balinarski turnir Info: Bocciofila Duinese tel. 338 8976014 bocciofiladuinese@alice.it AG0S-TINA v Sesljanskem zalivu 29. avgusta Jadralna regata Info: Societa1 Nautica Laguna tel. 040208020 www.nauticalaguna.it / TRST Torek, 10. avgusta 2010 9 Včeraj danes Danes, TOREK, 10. avgusta 2010 LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.22 - Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 20.17 Jutri, SREDA, 11. avgusta 2010 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,6 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb raste, veter 3 km na uro zahodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C. H Lekarne Do sobote, 14. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (040 764943). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino Čestitke Danes v Podlonjerju slavi 80 let naša draga mati, nona in pranona MARIJA MAYER. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo Sara in Riego, Walter in Rita, Igor in Vivi, vnuki Marco, Martina, Ilaria, Damiano, Chiara, pravnukinja Ilaria ter vsi, ki jo imajo radi. [ID Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni. Tel.: 040281153. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. MARČELO IN ERVIN sta odprla osmi-co v Samatorci št. 22. Tel. 040 -229180. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Medja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. V KRIŽU PRI BLJANVH je Silvano odprl osmico. Toplo vabljeni. Tel.: 040220708. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 329-1540629. Bi Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŽAGAR je odprt v Bazovici. Vabljeni! B Poslovni oglasi AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »The Hurt Locker«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Splice«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fuga 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fuga«; 16.15, 18.45, 21.30 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »L'uomo che verra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occ-hi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.30, 22.15 »Il solista«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basilicata Coast to Coast«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.40, 22.00 »Superžur«; 16.30, 20.40 »Zadnji gospodar vetra«; 18.30 »Kot noč in dan«; 17.30 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 16.50, 19.05, 21.10 »Odrasli«; 18.20, 20.30 »Ulični ples 3D«; 20.50 »Izvor«; 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 16.40, 19.00, 21.20 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 17.00, 19.10, 21.30 »Superžur«; 16.10, 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.20 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«. LJUDSKI VRT - 21.15 »La papessa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »Twilight saga: Eclipse«; 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; Dvorana 2: 18.20, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pandorum - L'universo parallelo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Splice«; 16.30, 20.15 »The box«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM stanovanje ali hišo v najem na Opčinah. Tel. št.: 349-6105385. PODARIM male psičke, 2 meseca stare, 3 samčke in samičko. Tel. št.: 0400645027. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 040200882. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja. Tel. 339-3280638. PRODAM Matematika 1, Algebra e geom. anal. 1+2, Corso base verde di mat. 3+4, Il calcolo int. e l'analisi num., Biologija 1 celica, Fizika in svet fiz.3, Per leggere a, b, c, d, Gramm. it. modul., Letteratura Tomo 3a, 3b, 4a, 4b. Tel. 340-0030154 PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 53 kv. m. Tel. št. 040 - 2024228. 0 Prireditve RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, bo odprta do 17. avgusta. Ogled je možen vsak dan med 10. in 12. uro ter od 17. do 21. ure. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta od 13. do vključno 17. avgusta ter da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. M Izleti SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Bo-ljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. IZLET NA FESTIVAL VINA V VRBNIK na otoku Krk in na odkrivanje Narodnega parka Plitvičkih jezer organiziramo 28. in 29. avgusta. Prijave in vse potrebne informacije na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). Ü3 Obvestila ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. KMEČKA ZVEZA obvešča cenjene člane, da bodo uradi od 13. do 20. avgusta zaprti. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra pa bodo spet delovali s poletnim urnikom in sicer: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti do 13. avgusta. BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi k Sv. maši, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 17. uri v Marijini cerkvici na Pečah v Dolini Glinščice nad Boljuncem. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do vključno 16. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do petka, 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaci-ji ZSKD se bo letos odvijala v Vu-zenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040-635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuze-nica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40- letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimna-stične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@che-erdancemillenium.com. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Ga-brjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraciji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjencev) bo zaprt do ponedeljka, 23. avgusta. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu I. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena odbojki, ritmiki in košarki. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa na sport.bor@gmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DE-PORTIRANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od II. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 3474437922. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@tea-terssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prispevki Silvana Piščanc daruje 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.V počastitev spomina Karla Purija - Puriča darujeta Katty in Torči 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Jožo Marušič daruje Celestina 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Umberta Gheca daruje Celestina 25,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na bratranca Marijota Perica daruje Paolo 50,00 evrov za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Rože Koda-rin darujeta Boris Zidarič in žena Lenčka 65,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V počastitev spomina Vlaste Zobec, Rože Kodarin, Bojana Zerjala, Stane Kraljič, Marije Race in Milj ota Zobca darujeta Milena in Drago Bolčič z družinama 25,00 evrov za Zbor upokojencev z Brega in 25,00 evrov za Tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljunca. Ob 9. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 80,00 evrov za cerkveni pevski zbor Novega Sv. Antona. Ob 11. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 80,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 40,00 evrov za cerkveni pevski zbor Novega Sv. Antona. Namesto cvetja na grob Anice Cibic daruje Maruška Štoka 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. 10.8.2000 10.8.2010 Vladimir Krmec Z ljubeznijo se ga spominja žena Lea z ostalim sorodstvom Ob izgubi dragega Zdravka Zaccari-je, dolgoletnega našega člana, izreka sestri Veri in nečakoma Martinu in Bogdanu občuteno sožalje SKD Igo Gruden 1 0 S reda, 11. avgusta 2010 KULTURA / GLASBENA MATICA - Nedavno je diplomiral Manuel Figheli, harmonikar »z odliko« Igra tudi klavir, posveča se muzikološkim raziskavam in še poučuje Glasbena matica ima novega di-plomiranca: goriški harmonikar Manuel Figheli je zaključil z odliko svojo študijsko pot pod mentorstvom prof. Aleksandra Ipavca. Pot do izpita na kon-servatoriju A. Steffani v kraju Castel-franco Veneto je bila posuta s solističnimi koncerti in nastopi v Jesenicah, Bovcu, Tolminu, na miljskem gradu v okviru festivala Gledališča v gledališču, kar je ob osrednjem dosežku predstavljalo neponovljivo doživetje: Pripravljalno obdobje mi je dalo veliko zadoščenj in pravzaprav upam, da se bo vse to kmalu ponovilo še z diplomo iz klavirja. Študij in vzporedno koncertiranje sta povzročila nekaj več napetosti, a sem si resnično želel javnih nastopov, da sem lahko preveril diplomski program pred občinstvom. Vse skladbe so bile že skrbno naštu-dirane nekaj mesecev pred izpitom, zato sem s koncerti lahko dodatno utrdil snov. Taka disciplina in vestnost sta precej redki ... Discipline sem se naučil z izkušnjo. Na odru se lahko vsakič zgodi nekaj nepredvidljivega in temu lahko uspešno kljubuješ le s solidno pripravo. Kaj ti je najbolj všeč pri igranju harmonike? Harmonika je popoln instrument, ki ga lahko vključiš v katerikoli glasbeni projekt. Njena specifična literatura je novejša, a jo dopolnjujejo zelo učinkovite priredbe iz klavirskih ali orgelskih skladb, ki poudarjajo sorodnost teh glasbil. Kako si se odločil za vzporedni študij klavirja? Klavir je eden od obveznih stranskih predmetov, ki sem ga vzljubil že od prve lekcije. Na klavir sem na primer z večjo lahkoto preigraval melodije, ki so mi bile najbolj všeč. V določenem trenutku sem opustil harmoniko in sem nadaljeval s klavirjem, študija glasbe pa nisem nikoli mislil prekiniti. Kasneje sem se najraje ukvarjal z jazzom, potem pa sem se vrnil na staro pot, ko me je Aleksander Ipavec povabil, naj se pridružim harmonikarskemu orkestru v Špetru. Kmalu zatem me je prepričal, da nadaljujem in zaključim študij harmonike. Medtem sem opravil izpit petega letnika iz klavirja in sem diplomiral iz muzikologije na univerzi v Gorici. V Milanu pa sem sledil tečaju glasbene produkcije, ker me je zanimalo, kako se lahko snema različne zvrsti glasbe. Večstranski glasbeni angažma, ki te zaznamuje, te je vodil tudi do muzikološke raziskave, saj si v sodelovanju s SKD Planika in Glasbeno matico izdal cd in knjigo Tako so peli o tradicijah Kanalske doline. Zanimalo me je utrjevati s konkretnim delom snovi, ki sem jih obravnaval med študijem na Univerzi. Rudi Bartaloth mi je zaupal zbirko posnetkov iz šestdesetih let, ki sem jih na osnovi pridobljenega znanja pregledal in predelal, da sem lahko realiziral ta projekt, ki se bo v bodoče nadaljeval z novimi poglavji. Vsem ostalim dejavnostim lahko dodamo tudi pedagoški poklic, saj poučuješ na Glasbeni matici v Gorici, v Špetru in v podružnici v Kanalski dolini, ki si jo v določenem smislu postavil na noge. Delo v Kanalski dolini je bilo na začetku precej zahtevno zaradi novega ambienta, zdaj pa sem s podporo prizadevnih učencev, njihovih staršev in še posebej Rudija Bartalotha ustvaril svoj habitat. S poučevanjem sem začel leta 2005 in sem se najprej moral naučiti vzpostavljanja odnosov: vsak učenec je drugačen in za vsakega je treba najti najbolj učinkovit način dela, s katerim bo lahko lažje in hitreje napredoval. Kakšen tip glasbenika si? Želim biti glasbenik na 360 stopinj, raziskovati vse stile, čim več smeri. Dan bi moral imeti več ur za vse projekte, ki jih želim uresničiti. Rossana Paliaga Manuel Figheli je vsestranski glasbenik OBLETNICA - Prežihov Voranc Ob 60. obletnici smrti izšel ponatis romana Jamnica Osmo tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti v Kotljah bo danes posvečeno 70. obletnici izida zbirke novel Samorastniki. Ob 60. obletnici smrti koroškega pisatelja Prežiho-vega Voranca - Lovra Kuharja (1893) je Prežihova ustanova v sodelovanju s Študentsko založbo izdala tudi ponatis Prežihovega romana Jamnica iz leta 1945. Na srečanju, ki ga vsakoletno organizira Koroški pokrajinski muzej, bodo osvetlili prav naslovno novelo, ki bo izšla kot samostojna publikacija, opremljena z ilustracijami koroškega likovnika Laendra Fužirja. Kot so sporočili iz Koroškega pokrajinskega muzeja v Ravnah na Koroškem, načrtujejo letne publikacije posameznik Prežihovih novel, črtic in zgodb, ki so v slovenskem slovstvu najbolj žive in so se bralcem posebej vtisnile v spomin. V knjižnicah in knjigarnah opažajo pomanjkanje Prežiho-vih temeljnih del. Zato bodo glede na povpraševanje bralcev posamično izdajali tista, ki jih primanjkuje, so navedli v muzeju. Koroški avtor Mirko Osojnik bo Prežihovo celotno zbirko novel predstavil v luči literarne zgodovine, mo- nolog protagonistke Mete iz Samo-rastnikov pa bo interpretirala članica gledališke skupine iz Prevalj Saša Horvat. Predstavnik Prežihove ustanove Vinko Močnik je za STA povedal, da so se po predhodnem poizvedovanju v knjižnicah in knjigarnah tudi v njihovi ustanovi odločili za izdajo Prežihove-ga dela. Tako je v sodelovanju s Študentsko založbo iz Ljubljane izšel ponatis romana Jamnica. Delo s podnaslovom Roman soseske je kmečki kolektivni roman, vsebinsko nadaljevanje romana Požganica. Slednji opisuje koroški plebiscit iz leta 1920, Jamnica pa nadaljuje pripoved o življenju koroških vasi do leta 1935. Avtorja spremne besede sta literarni zgodovinar Miran Hladnik in slovenistka Urška Perenič, ki bosta roman na srečanju v Kotljah tudi podrobneje predstavila. Močnik je še dodal, da ob 60. obletnici smrti Prežihovega Voranca, v Prežihovi ustanovi načrtujejo tudi izid zbornika člankov o Prežihovem Vorancu iz tovarniškega lista Koroškega Fužinarja. Predstaviti ga nameravajo oktobra na Kuharjevih dnevih, ki bodo med drugim potekali tudi v Cankarjevem domu. (STA) LJUBLJANA FESTIVAL - Več dogodkov Ta teden v ospredju glasba Gostovalo bo Mariinsko gledališče Festival Ljubljana v tm tednu ponuja koncert Tria Greenwich z violistko Riv-ko Golani in koncert tandema, ki ga sestavljata violončelist Luka Šulič in kitarist Ceku Petrit. V drugi polovici tedna bodo na svoj račun prišli občudovalci slovitega Mariinskega gledališča iz Sankt Peter-burga pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva.V Viteški dvorani je bil sinoči na programu koncert Tria Greenwich z violistko, v Izraelu rojeno Rivko Golani. Drevi bo v atriju Uršulinskega samostana ob 20. uri mogoče prisluhniti mladima »trubadurjema« oz. slovensko-hrvaškemu violončelistu Luki Šuliču in kosovskemu kitaristu Cekuju Petritu. Svojo nadarjenost sta že dokazala na številnih mednarodnih tekmovanjih po vsej Evropi. Študij sta končala na zagrebški glasbeni akademiji, sedaj pa se izpopolnjujeta še po drugih drugih ustanovah. V Cankarjevem domu bo v sredo, 11. avgusta, in četrtek , 12. avgusta, ob 18. uri na sporedu opera Richarda Straussa Žena brez sence v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga pod taktirko Valerija Gergijeva. Kot režiser opere se podpisuje Jonathan Kent, kot scenograf Paul Brown, za koreografijo pa je poskrbela Denni Sayers. V operi pod vodstvom zborovodje Pavla Petrenka bodo v glavnih vlogah nastopili Avgust Amonov, Mlada Kudolej, Jelena Vitman, Edem Ume-rov in Olga Sergejeva. Ženska brez sence je, vsaj tako je bil prepričan Strauss, njegova najpopolnejša in najboljša opera. Iz večinoma zelo gostega orkestrskega parta se nenehno dvi- gujejo solistične instrumentalne pasaže. Opero so prvič uprizorili leta 1919 na odru Dunajske državne opere. Skladatelj jo je dokončal leta 1917, vendar je zaradi vojnih razmer niso uprizorili. Predstava v Cankarjevem domu bo uprizorjena v nemškem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi. Orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga bo v Cankarjevem domu v petek, 13. avgusta, ob 20. uri interpretiral dela Rodiona Ščedrina, Sergeja Prokofjeva in Igorja Stravinskega. Tako poslušalstvo kot kritika prisegata na tretjega od petih klavirskih koncertov Sergeja Prokofjeva, Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega pa se že ponaša s statusom kultnega dela. Kot solist bo nastopil pianist Denis Macujev. (STA) Cosmic Egg Wolfmother Hard-rock Modular, 2009 S skupino Wolfmother in njeno novo ploščo Cosmic Egg se bomo danes povrnili k bolj rokerskim ritmom; bend se namreč zgleduje po starejših rokerskih legendah, kot so Black Sabbath, Led Zeppelin, Jimi Hendrix in AC/DC. Avstralsko zasedbo so leta 2003 ustanovili pevec in kitarist Andrew Stockdale, basist in pianist Chris Ross ter bobnar Myles He-skett. Bend je najprej začel z nastopanjem na manjših žurih, leto kasneje pa je posnel krajšo ploščo, ki je vsebovala le štiri komade. Po naključju je album prišel v roke ameriškega glasbenega producen-ta Dava Sardyja, ki je trojico takoj povabil v Los Angeles. Leta 2005 je tako izšla prva istoimenska plošča, ki je skupino Wolfmother predstavila širši javnosti. Bend je takoj zaslovel s kvalitetnim, tipičnim hard-rockom, ki večkrat (včasih morda preveč) spominja na Zeppeline in Black Sabbathe. S skoraj enoletno glasbeno turnejo so Stockdale in ostali prepotovali dober del sveta ter skoraj povsod želi vidne uspehe. Avgusta 2008 je bila skupina na robu razpusta, bend sta zapustila basist in pianist Chris Ross ter bobnar Myles Heskett. Stockdale je kmalu zbral ob sebi nove glasbenike in sicer kitarista Aidana Nemetha, basista in pianista Iana Peresa ter bobnarja Davea Atkinsa. Nova zasedba se je takoj odpravila v studio in leto kasneje izdala nov album Cosmic Egg. Plošča vsebuje dvanajst komadov in eno »skrito« pesem, izšla pa je oktobra lani. Prvi na vrsti je space-rock komad California Queen, takoj za njim lahko prisluhnemo prvemu singlu New Moon Rising. White Feather je naslov drugega singla plošče; po tem »normalnem« rock komadu pa je na vrsti pesem Sundial, ki se »nevarno« približuje starejši uspešnici N.I.B. legendarne skupine Black Sabbath. Ploščo nadaljujeta balada In The Morning in hard-rock komad 10.000 Feet, takoj za njima pa lahko prisluhnemo eni najboljših pesmi plošče, ki je dala albumu naslov. Naslednja na vrsti je balada Far Away, sledi ji hard-rock komad Pilgrim in še daljša In The Castle. Album zaključujejo še space-rock pesem Phoenix, »zeppelska« Violence of The Sun in »skriti« komad Back Round. Plošče ne moremo definirati kot posebno inovativne, zadovoljila pa bo vse ljubitelje rocka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja! Rajko Dolhar V Edinburgu se je začel 64. festival Fringe V nedeljo se je začel 64. festival Fringe, največji festival umetnosti na svetu, ki poteka ob boku edinburškega mednarodnega festivala. Od 6. do 30. avgusta si bodo obiskovalci na več prizoriščih lahko ogledali gledališke in plesne predstave, nastope stand-up komikov in predstave za otroke. Na festivalu bo sodelovalo kar 21.000 izvajalcev v 2453 predstavah na okrog 250 prizoriščih po mestu in okolici. Organizatorji upajo, da bodo kljub kriznim časom uspeli ponoviti lanski uspeh, ko so prodali kar 1,8 milijona vstopnic. Med znanimi imeni, ki bodo nastopila na festivalu, so britanski raper Dizee Rascal in Plan B ter ameriški pevec Jason Derulo in britanska stand up komika Jimmy Carr in Al Murray. Festival Fringe je popolnoma odprt festival, ki se ga lahko udeležijo raznovrstni izvajalci, saj ni komisije, ki bi izbirala predstave. Poleg programskega dela festivala pa potekajo še številni ulični nastopi in sejmi. Na letošnjem programu je kar 550 predstav brezplačnih, pri drugih pa so možni popusti ali prispevek po zmožnostih in željah. Tradicija festivala sega v leto 1947, ko se je edinburškemu mednarodnemu festivalu pridružilo osem gledaliških skupin, ki niso bile na festivalskem programu. Organizatorji jim nastopa niso preprečili in pozitivni odziv publike je udeležbo na festivalu le še povečeval. (STA) Nov film Rube Nadda Na filmska platna prihaja nov film kanadske režiserke Rube Nadda z naslovom »Cairo Time«. To je četrti celovečerni film te ustvarjalke s sirij-skimi in palestinskimi koreninami. Glavno žensko vlogo ima Patricia Clarkson, glavna moška vloga pa je pripadla igralcu Alexandru Siddigu. Zgodba filma se ukvarja z urednico revije, ki pride v Kario, da bi obiskala moža, ki pa se v filmu osebno ne pojavi. Zgodba je bolj namenjena odkrivanju mesta in kulture ter razmerju, ki se začne oblikovati med protagonistoma. Film je dobil nagrado za najboljši kanadski film na zadnjem filmskem festivalu v To-rontu. (STA) / SVET Torek, 10. avgusta 2010 1 1 RUSIJA - Mediji oblasti obtožujejo, da prikrivajo razsežnosti katastrofe Moskva se še vedno duši v smogu zaradi požarov Ogenj ogroža tudi jedrski raziskovalni center Majak blizu Čeljabinska na Uralu MOSKVA - Moskva se še vedno duši v smogu, ki je nastal zaradi obsežnih gozdnih požarov v osrednjem delu Rusije. Med prebivalci ruske prestolnice zaradi tega narašča nezadovoljstvo, ruski mediji pa oblasti obtožujejo, da prikrivajo razsežnosti katastrofe. Požari še naprej pustošijo na obsežnih območjih v okolici Moskve, kjer je dim prodrl tudi v stanovanja, poslovne prostore in celo predore podzemne železnice, zaradi česar so številni prebivalci zapustili mesto. Razmere še dodatno poslabšuje najhujši vročinski val v zadnjih desetletjih. Oblasti so včeraj naštele 557 požarov na 174.000 hektarjih površine, kar je neznatno izboljšanje v primerjavi z minulim koncem tedna. Mediji oblasti obtožujejo, da prikrivajo prave razsežnosti okoljske katastrofe in podatke o boleznih in smrtih, povezanih s strupenim smo-gom. Po poročanju časnika Kommersant, ki navaja direktorja enega od pogrebnih podjetij, mrtvašnice in krematoriji pokajo po šivih. Moskovske zdravstvene oblasti so sicer včeraj objavile podatke o umrljivosti v mestu. Število smrti je tako dvakrat višje od običajne. V mestnih mrtvašnicah je trenutno 1300 trupel, v njih pa je prostora za 1500 trupel. Šef zdravstvenih oblasti Andrej Selcovski je dejal, da gre povečanje umrljivosti delno pripisati vročinskemu valu in smogu. V Moskvi je koncentracija strupenih plinov v zraku včeeraj že četrti dan zapored presegla dovoljene vrednosti. Koncentracija ogljikovega monoksida in drugih strupenih plinov je včeraj za dva- do trikrat presegla dovoljene vrednosti, medtem jih je minuli konec tedna presegla celo za sedemkrat. Smog pa ne ovira več prometa na moskovskih letališčih. V zadnjih 24 urah so na njih zabeležili 100.000 potnikov, kar je največ v tem letu. Na letališčih je pristalo 879 letal, 845 jih je poletelo. Na letališču Domodedovo je vidljivost 750 metrov, na letališčih Vnukovo in Šere-metjevo pa 900 metrov, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Požari medtem ogrožajo še en jedrski raziskovalni center, in sicer center Ma-jak blizu Čeljabinska na Uralu. Tu je danes predviden izredni sestanek vodstva tega cetra, ki je eden od največjih jedrskih objektov v Rusiji. Majak, ki je bil zgrajen v letih 1948 in 1949 kot del skrivnega sovjetskega programa jedrskega orožja, leži okoli 150 kilometrov jugovzhodno od Jekaterinburga. Leta 1957 se je v njem zgodila huda nesreča, zaradi katere je po uradnih podatkih umrlo 200 oseb, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je za njenimi posledicami življenje izgubilo skupno 150.000 ljudi. Zaradi jedrske katastrofe, ki so jo oblasti prikrivale okoli 30 let, je bilo radioaktivno onesnaženih okoli sto kvadratnih kilometrov ozemlja na Uralu. Požari medtem še naprej divjajo tudi v okolici jedrskega raziskovalnega centra Snežinsk okoli 80 kilometrov južno od mesta Jekaterinburg. Po navedbah pristojnih oblasti je ogenj od tega centra oddaljen od 15 do 20 kilometrov, požar, ki je v nedeljo izbruhnil bližje Snežinsku, pa so že pogasili. Gasilci so tudi že pogasili požar blizu glavnega ruskega jedrskega raziskovalnega centra v kraju Sarov približno 500 kilometrov vzhodno od Moskve. V gašenju ognja je minuli konec tedna sodelovalo okoli 2000 ljudi. Med drugim so pripadniki vojske in gasilci vzpostavili osem kilometrov dolg in 150 metrov širok pas, ki naj bi objekt varoval pred ognjem. (STA) Ljudje z zaščitnimi maskami na Rdečem trgu v Moskvi ansa EVROPA - V Litvi štirje mrtvi in več ranjenih Poplave v Poljski, Češki in Nemčiji zahtevale najmanj 11 človeških življenj I • --"-z ' M i2P* ,Wt AHÉes j Tabla na meji med Poljsko in Nemčijo VARŠAVA/PRAGA - Prebivalci Poljske, Češke in Nemčije, ki so jih minule dni prizadele katastrofalne poplave, odstranjujejo posledice vodne ujme, ki je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj enajst smrtnih žrtev. Narasle vode medtem potujejo proti severu in ogrožajo nova mesta. Med kraji, ki so jih poplave najhuje prizadele, je mesto Bogatynia na jugozahodu Poljske ob meji s Češko. Poljska televizija N24 je med drugim objavila posnetke uničenega mesta, kjer je bilo poškodovanih več cest in mostov, številne hiše pa so napol porušene. Razmere v tem mestu so še vedno kritične. V Nemčiji je trenutno najhuje v zvezni deželi Saška ob reki Nisa, ki meji na Poljsko. Zaradi poplav so morali v zadnjih dneh evakuirati okoli 1400 ljudi, med njimi se jih več kot 500 še ni vrnilo na svoje domove. Gladina reke naj bi se dvignila na sedem metrov, 4,5 metra nad običajno ravnjo. Na poplave se pripravljajo tudi v mestu Bad Muskau, kjer je reka Nisa podrla jez in že poplavila več okoliških vasi. V Bad Muskauu voda med drugim ogroža Park kneza Pucklerja, ki je zaščiten kot kulturna dediščina Unesca. Zaradi poplav se je včeraj na izrednem sestanku sešla vlada Saške. Na njej naj bi med drugim govorili o kriznih ukrepih zaradi poplav in pomoči najbolj prizadetim območjem. Pričakovati je tudi naraščanje reke Spree, ki teče skozi Berlin. V nemški prestolnici sicer še niso izdali opozorila pred poplavami. Reke so medtem včeraj upadle na Češkem, kjer prebivalci odstranjujejo posledice poplav. Pri tem jim pomaga okoli 300 vojakov. Okoli tisoč gospodinjstev je še vedno brez elektrike, okoli 4000 pa ima prekinjeno oskrbo s plinom. V poplavah je bilo na Češkem huje poškodovanih več sto hiš in več deset mostov. Po prvih ocenah naj bi škoda zaradi poplav dosegla štiri milijarde čeških kron (161 milijonov evrov). Huda neurja z močnimi padavinami so minuli konec tedna prizadele tudi Litvo. Pri tem so umrli štirje ljudje, osem pa je bilo ranjenih. V neurjih so bili uničeni tudi številni avtomobili in poškodovane mnoge hiše. (STA) PAKISTAN Poplave hujše od cunamija ISLAMABAD - Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je ocenil, da so poplave, ki že več dni pustošijo po Pakistanu, za to državo po obsegu hujše kot uničujoči cunami konec leta 2004, potres leta 2005 ali letošnji potres na Haitiju. V omenjenih treh naravnih katastrofah je sicer umrlo več kot ljudi kot v poplavah, ki so doslej zahtevale 1500, po nekaterih podatkih pa celo 1600 mrtvih. Hkrati pa so poplave prizadele vsaj dva milijona ljudi več kot vse tri omenjene kataklizme skupaj. Po ocenah Oche so poplave doslej prizadele 13,8 milijona ljudi, medtem ko so v minulih dneh poročali celo o najmanj 15 milijonih prizadetih. Potres v Pakistanu leta 2005 je prizadel tri milijone ljudi, prav toliko letošnji potres na Haitiju, cuna-mi leta 2004 pa okoli pet milijonov ljudi. Žrtve poplav se medtem pritožujejo, ker pomoč na prizadeta območja po njihovem mnenju prihaja prepočasi. Najbolj so narasle vode, posledica monsunskega deževja, prizadele prebivalstvo pokrajine Hiber Pahtunkva na severozahodu države. Reševalci še vedno niso uspeli doseči okoli 600.000 ljudi v od sveta odrezani dolini Svat, kjer prebivalci še niso okrevali niti po spopadih med pakistansko vojsko in talibanskimi uporniki spomladi letos. Zaradi slabega vremena oblasti tja ne morejo poslati helikopterjev. Narasle vode so se v minulih dneh razširile tudi v osrednjo oz. južno pokrajino Pundžab oz. Sind, od koder je moralo pred ujmo pobegniti več sto tisoč ljudi. Prebivalci, ki so ostali brez strehe nad glavo, so si zatočišče poiskati na cestah, mostovih, železniških tirih oz. na vsakem suhem kosu zemlje, ki jim ga je uspelo najti. Oblasti trdijo, da si prizadevajo postaviti zasilna bivališča in razdeliti hrano med prizadetimi. A po trditvah novinarja ameriške tiskovne agencije AP, ki je minule tri dni potoval po najbolj prizadetih območjih pokrajine Sind, znakov zasilnih taborišč ali druge vladne pomoči ni bilo videti. Najhujše poplave v zgodovini Pakistana so državo prizadele v času, ko se tamkajšnja vlada sooča z opotekajočim se gospodarstvom in bije vojno s talibani, v kateri je doslej umrlo več tisoč ljudi. Mednarodna skupnost je Pakistanu zaradi poplav že namenila več deset milijonov dolarjev, a po ocenah ZN bo država potrebovala več milijard dolarjev. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Incident z ladjami za Gazo Netanjahu: Izrael ravnal skladno z mednarodnim pravom JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj nastopil pred izraelsko komisijo, ki preiskuje napad na skupino ladij s humanitarno pomočjo za območje Gaze, v katerem je bilo 31. maja ubitih devet Turkov. Netanjahu je izrazil prepričanje, da bo preiskava pokazala, da je judovska država v tem posredovanju ravnala v skladu z mednarodnim pravom. "Prepričan sem, da se bo na koncu vaše preiskave izkazalo, da sta izraelska država in izraelska vojska delovali v skladu z mednarodnim pravom. Zaupam borcem izraelske vojske, na vojake pa je ponosna vsa država," je pred komisijo zatrdil Netanjahu. Izraelski vojaki so po njegovem mnenju pri tej misiji in pri lastni obrambi izkazali izjemen pogum. Izrazil je tudi prepričanje, da bi morala Turčija skupini ladij preprečiti plutje proti Gazi, a je imela po njegovem mnenju očitno interes, da pride do zaostritve odnosov z Izraelom. "Izrael je Turčijo skušal prepričati, naj prepreči izplutje ladij, a ko smo se bližali datumu, je postalo jasno, da naša diplomatska prizadevanja tega ne bodo ustavila," je dejal. Komisijo, pred katero je včeraj kot prvi nastopil izraelski premier, vodi upokojeni sodnik izraelskega vrhovnega sodišča Jakom Turkel, njena naloga pa je preučiti ravnanje vlade pri odločanju za po- sredovanje na ladjah s človekoljubno pomočjo. Komisija, ki šteje pet članov in dva tuja opazovalca, sicer nima nobenih pristojnosti, s katerimi bi lahko kaznovala odgovorne. Danes bo pred komisijo nastopil obrambni minister Ehud Barak, v sredo pa načelnik generalštaba izraelske vojske Gabi Aškenazi. Štiričlansko komisijo za preiskavo incidenta so oblikovali tudi Združeni narodi. Vodil jo bo nekdanji novozelandski premier Geoffrey Palmer, pomagal pa mu bo odhajajoči kolumbijski predsednik Alvaro Uribe. V njej bosta tudi izraelski in turški član. Izraelski komandosi so 31. maja v mednarodnih vodah posredovali proti šestim ladjam, ki so v organizaciji turške človekoljubne organizacije IHH s pomočjo plule proti Gazi. Na krovu ene izmed ladij so naleteli na odpor propalestinskih aktivistov, v posredovanju pa so ubili devet turških državljanov, med katerimi je imel eden tudi državljanstvo ZDA. Smrtonosno posredovanje, za katero Izrael in humanitarni aktivisti krivdo valita drug na drugega, je povzročilo hude napetosti v odnosih med Turčijo in Izraelom, naletelo na hude obsodbi v mednarodni skupnosti in glasne pozive, naj Izrael konča več let trajajočo blokado obubožanega območja Gaze. Judovska država je posledično nekoliko omilila blokado. (STA) HAAG - Sojenje proti bivšemu liberijskemu diktatorju Mia Farrow: Campbellova vedela, da so bili diamanti Taylorjev dar HAAG - Ameriška igralka Mia Farrow je včeraj na sojenju nekdanjemu liberijskemu diktatorju Charlesu Taylorju v Haagu dejala, da je britanska manekenka Naomi Campbell vedela, da ji je diamante, ki jih je dobila leta 1997, dal Taylor. Mia Farrow je s tem postavila na laž Campbellovo, ki je minuli teden na sodišču v Haagu izjavila, da ni vedela, da so dragi kamni prišli od Taylorja. Ameriška igralka je dejala, da ji je Campbellova pri zajtrku v Cape Townu septembra 1997 povedala, da je od Taylorja prejela "velik diamant". Obe pa sta se takrat udeležili dobrodelnega dogodka, ki ga je priredil tedanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela. Prireditve se je kot gost udeležil tudi Taylor. Britanska manekenka je minuli četrtek med pričanjem izjavila, da sta ji ponoči neznana moška v hotelsko sobo prinesla mošnjiček z "umazanimi kamni", vendar ni vedela, kdo ji jih je poslal. Dodala je, da ji je Farrowova namignila, da bi ji diamante lahko dal Taylor. Ameriška igralka pa je včeraj dejala, da je Campbellova govorila o "velikem diamantu" in da je bila precej vznemirjena zaradi tega. Tožilstvo v Haagu upa, da bo lahko s pomočjo pričanja Naomi Campbell in Mie Farrow poveza- lo Taylorja s krvavimi diamanti, s katerimi naj bi financirali državljansko vojno v Sierri Leone v letih od 1991 do 2001. Nekdanji liberijski voditelj vztrajno zanika, da bi kdajkoli imel opravka s tovrstnimi diamanti in da bi z njimi trgoval ter kupoval orožje. Izraz "krvavi diamanti" se je prijel za drage kamne, ki so prišli iz afriških držav, v katerih so divjali spopadi. V praktično suženjskih razmerah so jih pridobivali ujetniki, z njimi pa so nato uporniki kupovali orožje in financirali nadaljevanje bojev. Mednarodna skupnost je nato s procesom Kim-berley uvedla nadzor nad prodajo diamantov in trgovanje z dragimi kamni iz konfliktnih območij prepovedala. Taylor naj bi bil eden glavnih uporabnikov trgovine s krvavimi diamanti, s čimer naj bi financiral upornike RUF v Sierri Leone, ki so bili še posebej zloglasni s svojo krutostjo nad civilisti z množičnimi umori, posilstvi in pohabljanjem. Vojna med letoma 1991 in 2001 naj bi sicer zahtevala najmanj 120.000 življenj. Nekdanjega liberijskega predsednika so aretirali leta 2006, sojenje v Haagu pa se je začelo leto kasneje. V 11 točkah je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, a vso odgovornost zanika. (STA) 1 2 Torek, 10. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Nerazumljivo nasilje v Drevoredu 20. septembra Peški grozil s smrtjo in fizično napadel agente » Vsiljivo me je gledala«- 24-letnega državljana Bangladeša s težavo obvladali »Vsiljivo me je gledala, zato sem jo ozmerjal.« Tako je 24-letni priseljenec iz Bangladeša odgovoril policistom, ki so v nedeljo posredovali na Drevoredu 20. septembra v Gorici, potem ko jih je zgrožena ženska klicala na pomoč. Povedala je, da jo je mladenič napadel najprej z besedami, nakar je proti njej zalučal tudi nekaj kamnov. Policisti so najprej prisluhnili moškemu in pregledali njegove dokumente; ker mu je bil 4. avgusta izdan dekret o izgonu iz države, so ga pozvali, naj jim sledi v kasarno Massarelli pri Rdeči hiši. Bangladeševec se pa njihovemu pozivu ni hotel odzvati, zato pa je začel rohneti in jih fizično napadel. Dogodek se je pripetil v popoldanskih urah. Okrog 16. ure se je Goričan-ka sprehajala po Drevoredu 20. septembra. Med hojo je srečala 24-letnega C.M.R. iz Bangladeša; kot se na ulici zgodi, ga je verjetno pogledala in nato nadaljevala svojo pot, zaradi bežnega pogleda pa je mladenič naenkrat in seveda brez nikakršnega razloga pobesnel. 24-letnik, ki je bil v zadnjem času gost goriškega Karitas, je začel žensko zmerjati, ko ji je izrekel vse možne psovke, pa ji je začel še groziti s smrtjo. Mladenič je nato pobral nekaj kamnov z roba ceste in jih zalučal proti ženski. K sreči je ni niti enkrat zadel, saj se je ženski uspelo izogniti vsem kamnitim »izstrelkom«. Gori-čanka se je do kosti prestrašila in pred napadalcem pobegnila v smeri dvorca Co-ronini Cronberg. Tu je srečala moškega, mu povedala, da ji priseljenec grozi s smrtjo, in ga prosila za pomoč. Skupaj sta z mobitelom klicala številko 113, tako da je čez nekaj minut na kraj prihitela patrulja letečega oddelka goriške policije. Agenti so kmalu zatem izsledili mladega moškega, ki je bil še vedno vidno razburjen. Povprašali so ga za dokumente, Bangladeševec pa je policistom izročil le dekret o izgonu z države, ki so mu ga izdali 4. avgusta. Od tega datuma je imel na voljo petnajst dni časa, da zapusti državo, zatem pa bi postala njegova prisotnost v Italiji nezakonita. Policisti so mladeniča pozvali, naj stopi v policijski avtomobil, da ga peljejo v kasarno Mas-sarelli, kjer bodo poskrbeli za dodatno preverjanje njegove istovetnosti. Bangla-deševec jim ni nikakor hotel slediti; fizično je napadel agente, ki so imeli kar nekaj težav, da so ga imobilizirali, ga aretirali in odpeljali v policijsko kasarno. Zvečer so mladeniča zaprli v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer čaka na začetek sodnega postopka. Zagovarjati se bo moral zaradi napada na javno osebo, groženj in nasilnega vedenja. Goričanka je zoper mladega Bangladeševca vložila kazensko prijavo. GORICA - Direktor Karitas »Priseljenci raje iščejo zaposlitev in se izogibajo težavam« »Aretacija mladega Bangladeševca bo verjetno okrepila gonjo proti priseljencem, čeprav se za Gorico ne spominjam niti enega nasilnega dogodka, v katerega bi bili vpleteni tujci.« Tako poudarja direktor Karitas Paolo Zuttion in opozarja, da priseljenci skušajo ostati v Italiji, zato pa se izogibajo težavam. Priseljenci, ki jih gostijo v strukturah Karitas, večinoma vložijo prošnjo za pridobitev statusa azilanta, preden se ta postopek zaključi, pa morajo čakati tudi po kako leto. »Prosilci azila doživljajo veliko duševno stisko. Čakajo in čakajo, sploh pa ne vedo, ali bodo lahko ostali v Italiji ali pa se bodo morali vrniti v svojo domovino. Številni priseljenci med čakanjem na zaključek postopka skušajo najti zaposlitev. Ravnokar se na primer številni naši gostje pripravljajo na začetek trgatve, kljub zaposlitvi pa morajo vsekakor čakati na postopek za pridobitev statusa azila. Če jim država azila ne prizna, izgubijo delovno mesto in morajo zapustiti državo,« pojasnjuje Zuttion. Priseljenci, ki jim zavrnejo prošnjo po azilu, navadno zapustijo Gorico in se preselijo v velika italijanska mesta, kjer stopijo v ilegalo. »Priseljenci se nato preživljajo z delom na črno, ko nimajo nobene druge možnosti, pa na žalost storijo tudi kako kaznivo dejanje,« pojasnjuje Zuttion. Neuradno smo izvedeli, da Bangladeševec, ki je grozil ženski v Gorici, naj bi imel duševne težave. Drevored, prizorišče agresije bumbaca Krizno stanje v gospodarstvu »Za goriško gospodarstvo je treba čim prej razglasiti krizno stanje, saj bi na ta način lahko prišli do državnih prispevkov za pomoč delavcem in podjetjem v stiski, ki so jih svoj-čas dali na razpolago za lesne tovarne iz Maniaga in Manzana.« Tako poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin in poziva deželo, naj septembra skliče omizje z vsemi predvidenimi sogovorniki in naj nato čim prej vloži na pristojno ministrstvo zahtevo po razglasitvi kriznega stanja. 164.719 vozil skozi Moščenice Skozi cestninsko postajo pri Moščenicah je v soboto šlo 164.719 avtomobilov, v petek pa 163.050. Lansko soboto, 7. avgusta, je skozi cestninsko postajo vozilo 151.137 avtomobilov, lanski petek, 6. avgusta, pa 164.540. Opera na goriškem gradu Skupina Venice Opera bo drevi ob 21. uri pod grajskim šotorom v Gorici uprizorila opero »La Traviata«, v četrtek, 12. avgusta, ob isti uri pa opero »Tosca«; prodaja vstopnic (8 evrov) bo potekala na prizorišču od 19.45 dalje. Dvakratna kraja goriva Čez vikend je neznanec iz rezervoarjev dveh tovornih vozil, ki sta bili parkirani na parkirišču v Šempetru, izčrpal gorivo. Rezervoarji so bili zaklenjeni s ključavnico, vendar jih je tat brez večjih težav odprl. Iz enega tovornjaka je ukradel približno 200 litrov goriva, iz drugega pa še nekoliko več. (nn) Plesno-ustvarjalne delavnice V kavarni Dom v centru Nove Gorice bodo vsak ponedeljek, sredo in petek v avgustu od 18. do 20. ure plesne delavnice za otroke, ki jih vodita Jana Vodopivec, Špela Kralj in Nika Mlakar. (nn) GORICA - Skupina najstnikov poškodovala novo urbano opremo na Travniku S kolesi vozili po klopeh Trgovec jih je pozval, naj nehajo, in v zameno dobil ne ravno prijazne odgovore - Podrli so tudi koš za odpadke V zadnjih dneh so občinski uslužbenci na goriški Travnik pripeljali nove klopi, cvetlična korita in koše za odpadke, kmalu zatem pa je skupina najstnikov na kolesu uporabilo trg kot pravi »fun park«, to se pravi kolesarsko dirkališče, po katerem zganjati najrazličnejše vragolije. S kolesi so namreč začeli skakati čez klopi in po njih voziti, poleg tega pa so se povzpeli celo na rob novega podolgovatega vodometa pred prefekturo. Kot so pojasnili nekateri trgovci, so se najstniki večkrat vrnili na Travnik, seveda pa so po vsakem obhodu pustili sledi svojih voženj. Eno kamnito klop so oškrbnili, poleg tega pa so podrli tudi en koš za odpadke, ki so ga občinski uslužbenci namestili malo prej. Najstnike je med enim izmed nji- hovih kolesarskih obiskov Travnika, nagovoril tamkajšnji trgovec. Pozval jih je, naj se ne vozijo po klopeh in stopnišču pod kipom sv. Ignacija, mladi pa so mu odgovorili z neravno prijaznim tonom. Z občine so pojasnili, da ne gre za prave vandalizme, pač pa za neolikano in neodgovorno obnašanje mladine, ki se ne zaveda, koliko truda je bilo vloženega v obnovo Travnika. Zaradi tega z občine pozivajo vse Goričane k sodelovanju, da bi bil obnovljeni trg čim lepši in čim bolj urejen. Poleg mladih na kolesu se na obnovljenem trgu srečujejo tudi priseljenci iz raznih držav, ki radi posedajo ravno pod kipom sv. Ignacija. Ker je sedenje na kamnu precej neprijetno, na stopnišče položijo lepenko, ki tam ostane tudi po njihovem odhodu. Pod travniškim kipom sv. Ignacija radi posedajo priseljenci; na stopnišče namestijo lepenko, ki tam ostane tudi po njihovem odhodu bonaventura GORICA - Včeraj dopoldne 80-letni voznik podrl mopedistko Izsiljena prednost je bila vzrok nesreče, ki se je včeraj dopoldne pripetila na križišču med Ulicama Pit-teri in Manzoni v Gorici. Okrog 11.40 je bil 80-letni P.G. s svojim avtomobilom tipa Fiat Croma namenjen iz Ulice Manzoni v Ulico Pitteri, vendar med zavijanjem v levo ni dal prednosti mopedistki, ki je prihajala iz nasprotne smeri. 51-letna S.E., ki se je peljala na 50-ku-bičnem mopedu znamke Piaggio, se je skušala izogniti avtomobilu, toda to ji ni nikakor uspelo. Trčila je v vozilo in nato padla na tla. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je ponesrečenki nudilo prvo pomoč na licu mesta, nato pa jo je prepeljalo v goriško bolnišnico. Utrpela je nekaj poškodb, njeno zdravstveno stanje pa vsekakor naj ne bi bilo hudo. Na kraju so posredovali tudi prometni policisti, ki so opravili po zakonu predvidene meritve. GORICA - Na občini srečanje s šolami in organizacijami Fronta proti nasilju mladih Mestna uprava ima na voljo 30.000 evrov za pripravo projektov, v katere bodo vključili tudi starše Goriška občina se želi posvetiti stiski in težavam, ki jo doživljajo mladi, zato pa namerava sprožiti kampanjo proti nasilju med mladostniki, v katero bodo vključeni tudi starši, šole in razne organizacije. Med goriško mladino je nasilje malo razširjeno, kar poleg šolnikov potrjujejo tudi sile javnega reda; v zadnjih časih pa je vseeno bilo nekaj dogodkov, ki so dokazali, da tudi Gorica ni imuna na to problematiko. Da bi preprečili dodatno širjenje vrstniškega nasilja, ki je na Goriškem omejeno predvsem na verbalno šikaniranje med sovrstniki, so se na goriški občini odločili za pripravo raznih projektov, za katere so od dežele v okviru zakona za varnost prejeli 30.000 evrov prispevka. Da bi vzpostavili sodelovanje s šolami, so včeraj na županstvu sklicali srečanje, na katerem so bili prisotni predstavniki mestnih osnovnih in nižjih srednjih šol, zavoda Sert in organizacije Lab, ki upravlja središče Punto gio-vani. V imenu občinske uprave sta se srečanja udeležila odbornika Stefano Ceretta, ki je pristojen za vprašanja mladih, in Silvana Romano, ki je odgovorna za socialne službe; poleg njiju so bili prisotni Ezio Romano za nižjo srednjo šolo Locchi-Ascoli, Silvia Steppi za večstopenjsko šolo iz Ulice Codelli, ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elizabeta Kovic, Tito Brusa iz urada za vprašanja mladih goriške občine ter Serena Sfiligi in Grazia Ma-niacco iz združenja Lab. Srečanje je uvedel odbornik Ceretta in pojasnil, da ima občina na razpolago 30.000 evrov za pripravo raznih projektov, vezanih na vrstniško nasilje. V njihovo snovanje občina namerava vključiti šolnike, ki najbolj poznajo težave mladih in njihove potrebe. Med srečanjem so predstavniki posameznih šol potrdili, da je nasilnih izpadov med mladimi zelo malo, kljub temu pa jim je treba spregovoriti o vrstniškem nasilju, da se mu bodo ob pravem času znali izogniti. Šolniki so dalje opozorili, da lahko pri preprečevanju vrstniškega nasilja zelo pomembno vlogo odigrajo tudi starši, ki morajo svoje otroke vzgajati k strpnosti. Po besedah šolnikov se vzgoja k spoštovanju drugačnosti mora začeti že v otroškem vrtcu. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. avgusta 2010 13 DOBERDOB - Planinci danes pri predsedniku pokrajine Na Gradini nočejo nove ceste in parkirišča Z njuno gradnjo bi ogrozili obzidje gradbišča - Avtomobili in motorji ne sodijo v naravno okolje GRADEŽ-ŠTEVERJAN V zvezdnatih V V I casah sama vrhunska vina V raznih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine se bo drevi zaključila prireditev Zvezdnate čaše (»Calici di stelle«), med katero bo mogoče pokusiti vrhunska vina priznanih vinarjev. V goriški pokrajini so k pobudi ustanove Mo-vimento Turismo del vino pristopili v Gradežu, kjer so bila vrhunska vina protagonist v soboto in nedeljo, in v Šte-verjanu, kjer današnji večer z začetkom ob 20. uri prireja Vinoteka števerjanski griči v sodelovanju z občinsko upravo, z združenjem someljejev ONAV in z ustanovo Movimento Turismo del Vino. Na posestvu grofice Tacco na Dvoru bo mogoče pokusiti vina raznih števerjan-skih vinarjev, nekaj bo tudi prigrizka. Med 21. in 22. uro bo tudi degustacija raznih vrst žganja, ki jo prirejajo v sodelovanju s pokrajinskim odborom združenja ANAG. Za glasbeno popestritev bodo poskrbeli mladi glasbeniki iz Števerjana. V Gradežu so bila v soboto in nedeljo ljubiteljem žlahtne kapljice na voljo vina petnajstih proizvajalcev iz raznih krajev Furlanije-Julijske krajine; v čaše so tako točili friulano, chardonnay, cabernet, sauvignon, picolit, pinot in tudi razna vrstna vina, po zaslugi katerih so številni vinarji iz naše dežele zasloveli na državni ravni. Poleg vina so imeli obiskovalci na voljo tudi sir Montasio, pršut San Daniele in Sauris ter druge krajevne dobrote. »Zvezdnate čaše so za naše vinarje pomembna vitrina, saj se lahko predstavijo domačim in tujim ljubiteljem vina, ki se v tem obdobju mudijo v naši deželi na počitnicah,« pojasnjuje Elda Felluga, predsednica ustanove Movimento Turismo del vino. Slovenski in italijanski planinci iz goriške pokrajine na Gradini nočejo nove ceste, razgledišča in še toliko manj novega parkirišča, ki bi jih pokrajinska uprava rada uresničila v okviru projekta Kras 2014+. Zaradi tega se bodo danes predstavniki Slovenskega planinskega društva Gorica ter sekcij CAI iz Gorice in Tržiča srečali s pokrajinskim predsednikom Enricom Gherghetto, naj iz načrta za ovrednotenje Krasa črta nove strukture na Gradini, ki so po mnenju planincev povsem nepotrebne. »V svoj načrt Kras 2014 + je pokrajina vključila ureditev gozdnih poti ob vojaških kavernah pri Cotičih na Vrhu, preureditev območja ob kostnici v Redi-pulji in uresničitev razgledne točke na vrhu Gradine, ki bi bila dosegljiva z avtomobilom. Prva projekta sta iz našega vidika povsem uresničljiva, saj je njihov vpliv na okolje omejen, po drugi strani pa je gradnja nove ceste in parkirišča na Gradini sporna iz okoljskega vidika in sploh nepotrebna, saj vrh hriba ni tako težko dosegljiv,« pravijo planinci in poudarjajo, da je kraško območje ob Gradini že obremenjeno s številnim infrastrukturami. Cest ne manjka, poleg tega pa ne smemo pozabiti niti na elektrovod. »Graditi dodatne infrastrukture na tako geografsko omejenem območju je skregano z zdravo pametjo, poleg tega pa je treba upoštevati, da so na Gradini ostanki obzidja prazgodovinskega gradišča. Na tem območju je bilo v preteklih letih več arheoloških najdb, razne predmete, stare pet tisoč let, pa hranijo ravno v Pokrajinskih muzejih na goriškem gradu. Zaradi tega je treba to območje zaščititi, ne pa na njem graditi novih cest in parkirišč,« poudarjajo planinci. V osnutku načrta pokrajine je predvidena gradnja nove ceste, ki bi povezala Doberdob z vrhom Gradine, kjer bi stala še parkirišče in razgledišče, od koder bi se odprl razgled proti Doberdobskemu jezeru, Jamljam in Laškemu. Planinci so prepričani, da se ob sprejemnem centru Gradina že nahaja dovolj veliko parkirišče, od koder se po gozdni poti po približno pol ure hoje pride do mesta, kjer naj bi uredili novo razgledišče. Zaradi tako kratke poti so za planince nove infrastrukture povsem nepotrebne, saj bi nova cesta prišla na roko edino motoriziranim obiskovalcem, ki bi s svojimi avtomobili in motorji drveli do razglediš-ča na vrhu hriba. Planinci poleg tega opozarjajo, da na vrhu Gradine gnezdijo krokarji, ki so vključeni med ogrožene ptičje vrste. (dr) Sprejemni center Gradina (levo) in osnutek načrta za novo cesto, parkirišče in razgledišče na Gradini GORICA - V Ulici Brigata Campobasso in pred samostanom uršulink »Vzcveteli« novi krožišči Občinski delavci namestili plastične ovire in poskrbeli za novo talno signalizacijo - Če se bo obnesla, bo nova prometna ureditev postala dokončna »JL SOLE 24 ORE« Čotovi edini predstavniki naše dežele Avguštin Devetak bumbaca V Ulici Brigata Campobasso in v Svetogorski ulici v Gorici so včeraj uresničili dve novi krožišči. »Uvedba nove prometne ureditve je začasna in poskusnega značaja. Če se bo obnesla, bomo poskrbeli za dokončno ureditev obeh kro-žišč,« pravi občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da so občinski uslužbenci novi krožišči uresničili iz plastičnih pregrad, ki jim v stroki pravijo »new jersey«. Po Del Sordijevih besedah bodo v prihodnjih tednih preverili delovanje obeh krožišč, nato pa se bodo odločili za morebitne spremembe. Uslužbenci občinske cestarske službe so včeraj poskrbeli tudi za novo talno signalizacijo ob krožiščih in za nove prehode za pešce. Z delom so zaključili v popoldanskih urah, nato pa pa je stekel promet po novih krožiščih. »Med ulicama Brigata Campobasso in Brigata Trapani smo križišče uresničili pred tamkajšnjimi novimi stanovanjskimi bloki, v Sveto-gorski ulici pa na križišču z Ulico Palladio, to se pravi pred samostanom uršu-link,« razlaga Francesco Del Sordi. Novo krožišče pred uršulinkami v Svetogorski ulici fotoa.w. Čotovi z Vrha so bili včeraj spet deležni pohvale na državni ravni; novinar in gurman Davide Paolini je v dolgem članku, objavljenem na dveh straneh časopisa »II Sole 24 ore«, njihovo Lokando Devetak vključil med najboljše restavracije v Italiji, sploh pa jo je izbral kot edino predstavnico Furlanije-Julijske krajine. Potem ko je opisal ponudbo raznih lokalov od Doline Aosta do Sicilije, je Paolini poudaril, da »v Furlaniji-Julijski krajini srečamo kraško kuhinjo slovenske manjšine, ki jo zelo dobro predstavlja Lokanda Devetak«. Paolini je pojasnil, da Čotovi prilagajo svoj jedilnik letnim časom, domači kruh, testenine in gibanica pa so po njegovem mnenju zelo dober razlog za obisk gostilne na Vrhu. Paolini je bralce opozoril, da gostilne, ki so izraz jezikovnih manjšin, predstavljajo izredno fascinanten in zanimiv izziv, saj se v njihovih kuhinjah srečujejo in prepletajo izročila različnih narodov. FARA - Astronomski observatorij Napoveduje se pravi nebesni spektakel Ponujajo tudi glasbo in vodeno opazovanje perzeidov S pogledom v nebo bumbaca Letošnje opazovanje padajočih zvezd, ki jih tradicija povezuje z 10. avgustom in s sv. Lovrencem, bo še bolj privlačno, saj je v teh dneh med sončnim zahodom mogoče na nebu opaziti tudi trikotnik, ki ga ustvarijo Venera, Mars in Saturn. Za to priložnost prireja astronomski observatorij v Fari v sodelovanju z občino tri večere z naslovom »Farra sotto le stelle« (Fara pod zvezdami). Prvi večer bo drevi ob 20.30 z ogledom planetarija, ob 21. uri pa bo na dvorišču občinske telovadnice nastopila glasbena skupina Gorni Kramer Quartet. Jutri bo pred observatorijem gledališka predstava »Dalle stelle alle stelle«, v četr- tek pa bo pred tamkajšnjim župniščem potekalo vodeno opazovanje perzeidov. Ob tem bodo v Fari zvečer ukinili javno razsvetljavo - v mejah, ki jih dopuščajo varnostni pogoji na cestah -, da bi omogočili boljše opazovanje zvezdnih utrinkov. Ta pojav bo mogoče opazovati še približno teden dni, saj se v tem obdobju Zemlja nahaja v tistem delu vesolja, po katerem plavajo ostanki zvezde repatice Swift-Tuttle. V naših krajih bodo zvezdni utrinki najbolj vidni 13. avgusta, čeprav bo lahko slabo vreme prekrižalo načrte opazovalcem. Meteorje je mogoče opaziti kar na prosto oko, vendar v temnem kraju, daleč od mestne razsvetljave. (av) 1 4 Torek, 10. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR GRAD KROMBERK - Cesarski naslovi Odziv občinstva preko pričakovanj Gianfranco Saletta na kromberškem odru Gledališko predstavo z naslovom Cesarski naslovi (»I titoli dell'imperatore«) v režiji Gianfranca Salette in v organizaciji združenja Gorizia Spettacoli ter narečne gledališke skupine iz Gorice si je v amfi-teatru gradu Kromberk v soboto zvečer ogledalo okrog dvesto gledalcev z obeh strani meje. Odziv je presegel pričakovanja, so povedali organizatorji, ki so prepričani, da se je njihovo poletno gostovanje preko meje že prijelo med občinstvom. Predstava je bila zelo dobro odigrana, vzdušje med občinstvom pa odlično. Na odru z le bistvenimi scenskimi elementi, toda v očarljivem grajskem okolju, obdanem z gozdom, je v vlogi starca Barbe Checa izstopal Saletta sam, »duša« gledališkega an- sambla, ki je z zanimivimi odrskimi uprizoritvami v amfiteatru gradu Kromberk gostovala že lani in predlanskim. Tudi Cesarske naslove - igro, katere junaki so prebivalci jadranskih provinc habsburške monarhije, njihove zgodbe pa so večinoma umeščene v čas med Bitko pri Visu (1866) in prvo svetovno vojno - je odigrala v narečju, tokrat istrsko-beneškem. Vsi gledalci so zato dobili kratek povzetek v slovenskem jeziku. Glede na to, da je polovica gledalcev prišla z italijanske strani meje, je bila sobotna uprizoritev lep primer čezmej-nega sodelovanja in spoznavanja kulture skupnega prostora. To je bil tudi namen no-vogoriške mestne občine, ki je pobudi zagotovila svoje pokroviteljstvo. (nn) / Filmska projekcija na gradeškem festivalu Lagunamovies foto d. indigo Filmski festival z gledališkim dogodkom V programu sedme izvedbe filmskega festivala Laguna-movies, ki še dodatno poživlja gradeške večere z dogodki na pomolu Sauro in v parku Marchesan, bo nocoj gledališka predstava, ki je idejno spočela na lanskem festivalu. Ob 21. uri bo v avditoriju Biagio Marin premiera spektakla »Spr+eco. Formule per non alimentäre lo spreco« z Andreo Segrejem in Massimom Cir-rijem; vrteli bodo podobe, ki so nastale pod peresom Frances-ca Tullia Altana, glasbo bodo izvajali v živo, vstop bo prost. Festival se bo zaključil jutri ob 21. uri v parku Marchesan, kjer bo govor o sinhronizaciji filmov v italijanščino; v gosteh bodo nekateri igralci, ki izposojajo svoj glas protagonistom filmov in TV nanizank, za konec pa bodo predvajali film »Sex & the City 2«. Kar trikrat slovenska himna za novogoriške orientalske plesalke Novogoriške orientalske plesalke iz športnega društva Pro Dance so na evropskem prvenstvu v orientalskih plesih, ki je potekalo v italijanski Cervii, požele največji uspeh med vsemi sodelujočimi ekipami. Na prvenstvu je kar trikrat odmevala slovenska himna. Na zmagovalne stopničke sta kot najboljši par stopili Nika Mlakar in Sara Vujinovic, mala skupina Flowers v sestavi Nika Mlakar, Sara Vujinovic, Sara Mlakar, Jana Bereslavec, Tamara Kolenc, Špela Kralj in Lea Grujic ter formacija Pharaonic Carnival, v kateri je plesalo dvanajst deklet. Tamara Kolenc je v članski solo kategoriji dosegla 19. mesto, finale pa sta si priplesali še ne 17-letna Nika Mlakar s 5. mestom in Sara Vujinovič s 6. mestom ter par Aneja in Nastja Črnigoj, ki je osvojil 4. mesto. (nn) Nika in Sara na zmagovalnih stopničkah [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Q Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 17. avgusta. 0 Mali oglasi PRODAM KNJIGE »Kemija za gimn. 1«, »Slov. književnost«, »Slov. slovnica in jez. vadnica«, »Pregled slov. slovstva«, »Kristjan in sv. pismo«, »Kaj verujemo 3«, »Book and Bookmarks«, »Around and about Britain and the states«; tel. 340-0030154. M Izleti PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 0481-20678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG organizira 15. in 16. avgusta nezahtevno ekskurzijo na Črno prst in Ro-dico; informacije in prijave po tel. 048122164 (Marta). ~M Koncerti NOTE V MESTU 2010: danes, 10. avgusta, ob 20.30 v cerkvi pri Madonini bo koncert tria Gabriele Medeot (klarinet) - Silvia Ta-verna (viola) - Anja Prunster (klavir). H Čestitke Mamici Ivani, tatiču Alexu in bratcu Gregorju seje pridružil mali TADEJ, ki je zavriskal veselo, da je od Štan-dreža do Števerjana zapelo. Vse naj naj veseli družinici želijo vsi najdražji. "JU Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. LAS KRAS: informativno srečanje o razvojnih možnostih in projektih za privatnike, ustanove in javne uprave bo v ponedeljek, 23. avgusta, ob 20. uri v dvorani centra Danica na Vrhu. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na Vrhu sv. Mihaela, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481- 882876 ali na naslov tecnico@com-sa-vogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecni-co1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta od 16. do 22. avgusta. ŠAGRA V PODTURNU: danes, 10. avgusta, ob 22.30 tombola; v sredo, 11. avgusta, in v petek, 13. avgusta, ob 18.30 srečanje, posvečeno posoškim vinom in okusom; v ponedeljek, 16. avgusta, ob 10.30 svečanost ob praznovanju zavetnika z mašo in podelitvijo nagrade Opeka na opeko, ob 22.30 tombola. Vsak večer do 16. avgusta glasba in ples ter eno-gastronomski kioski. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 20. avgusta zaprta; od 23. avgusta do 3. septembra bo odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori v Ul. Cicerone 8 v Trstu zaprti do 13. avgusta. Od 16. avgusta do 5. septembra bodo spet delovali s poletnim urnikom od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. SKD HRAST prireja počitniški kamp za mlade od 11. do 17. leta starosti v koči Sv. Jožefa v Žabnicah od 19. do 23. avgusta. Prijave do 11. avgusta po tel. 3474433151 (Klaudio). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt zaradi dopusta do petka, 13. avgusta; od 16. do 31. avgusta bo urad odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZSŠDI obvešča, da bo do 13. avgusta goriški urad zaprt. AŠD SOVODNJE prireja od 17. do 20. avgusta mladinski nogometni kamp za otroke od 5. do 12. leta starosti, na novem nogometnem igrišču v Sovodnjah ob Soči; informacije asdsovodnje@libe-ro.it ali po tel. 335-312083 (Aleksij), 3283674301 (Rudi), 328-0680499 (Simon). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. avgusta. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 21. avgusta zaprta. Možna je izposoja in vrnitev knjig v prvem in drugem nadstropju palače Werden- berg med 10. in 12.30 od ponedeljka do sobote; informacije na www.isontina.li-brari.beniculturali.it ali na bs-ison@be-niculturali.it. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bosta 22. avgusta v Vuzenici v Sloveniji ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS Danilo Turk; informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 (Ema-nuela) ali erimic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD bo v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah bo zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se bodo zaključile v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici bo zaprt do 24. avgusta. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA vabi občane na informativno srečanje o poteku del za širitev avtoceste Vileš Gorica, ki bo v torek, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma v Sovod-njah. Prisotni bodo predstavniki izvajalcev del in odgovorni inž. Luca Vittori. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 340-5182969 (Patri-zia), 333-8852535 (Alida), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava peto-šolcev na vstop v srednjo šolo; vpisi in informacije po tel. 328-3155040 ali 0481-536455. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. ZSKD razpisuje mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. 0 Prireditve DRUŽBA ROGOS prireja danes, 10. avgusta, večer na temo vesolja in zvezdnih utrinkov s pokušnjo kraških penečih vin in posebnega »kraškega cous-cousa«; informacije in prijave po tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Maria Marek vd. Gianoni v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavnem pokopališču. DANES V PEVMI: 9.30, Silvan Golob v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.00, Maria Fon-zar vd. Martellos v cerkvi in na pokopališču. Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje izreka iskreno sožalje svetovalki Gabrijeli Vidmar ob nenadni izgubi predragega moža Silvana. Prav tako iskreno sožalje gre vsem svojcem. / ALPE-JADRAN, RUBRIKE Torek, 10. avgusta 2010 15 SEČOVLJE - Od 26. julija do 8. avgusta BOHINJSKO JEZERO Solinarji današnjih dni Potapljači odkrili v • • v v I rešujejo zapuščena solna polja pre ko Tradicionalnega etnološko-renovacijskega tabora so se udeležili mladi iz šestih držav sto min SEČOVLJE - Če boste kdaj pri sečoveljskem mejnem prehodu med slovensko in hrvaško rampo zavili na desno, se bo pred vami odprl razpro-strani svet Krajinskega parka Sečo-veljske soline. Večina nekdanjih solnih polj so danes samo še velika zrcala vode, na katerih se mirno potikajo galebi in drugi ptiči, zapuščene in razpadajoče kamnite hiše pa so spomin na naselje več kot tridesetih bivališč, ki so se vila vzdolž plovnih kanalov v časih, ko so soline pomenile glavni vir zaslužka piranske občine. Na obzorju tega očarljivega sveta boste uzrli tri obnovljene hišice, pred njimi pa urejena solna polja. To so Fontanigge, edini primer ohranjenih srednjeveških solin, ki jih že dvanajst let v poletnih mesecih obnavljajo udeleženci mednarodnega tabora Soline-Saltpans. Ta dva odstotka površine parka upravlja Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, ki je leta 2004 prejel medaljo Evropske unije Europa nostra za prizadevanje pri ohranjanju kulturne dediščine. Omenjenega dvotedenskega tabora, ki se je zaključil v nedeljo in ki ga prirejajo v sodelovanju z zavodom za prostovoljno delo Voluntariat, se je letos udeležilo nekaj prostovoljcev iz Kanade, Estonije, Italije, Nemčije, Slovaške ter Slovenije, njihova naloga pa je bila, poleg spravila soli, obnova solnih polj, ki jih upravlja piranski muzej. S polja nam je pomahala Nina Pece, ki je skupaj z Aljošo Dujmičem vodila tabor. Na glavi je nosila slamnik in blatna je bila skoraj do kolen. V podobni opravi so bili tudi ostali udeleženci, ki so z lopatami zajemali iz bazenov črnikasto mivko in jo nanašali na nasipe. Zaradi padavin so morali svoje delo pogosto ponoviti ali vsaj popraviti. Nebo so prekrivali gosti temni oblaki. »To ni dobro,« je zaskrbljeno komentirala Koprčanka, ki v Ljubljani študira geografijo, »letos ne bomo pobirali soli.« Za to bi namreč potrebovali do deset dni sonca, kajti v nasprotnem primeru voda ne izhlapi. Licia Segadelli prihaja iz Parme. Bodoči komunikologinji je bil projekt revitalizacije solnih bazenov všeč, kljub temu, da je bila pri delu bolj od njene humanistične izobrazbe pomembna fizična pripravljenost. V deževnih dneh se je veselila obiskov bližnjih krajev - jame Vilenice, predjam-skega gradu in Grožnjana. Zanjo je bila izkušnja izredno pozitivna predvsem zaradi dobre skupine. Z njo se je strinjal do meč blaten Rok z Vrhnike. Za nekaj minut je odložil orodje -delo je naporno tudi za mlade hrbtenice - in dejal: »Delamo od osmih do dvanajstih, nato spet pozno popoldne. Zvečer pa se družimo ob svitu sveč, saj v parku ni električne napeljave.« S Kanadčanko Hemo Žbogar sva se odpravila nazaj do solinarske-ga muzeja, kjer je že dišalo po kosilu. Ob sprehajanju po robovih bazenov mi je Hema v brezhibni slovenščini razložila, da je njena mama z avstrijske Koroške in da sta se starša pred štiri- Naloga mladih prostovoljcev je bila poleg spravila soli tudi obnova solnih polj, ki jih upravlja piranski muzej mit Bepi Zudič mit desetimi leti spoznala v Kanadi, kamor se je njen oče preselil deset let prej. Ko sva zrla v polja, se nama je pridružil starejši možakar. Pripomnil je, da take letine ne pomni že nekaj desetletij. Nato se je prijazno predstavil: »Sem Giuseppe Zudič. Forešti mi pravijo Jože, če pa boste v vasi vprašali po Jožetu, vam nihče ne bo mogel pomagati, ker me vsi poznajo kot Bepija!« Gospod Zudič je večino življenja delal kot vodar v solinah, dragoceno znanje v družini pa je prehajalo iz roda v rod. Danes prihaja v muzej le še na obisk ter z veseljem podeli svoje znanje. »Njegovi nasveti so zelo dragoceni,« je razložila direktorica piranskega muzeja Martina Gamboz. Medtem ko so se prostovoljci začeli zbirati ob kanalu Giassi, da bi si pred kosilom sprali blato z nog in rok, sva se z direktorico umaknila v hišo, kjer so uredili rekonstrukcijo solinske hiše. »V takih hišah so domačini živeli od aprila do septembra. V primeru dežja je bila vsaka minuta dragocena, saj lahko voda v trenutku preplavi polje. Zato so bili primorani dejansko ži- BOHINJ - Potem ko so v prejšnjem tednu v Bohinjskem jezeru odkrili dve tromblonski mini so včeraj potapljači deminerji opravili preventivni pregled obale jezera v dolžini 200 metrov. Pri tem so odkrili in odstranili preko sto neeksplodiranih eksplozivnih teles, ki pa so bila zakopana globoko pod muljem in za kopalce ne predstavljajo nevarnosti. Bohinjski župan Franc Kramar je pojasnil, da je o najdbi dveh trom-blonskih min v nizki vodi izvedel iz medijev, saj najditelj o tem ni obvestil občine, sprožil pa je govorice, da je v jezeru še več nevarnih neeksplodiranih min. Zato je občina ukrepala in osem potapljačev deminerjev iz vse Slovenije je z delom začelo ob 10. uri in ga končalo okrog 15. ure. Najprej so območje pregledali površinsko, pri čemer niso odkrili nobenega nevarnega predmeta. S pomočjo detektorja pa so odkrili in odstranili 70 tromblonskih min in 64 min kalibra 80 milimetrov avstrijske izdelave ter jih odpeljali v začasno skladišče. V roku treh mesecev jih bodo uničili. "Vse te najdbe so bile zakopane v mulju, tako da niso predstavljale nevarnosti za okolico," je poudaril poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi telesi Darko Zonjič in dodal, da so v jezeru zagotovo še podobna telesa. "Vendar če se jih ne dotika, ne ogrožajo nikogar, zato jih je najbolje pustiti pri miru," je dejal Zonjič. Župan Kramar je pojasnil, da se je tudi že pred desetimi leti, ko so imeli podobno akcijo, izkazalo, da je sredstva najbolje pustiti na svojem mestu. So namreč 20 centimetrov pod muljem in so zato v celoti nenevarna. "Na osnovi tega lahko s polno odgovornostjo rečem, da je Bohinjsko jezero čisto in varno za kopanje," je poudaril župan. V Sloveniji je sicer precej takih področij, kjer so še vedno neeksplodirana življenjsko nevarna sredstva. V Bohinjskem jezeru, ki dosega do 43 metrov globine, so se znašla leta 1917, ko je po iztirjenju v jezero padel transportni vlak za oskrbovanje vojakov na soški fronti. Danes ta vlak leži na dnu Bohinjskega jezera, kjer je prekrit z muljem. Pred leti so na občini že razmišljali, da bi mulj odstranili, vendar so strokovnjaki pojasnili, da bi bilo izsesavanje mulja z jezerskega dna prezahteven in tudi ekološko sporen poseg. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Študij slovenistike v Trstu je treba okrepiti Pristojni organi naj obravnavajo, v sklopu problemov univerzitetne študijske smeri iz slovenistike možnost, da se ojači, znotraj Fakultete za leposlovje in filozofijo ter na Šoli za tolmače in prevajalce Študijske univerze v Trstu, študijsko smer iz slovenistike, namesto rusistike, v kolikor so slovenski jezik, slovenska književnost ter slo- venska kultura mnogo bližji italijanski ter srednjeevropski kulturni stvarnosti, ne zgolj geografsko, kot je ruski jezikovni ter kulturno-lite-rarni svet. Elena Cerkvenič Grill veti na polju.« V tistih mesecih so bile hiše polne, tako kot so bila polna polja. »Danes ni več tako. Ko se tabor zaključi, se Fontanigge izpraznijo.« To je boleča tema: za uresničitev vseh načrtov bi namreč v muzeju potrebovali veliko sodelavcev. Ustavi pa se pri financiranju in projekti ostajajo na papirju. »Ta del solin je kulturni spomenik državnega pomena. Odkar so v 60. letih prejšnjega stoletja ukinili proizvodnjo soli, smo mi vzdrževali to dediščino, ohranili elemente in zbirali informacije, da bi jih lahko predali novim generacijam. To vedenje prenašamo na udeležence mednarodnih taborov, ki ga ponesejo na vse konce sveta. Radi bi veliko več naredili tudi na lokalni ravni.« Obstoječo etnološko dediščino si želijo ohranili z delovanjem, ki bi bilo usmerjeno predvsem v pedagoško delo, v šole v naravi, v raziskovalna dela in tabore za študente ter v ekoturizem. Za to pa so potrebna usklajevanja, ki trajajo veliko časa in zahtevajo ogromno energije. Vseeno jim upanje dajejo mladi, ki z veliko zagnanostjo delajo na taborih, čeprav bi takih akcij potrebovali veliko več. Mitja Tretjak več fotografij na WWW.primorski.eu KOPER - Od danes do 20. avgusta Zasedba Ethno in Transit na devetih koncertih po Sloveniji in Italiji KOPER - Mladi etno glasbeniki iz različnih koncev sveta so se tudi letos zbrali v Kopru na tradicionalnem druženju in soustvarjanju ljudske glasbe, poimenovanem Ethno Histria. V Hrva-tinih pri Kopru bodo do 20. avgusta ustvarjali program, ki ga bodo občinstvu v zasedbi Ethno in Transit predstavili na devetih koncertih v Sloveniji in Italiji. Poznavalci ljudske glasbe iz Slovenije, Avstrije, Italije, Estonije, Švedske, Škotske in Čila bodo v prihodnjih dneh muzicirali, izpopolnjevali svoj repertoar in se učili drug od drugega. Rezultat, ki ga bodo prikazali občinstvu, bo po navedbah vodje projekta Matije Solceta temeljil na evropski in južnoameriški ljudski glasbi. Posebnost Ethno Histrie je, da glasbeniki pri izvajanju glasbe ne uporabljajo že napisanih partitur, pač pa izhajajo zgolj iz ljudskega izročila. Repertoar je tako vsako leto drugačen, saj temelji na prepletu poznavanja glasbe vsakega od udeležencev. Na letošnji Ethno Histrii bo sodelovalo približno 20 mladih, kar je precej manj kot pred letom. Kot je pojasnil Solce, je tabor letos namenjen izbranim glasbenikom, ki so na festivalu že sodelovali v minulih sedmih letih. Zbrani glasbeniki obvladajo različne glasbene stile, vsak med njimi pa je poglobljen v svojo zvrst ljudske glasbe. Prvi koncert bo danes v Ronkah. Dan kasneje bodo Ethno in Transit nastopili v Portorožu, v četrtek, 12. avgusta, bo sledil še koncert v Izoli. V petek se bodo preselili na Vrhniko, v soboto bo na vrsti koncert v Gračišču pri Kopru. Prihodnji ponedeljek, 16. avgusta, se obeta koncert v Kinu Šiška v Ljubljani, sledila bosta koncerta v Piranu in Vidmu. Zadnjič bo zasedbi mogoče prisluhniti 19. avgusta v koprski Taver-ni. Zasedba je nedavno gostovala v Veliki Britaniji, na Škotskem in v Belgiji. Decembra se glasbeniki odpravljajo na turnejo po Čilu. (STA) 1 6 Torek, 10. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Za Italijo in Slovenijo dan grenkih četrtih mest »Azzurre« je od brona ločila desetinka, slovensko plavalko Anjo Klinar pa 21 stotink BUDIMPEŠTA - Včeraj se je na evropskem plavalnem prvenstvu zaključil prvi tekmovalni dan v bazenu. Nadejanih dobrih nastopov ni bilo ne v italijanskem ne v slovenskem taboru. Že prvi tekmovalni dan je svoje nastope zaključila »azzurra« Alessia Filippi, ki je na 200 m prosto osvojila 17. mesto in ostala brez nastopa v polfinalu. Razdaljo je preplavala v času 2:14,84. Za plavalko, ki je v Pekingu osvojila srebrno kolajno, lani na svetovnem prvenstvu v Rimu pa se je okitila z zlatom, je bil to tudi letošnji edini nastop v Budimpešti, saj jo že dalj časa boli desna rama: »Marsikdo se bi odpovedal nastopu,« je po tekmi dejala razočarana italijanska rekorderka, ki je računala, da se bo uvrstila vsaj v polfinale. V slovenskem taboru so se sanje o prvi kolajni razblinile v popoldnevu. Slovenska plavalka Anja Klinar je na 400 m prosto v kvalifikacijah dosegla drugi najboljši čas, v finalu pa je plavala v času 4:38,13 in osvojila četrto mesto. Za bron se je v zadnjih 50 metrih, ki jih je preplavala s 30,19 (najhitreje od vseh finalistk) borila z Zsuzsanno Jakabos, a je bila Mad-žarka na koncu hitrejša za 21 stotink. Zmagala je Britanka Hannah Miley z rekordom evropskih prvenstev 4:33,09. »Po eni strani sem zelo zadovoljna, saj še nikoli nisem plavala boljše kot danes, a ostaja grenak priokus, ker sem za tako malo zgrešila to medaljo. Ne vem, če je še kakšno mesto slabše od četrtega, a dala sem vse od sebe, boljše ne bi mogla plavati in razočarana zaradi vsega ne smem biti,« je povedala Klinarjeva. V italijanskem taboru so bili včeraj razočarani tudi italijanski plavalci, ki so se v štafeti 4x100 m morali zadovoljiti s Največje presenečenje prvega dne je bila zmaga Francoza Yannicka Agnela na 400 prosto. Mladinski evropski prvak, ki je 9. junija dopolnil 18 let, je v finišu odbil napad svetovnega prvaka in rekorderja Nemca Paula Biedermanna ansa 4. mestom. Do zadnjega obrata so bili »az-zurri« tretji, nato pa jih je prehitela švedska ekipa (3:15,07). Od brona jih je ločilo 11 stotink (3:15:18); zmagali so Rusi (Lagunov/Grečin/Lobincev/Izotov) v času 3:12,46, drugi pa so bili favorizirani Francozi (3:13, 29). V ženski štafeti 4x100 m pa so bile najhitrejše Nemke (Samul-ski/Lippok/Vitting/Schreiber) s časom 3:37,72, srebrne so bile Angležinje (3:38,57), bron pa je kot pri moških pripadel Švedski (3:38,81). Največje presenečenje prvega dne pa je bila zmaga Francoza Yannicka Agnela na 400 prosto. Mladinski evropski prvak je obdržal vrhunsko formo tudi za člansko prvenstvo in v finišu odbil napad svetovnega prvaka in rekorderja Nemca Paula Biedermanna, ki je računal na svojo premoč v sklepnem finišu, a se je uštel. Zmagovalec je plaval v času 3:46,17, srebni Beidermann, ki je lani na svetovnem prvenstvu v Rimu med drugim premagal tudi slovitega Američana Michaela Phelpsa, pa 13 stotink počasneje. Bron je osvojil Madžar Gergo Kis (3:48,14), Italijan Cesare Sciocchetti pa je bil osmi. V popoldanskem programu se je na 50 delfin predstavil tudi drugi slovenski adut Peter Mankoč. V polfinalu je s časom 24,11 osvojil 12. mesto in za finalom zaostal 21 stotink. Mankoč v tej disciplini ni imel posebnih načrtov in mu je služila le kot priprava za paradno disciplino 100 delfin. DANAŠNJE KONČNE ODLOČITVE: 15.45 skoki z deske 1 m, ženske; 17.00 50 m delfin, moški; 100 m hrbtno, moški; 50 m delfin, ženske; 100 m prsno, moški; 200 m hrbtno, ženske. NOGOMET - Premiki Brazilec Maicon ostaja pri milanskem Interju MILAN - Interjev predsednik Massimo Moratti je končal večtedenska ugibanja, kjer bo kariero nadaljeval eden najboljših obrambnih igralcev na svetu Brazilec Maicon. »Ostal bo v Interju, saj ga preveč cenim, da bi ga prodal,« je dejal Moratti. SLABO KAŽE - Konec meseca se bosta začeli prvenstvi A in B-lige in sile javnega reda so zaskrbljene zaradi ponavljajočih se incidentov na prijateljskih tekmah. Najprej Parma-Spal, Cagliari-Bastia, Cata-nia-Iraklis, Brescia-Larissa, Pisa-Viterbese in nazadnje, v nedeljo zvečer, na tekmi Pescara-Roma. KOŠARKA - Košarkarska A1-liga se bo začela 17. oktobra, redni del pa se bo končal 12. maja. Prvi krog: Caserta-Biella, Bo-logna-Cantu, Montegranaro-Sassari, Virtus Roma-Brindisi, Treviso-Avellino, Teramo-AJ Milano, Varese-Pesaro, Cremona-Siena. V NEDELJO Italija prebila led BARI - Italijanska košarkarska reprezentanca je v nedeljo zvečer dosegla prvo zmago v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2011. V Bariju je z 82:73 premagala trdoživo Finsko, ki se je upirala skoraj vse do konca tekme. »Azzurri« so vodili tudi +17 točk (55:38), pet minut pred koncem pa so gostje zmanjšali zaostanek na -3 točke (68:65). Jutri bo Italija igrala v gosteh proti Črni gori. V tretjem krogu je Izrael premagal Latvijo s 110:88. U18 PRVAKINJE - Na mladinskem EP do 18-leta starosti so »azzurre« v finalu premagale Španijo (66:61). ODBOJKA - Ženske, Grand Prix: Italija - Brazilija 3:1. SLOVENIJA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v drugi tekmi pripravljalnega turnirja za SP v Vitorii izgubila s Španijo (88:68). DANES - V novi telovadnici v Stožicah v Ljubljani, prijateljska košarkarska tekma (20.30): Slovenija - Španija. PLAVANJE - 40-letni Fabio Marussig srebrn in bronast Dve štandreški kolajni na veteranskem SP na Švedskem GORICA - Plavalec Fabio Marussig iz Štandreža je na svetovnem veteranskem prvenstvu v švedskem Goteborgu osvojil dve kolajni. Na 200 m prsno je bil v kategoriji M40 (od 40. do 44. leta starosti) drugi, na 100 m prsno pa tretji. Bronastemu odličju se je približal tudi v zelo izenačenem velikem finalu na 50 m prsno, kjer je za golo stotinko zaostal za tretjim mestom. »Tekma na 50 m je bila izredno zanimiva, saj so samo tri desetinke sekunde ločile zmagovalca od četrto uvrščenega plavalca. Vsekakor sem z vsemi rezultati zelo zadovoljen, saj sem ponovil uspeh iz lanskega evropskega prvenstva v španskem Cadizu na bolj zahtevnem svetovnem tekmovanju. Pred prvenstvom pa je bil moj glavni cilj osvojitev bronaste kolajne na 100 m prsno, tako da sem s srebrno kolajno na 200 m prsno celo presegel svoja pričakovanja,« je povedal 40-letni Fabio Marussig (na sliki na zmagovalnem odru, tretji od leve proti desni), ki je lani na evropskem prvenstvu v Cadizu v kategoriji M35 (od 35. do 39. leta) osvojil srebrno medaljo na 100 m prsno, na 200 m prsno pa bronasto. Poleg uspehov na zadnjih velikih tekmovanjih, kjer je Marussig meril moči tudi z nekaterimi udeleženci olimpijskih iger v Barceloni iz leta 1992, se lahko goriški plavalec ponaša tudi z italijanskim rekordom na 100 m prsno v kategoriji M35, ki ga je dosegel decembra 2009 s ča- LJUBLJANA - Dvorana in stadion v Stožicah (Neuradno) pozitivno mnenje NBA prvič v Evropi som 1:04,49. »Sicer sem rekord dosegel z visoko tehnološkimi kopalkami, ki so zdaj prepovedane; z njimi je mogoče doseči bistveno boljše rezultate, saj drugače plavam na razdalji 100 m približno poltretjo sekundo počasneje,« je priznal Ma-russig in dodal: »Vsekakor pa so se metode treningov v zadnjem obdobju močno izboljšale, tako da sem v zadnjih letih celo izboljšal čase, ki sem jih dosegal pred dvajsetimi leti, ko sem bil državni prvak med kadeti«. Geometer, zaposlen v tehničnem uradu goriške občine, trenira štirikrat tedensko v goriškem bazenu od 6. do 7.30, treninge v vodi pa dopolnjuje z utežmi dvakrat tedensko. Na splošno preživlja Ma-russig veliko časa v goriškem bazenu, saj je aktiven član športnega društva Gorizia Nuoto. Med letom je namreč vaditelj plavanja za starejše in otroke, poleti pa je reševalec v zunanjem bazenu. Štandreški plavalec ima tudi že zelo jasne cilje glede prihodnosti. »Septembra 2011 bom nastopil na evropskem veteranskem prvenstvu v ukrajinski Yalti. Priprave pa bom v glavnem usmeril na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2012 v Riccioneju. Želim se namreč izkazati na tekmovanju, ki bo na domačih tleh,« je povedal Ma-russig in zaključil: »Upam, da mi bodo za naslednje nastope pokrovitelji bolj naklonjeni. Zaradi ekonomske krize nisem našel nobenega sponzorja za svetovno prvenstvo v Goteborgu, tako da sem stroške kril v glavnem sam, nekaj pomoči pa sem prejel od kluba Gorizia Nuoto«. (av) LJUBLJANA - Dvorana in stadion v Stožicah sta po neuradnih virih blizu komisije ministrstva za okolje in prostor dobila pozitivno mnenje komisije, dokončno dovoljenje pa bo ljubljanski župan Zoran Jankovič lahko prevzel danes dopoldne. Za dvorano bo danes predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo. Že pred dnevi so pojasnili, da ni nobenih večjih ovir, da tehnični pregled ne bi uspel in da ne bi pridobili uporabnega dovoljenja pred prvo tekmo, ko bo napisana tudi odločba. V športni dvorani v Stožicah se bo tako lahko že danes napovedana košarkaška tekma med Slovenijo in Španijo, jutri pa bo na stadionu v nogometu s slovensko izbrano vrsto pomerila avstralska reprezentanca. Župan Jankovič je še dejal, da pričakuje poskusno uporabno dovoljenje, saj drugega sploh ni mogoče dobiti. Potrebno je namreč opraviti meritve hrupa, svetlobe in vplivov na okolje, ko je objekt v polnem obratovanju, pravi. Ob tem pa poudarja, da je poskusno uporabno dovoljenje enako kot pravo uporabno dovoljenje, izda pa se za obdobje od treh do devetih mesecev. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so za STA pojasnili, da odredba o poskusnem obratovanju nikoli ni bila v igri, saj bi moral investitor objektov zanjo zaprositi, kar pa ni. Športno dvorano z več kot 12.000 sedeži in stadion, ki sprejme 16.000 gledalcev, ljubljanska občina gradi v javno-za-sebnem partnerstvu s podjetjem Grep. Grep bo v Stožicah zgradil tudi trgovski center, ki bo predvidoma končan prihodnje leto. (STA) WASHINGTON - Prvič v zgodovini lige NBA bodo dve tekmi rednega dela odigrali v Evropi, točneje v Londonu. V 02 Areni se bosta 4. in 5. marca pomerili Nets New Jersey in Toronto Raptors, kjer igrata tudi italijanska košarkarja Bagnani in Bellinelli. ATP brez Američanov, Hercogova na 47. mestu MONTE CARLO - Prvič v 37 letih, odkar so objavili prvo svetovno teniško lestvico ATP, se je zgodilo, da med najboljšo deseterico ni niti enega ameriškega igralca. Andy Roddick, doslej deveti, je namreč nazadoval na 11. mesto kot najvišje uvrščeni igralec iz ZDA. Na vrtu ni sprememb; vodi Španec Rafael Nadal, drugi je Srb Novak Dokovič, tretji pa Švicar Roger Federer. Na ženski najnovejši lestvici vodi Američanka Serena Williams pred Srbki-njo Jeleno Jankovič in Danko Caroline Wozniacki. Slovenska teniška igralka Polona Hercog pa je za eno mesto izboljšala svojo uvrstitev in vpisala nov osebni rekord. Devetnajstletna Mariborčanka je po novem 47. igralka sveta. Button v triatlonu četrti LONDON - Dirkač formule ena Jenson Button se je udeležil se je triatlona v Londonu in bil 4. med 570 tekmovalci v kategoriji (30-34 let): Button je tekmo končal z izidom 2:14:15 (1,5 km plavanja 23,56 minut; 40 km kolesarjenja 1:02,43, 10 km teka42,46). Voznik McLarna je dokazal, kako vrhunsko so pripravljeni dirkači formule ena. / ŠPORT Sobota, 17. avgusta 2010 17 ODBOJKA - Pogovor s tržaškim trenerjem Markom Kalcem Igralke so tu motivirane in trenirajo maksimalno Tudi letos pri Hitu Novi Gorici - O razlikah, ki jih je opazil med ekipami pri nas in v Sloveniji Tržaški trener Marko Kalc bo tudi v naslednji sezoni treniral žensko ekipo Hit Nova Gorica v 1. slovenski ligi. Lani, ko je prevzel vodstvo članske ekipe, so Novogoričanke nepričakovano osvojile 3. mesto v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa so se prebile do finalnega četveroboja. Zaradi pomladitve igralskega kadra je bil sicer glavni cilj obstanek, z vestnim in kakovostnim delom pa so Kalčeve varovanke okronale nadvse uspešno sezono. Letos julija po zamenjavi uprave kluba so Kalcu ponudili še enoletno pogodbo, ki jo je z navdušenjem sprejel. Zaradi natrpanosti urnika pa bo najbrž treniral samo v Novi Gorici, saj zaradi vsakodnevnih treningov ne bi uspel usklajevati vodenja mladinskih ekip Bora. Ob članski ekipi bo pri Hitu vodil tudi mladinke. S pripravami bodo Novogoričan-ke začele danes. Lani je bil zaradi pomladitve ekipe glavni cilj obstanek, na koncu pa ste osvojili 3. mesto. Kakšen je bil recept za tak uspeh? Delali smo dobro in kvalitetno. Igralke so bile zelo povezane, pomagale so si med sabo in igrale za skupni cilj. Prav gotovo je na dobro vzdušje v ekipi vplivalo tudi dejstvo, da so bile vse domače igralke. Obenem pa je k uspehu prispeval dobro organiziran klub, ki je nudil dobre pogoje dela. Bo ekipa spremenjena v primerjavi z lansko? Ekipa bo letos še dodatno pomlajena. Standardna blokerka Testenova po vsej verjetnosti odhaja, tako da iščemo zamenjavo. Mori se seli v Ljubljano, kjer bo študirala, tako da bo kot krilna na-padalka igrala kadetinja. Pridružile pa se nam bodo najbrž še nekatere igralke druge ekipe. Ekipo bodo torej še naprej sestavljale domačinke? Tako. To je tudi politika kluba. Trener je v 1. slovenski ligi treniral že v sezonah 1997-98 in 1998-99 v Kopru, pred tem je v Sloveniji vodil žensko člansko reprezentanco (1996-99). Kalc ima obenem izkušnje v B1 in B2-ligi, v A-ligi pa kot pomožni in kondicijski trener. Na arhivskem posnetku z Borovimi mladimi odbojkaricami kroma Kateri pa je letošnji cilj? Obstanek, prav tako kot lani. Med prvenstvom pa bomo videli, kam sodimo. Zamenjali bomo kar dve standardni igralki, kar se bo gotovo kazalo v avtonomiji igre. V čem opažate razlike med vodenjem članske ekipe pri nas in v Sloveniji? Razlik je veliko. V Novi Gorici na primer vse igralke vedo, zakaj so tam in trenirajo vedno maksimalno. Med igralkami je več konkurence. Na vsak trening in na vsako tekmo pridejo motivirane, tako da se trener s temi stvarmi ne obremenjuje. Vse so tekmovalke. Atletsko in tehnično so dobro pripravljene, saj že kot mladinke veliko trenirajo. Ne smemo pa mimo tega, da je v Novi Gorici celo mesto dela za en klub: igralk je veliko in torej tudi izbira je večja in lažja. Če je potem tudi piramida dobro sestavljena, vse deluje in tudi kvaliteta je boljša. Kaj pa nivo lige? Kateri italijanski ligi je danes primerljiva 1. slovenska liga? Maribor in Kamnik sta razred zase: pri obeh ekipah igrajo tudi tujke. Vse ostale ekipe pa bi v Italiji igrale v A2-in B1-ligi, najslabše pa v B2-ligi. Lani smo mi povečini premagovali ekipe iz B1-lige, proti katerim smo igrali prijateljske tekme. Bo Hit Nova Gorica igral samo na slovenski sceni? Da. Ker je bil budžet v primerjavi z lanskim še dodatno okleščen, smo se evropskim ligam odpovedali, čeprav bi tam lahko nastopali. Vsa finančna sredstva so usmerjena v razvoj kluba. Tačas imamo veliko malih odbojkaric, tako da računamo, da bomo čez tri ali štiri leta imeli res velik rezervoar igralk. Veliko finančnih sredstev je usmerjeno prav v delo z mladimi, kar se mi zdi tudi prav. Srednjeročno daje tak projekt dobre rezultate. Ali imate kaj stikov s klubi iz Gorice? Seveda. Lani smo bili tudi zainteresirani za igralko, vendar so zahteve italijanske odbojkarske zveze nesprejemljive. Rim zahteva 10.000 evrov za prestop. Menim, da bi se morali zvezi domeniti, saj je to pravi paradoks: igralka iz C-lige ne more stati enako kot igralka iz A1-lige. Veronika Sossa ODBOJKA Lucio Battisti bo trener Sloge Tabor Lucio Battisti bumbaca Trener Lucio Battisti bo v prehajajoči sezoni trener vodil ekipo Sloga Tabor v deželni C-ligi. S klubom so se o sodelovanju dokončno domenili včeraj. Dolgoletni trener Soče bo treniral močnejšo člansko ekipo, medtem ko bo Ivan Peterlin še naprej vodil mlajšo ekipo Sloge v isti ligi. Skupini bosta vsekakor stalno sodelovali: dva treninga od štirih bosta skupna: »To je nujno, saj nimamo dovolj razpoložljivih ur v telovadnici. Lani smo imeli na razpolago tudi tržaško športno palačo, zato ni bilo prostorskih težav. Obe ekipi bosta zato ob ponedeljkih trenirali skupaj: ena skupina bo vadila z utežmi, druga pa pilila individualno tehniko. Skupni trening bo tudi ob četrtkih, ko bomo večkrat priredili tudi kako prijateljsko tekmo,« je pojasnil Peterlin. Battisti je z vzhodnokraškim klubom sicer že več let sodeloval; večkrat se je udeležil priprav v Mežici, kjer je med drugim treniral odbojkarje Sloge in jih tako spoznal. S Sloginimi odbojkarji bo letos odpotoval na priprave v ponedeljek, 16. avgusta. Skupina dvajsetih odbojkarjev bo nato od 22. avgusta trenirala teden dni tudi v Bratislavi. Ostali, ki zaradi službenih obveznosti ne bodo odpotovali na Slovaško, bodo trenirali doma pod vodstvom Petra De Waldersteina. Ogrodje ekipe Sloge Tabor bo sestavljeno iz igralcev, ki so lani igrali v državni B2-ligi. To so Ambrož in Matevž Peterlin, Vanja Veljak, Danjel Slavec, Danilo Riolino in Vasilij Kante. Po poškodbi bo trenerju Battistiju na razpolago tudi Andrea Vatovac. Ekipo bodo dopolnili tudi nekateri mlajši igralci oziroma tisti, ki so lani igrali s Slogo v C-ligi. Dokončno sestavo ekip Sloge Tabor in Sloge bodo določili po pripravah. NOGOMET - Tretjo sezono v promocijski ligi Mlada in bolj domača Vesna Ambiciozni trener Novica Nikčevič - Že jutri v Križu proti Triestini, prihodnji teden proti Hitu Nova Gorica Vesna 2010/11 VRATARJI: Edvin Carli (letnik 1985), Giovanni Dedenaro (91), Lorenzo Rossoni (90). BRANILCI: Ferruccio Degrassi (81), Riccardo Bertocchi (79), Luca Dalle Aste (92), Maksimilijan Grgič (76), Minej Purič (93), Flavio Ravalico (87), Martin Cheber (87). SREDINA: Emiliano Leone (78), Goran Kerpan (92), Gabriel De Pasquale (92), Saša Gulič (87), Luca Debernardi (90), Lorenzo Salice (91), Matteo Pipan (85), Gabriele Mastrogiacomo (92), Jan Čok (91). NAPADALCI: Peter Carli (88), Luan Cano (87), Aljoša Čok (91), Marino Monte (80), David Radivo (91). TRENER: Novica Nikčevič; TRENER VRATARJEV: Paolo Cazzato; ŠPORTNI VODJA: Žarko Arandelovic; MASER: Aleks Sedmak. Na odlično pripravljeni travnati zelenici v športnem centru v Križu so od včeraj na delu tudi nogometaši Vesne, ki bodo tretjo sezono zapored igrali v skupini B promocijske lige. Novi trener Novica Nik-čevič iz Sežane, nekdanji profesionalni igralec v 1. slovenski ligi (igral je pri novogoriškemu Hitu, Celju, ljubljanski Olimpiji, Sežani, Kopru, igral je tudi v naših deželnih ligah), je bil precej nestrpen. Tudi on je namreč novinec, tako da mora šele spoznati skoraj vse nogometaše. Pred začetkom treninga so morali vsi igralci obvezno na tehtnico. Resnici na ljubo, trebuščkov »a-la« Adriano, nismo videli. Trener Nik-čevič bo lahko tako kmalu začel vaditi taktiko. Pred začetkom vadbe je vseh 19 igralcev, oblečenih v celoti v temno plave majčke, poslušalo navodila predsednika Roberta Vidonija, ki je seveda vsem zaželel odlično in uspešno sezono: »Nekateri so že več sezon z nami. Bertocchi (zanj je letošnja enajsta sezona pri Vesni op. ur.), Degrassi, Carli, Che-ber in ostali so tu v Križu že pravi stebri. Prepričan sem, da se bodo tudi novi igralci kmalu prilagodili novemu okolju in se vključili v naše društvo. V novi sezoni smo zaupali predvsem mladim. Povprečna starost ekipe je nizka (po nekaj sezonah je v članski ekipi tudi nekaj Križanov, op. ur.). Kljub temu pa si želimo, da bi bili tudi letos uspešni,« je dejal pred- sednik Vidoni. V lanski sezoni se Vesna za las ni uvrstila v končnico prvenstva. Novi športni vodja Žarko Arandelovič, nekdanji nogometaš ekipe kriškega društva, je bil bolj redkobeseden. Tako kot trener Nikčevič. Opozorila pa sta na točnost, resnost in disciplino. Vesna bo že jutri v Križu (začetek ob 18. uri) igrala prijateljsko tekmo proti B-ligašu Triestini (že enajsto leto zapored). Nato bodo »plavi« igrali 18. avgusta, vedno v Križu, prijateljsko tekmo proti novo- goriškemu Hitu (začetek ob 20. uri). Skoraj gotovo pa ne bodo nastopili na turnirju Brienza v Tržiču, kot je bilo sprva predvideno. Pop kratki predstavitvi so si Vesnini nogometaši že zavihali rokave in ... veselo na delo. Nova sezona bo prav tako naporna kot lanska. Priprave na novo sezono so včeraj začeli tudi nogometaši Primorca in Sovodenj v 1. amaterski ligi. V Repnu pa so prvi trening naredili tudi državni mladinci Krasa. (jng) V prvem prijateljskem srečanju poraz repenskega Krasa Kras Koimpex - Ankaran Hrvatini 0:2 (0:2) STRELEC: Valenčič v 16. in 41. min. KRAS (1. polčas): Contento, Latin, Sessi, Tiziani, Batti, Dragosavljevič, D'Agnolo, Carli, Ven-turini, Kneževič, Orlando; (2. polčas): Dovier, Bucovaz, Božič, Bagon, Paravan, DAvanzo, Cipracca, Franzo, Vigliani, Menichini, Martini. Trener: Musolino. IZKLJUČEN: Vigliani. ANKARAN HRVATINI: Urdih, Kolarič, Brizonič, Mihalič (Mihajlovič), Begič (Mackovšek), I. Klun, Pedelko (V. Klun), Dromljak, Valenčič, Pavič, Jakomin. Trener: Matkovič. Okrog 110 gledalcev si je sinoči v Repnu ogledalo prvo prijateljsko srečanje D-ligaša Krasa, ki je izgubil proti slovenskemu tretjeligašu iz Ankarana. Gostje, ki so priprave na novo sezono začeli že pred časom (prvenstvo se bo začelo 21. avgusta), so oba zadetka dosegli v prvem polčasu. Kras bo že jutri igral prijateljsko tekmo v Divači (ob 19. uri). KOŠARKA - Odločitev Goriški Dom brez članske ekipe U13 in U15 bo vodil Dražen Grbac Domove košarkarske članske ekipe ne bo na štartu nove športne sezone. »Po nastopu v lanskem prvenstvu, ko smo naskakovali napredovanje v D-ligo, smo se v društvu odločili, da ekipe letos ne vpišemo v promocijsko ligo. Domovi igralci so torej od tega trenutka prosti,« je dejal predsednik ŠZ Dom Luka Bresciani. Slednji navaja med glavnimi razlogi za težko odločitev probleme v organizacijskem kadru: »Za vsako društvo je zelo pomembno, da razpolaga s strukturo odbornikov, ki bi lahko članski ekipi redno prišli na pomoč skozi celotno sezono. Trenutno pri ŠZ Dom ravnokar opažamo pomanjkanje odbornikov, ki bi bili pripravljeni resneje slediti košarkarski sekciji. Zaradi tega je naš kratkoročni cilj ta, da najprej zberemo skupino resnih ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati in skupaj ustvariti nov projekt. Seveda pa bi radi že od prihodnje sezone ustvariti novo člansko ekipo. Naš glavni cilj je ta, da bo Domovo ekipo v prihodnosti sestavljalo 80 odstotkov mladih, 20 odstotkov pa bolj izkušenih igralcev. Želeli bi tudi, da bi se k Domu vrnili tudi nekateri slovensko govoreči igralci, ki trenutno igrajo pri drugih goriških klubih«. In ravno mladinski sektor bo letos doživel največje spremembe. Vodstvo Doma je namreč sporočilo, da bo nov trener kategorije začetnikov (letnika 1999 in 2000), Under 13 (1998 in 1999) in Under 15 (1996 in 1997) Dražen Grbac, ki je lani večji del sezone vodil člansko ekipo Jadrana v državni C ligi. Ekipo minibasketa (2000 in mlajši) pa bo vodil Jan Zavrtanik, ki bo med drugim tudi pomočnik Grba-ca pri ostalih kategorijah. »Večkrat bosta na treningih prisotna oba trenerja, saj želimo nuditi našim igralcem najboljše pogoje za vadbo,« je povedal Bresciani in dodal, da bo ŠZ Dom na mladinski ravni še vedno sodeloval v sklopu projekta Jadran, od letošnje športne sezone pa se bo začelo tudi tesnejše sodelovanje z dvema mestnima košarkarskima kluboma, in sicer Ardito in UGG-jem. (av) Torek, 10. avgusta 2010 POTOPIS / Bojan Brezigar Srilanka, kaplja v ocean Čaščenje Budovega zoba: kdor ga ima, bo gospodar Šrilanke. Pa ni bilo vedno tako Kandy je poleg Colomba edino mesto v Šrilanki. Tako vsaj trdijo domačini, ki mestu pravijo kar maha nuwara (veliko mesto) ali samo nuwara (mesto). Dejstvo je, da je bilo to mesto zadnja prestolnica singalskega kraljestva, ki se je iz Anuradhapure in Pollonaruwe selilo proti jugu, v boljšo klimo pa tudi varneje na nadmorsko višino 500 metrov. 500 metrov pravzaprav ni veliko, vendar je bilo v tistem času mesto težko dostopno. Pomislimo le, da so Angleži, ki so leta 1815 zasedli Šrilanko, odstavili kralja in prevzeli vso oblast, potrebovali celih 11 let, da so zgradili cesto iz Colomba v Kandy, komaj nekaj več kot 100 kilometrov. Kandy je, seveda, mesto ob jezeru. In to jezero je, seveda, umetno. Na sredi jezera je, seveda, otoček. Vse kot po scenariju; Sinhalci pri gradnji glavnih mest niso imeli veliko fantazije, saj so jih skoraj dvatisoč let gradili po istem vzorcu. Navsezadnje je voda v deželi, ki jo označujejo monsunska in sušna obdobja, vsekakor zelo pomembna. Jezero v Kandyju je dal izkopati zadnji sinhalski kralj Wickrama Raja-sinha leta 1807. Ni ga dolgo užival, komaj nekaj let, dokler ga niso Angleži odstavili. Zgodba o njegovi odstavitvi zasluži nekaj poudarka. V dokumentu o angleškem prevzemu oblasti, ki ga hrani muzej v Kandyju, je namreč napisano, da je bil kralj zelo krut ter je samovoljno odrejal mučenja in umore tudi za ljudi, ki niso ničesar zagrešili, ob popolnem nespoštovanju pravic državljanov. Stanje je postalo nevzdržno, je še zapisano v dokumentu. Vse to je lahko res, obstaja pa tudi možnost, da so Angleži pretiravali, ker so se pač želeli polastiti otoka. Sami Angleži namreč v svojih kolonijah niso veljali za velike zagovornike človekovih pravic, o čemer jasno priča zgodovina. Vsekakor pa jezero daje mestu poseben prestiž; obdano je z lepo grajenim zidom, okoli jezera vodi spre- hajalna pot in sedaj tudi cesta, ki je seveda zelo prometna. Sploh je tu promet zelo živahen, ljudi kar mrgoli, v središču mesta je stolp z uro - tradicija, ki so jo prinesli Angleži, kajti ljudje takrat niso premogli ure, ob njem železniška postaja, avtobusna postaja in velika tržnica z običajnim vrvežem. Urejena neurejenost, bi temu lahko rekli. To velja na primer za avtobusno postajo, kjer navidezno ni nobenega reda, saj avtobusi parkirajo vse počez, pa tudi za tržnico, kjer kmetje prodajajo svoje pridelka na ulici, kamor položijo ponjavo in nanjo zložijo sadje, včasih pa se sadje kar valja po tleh. V mestu je veliko hotelov in raznih majhnih lokalov. Zanimivo je, da imajo muslimani v Kandyju lasten hotel z ustreznim velikim napisom, da je ta hotel namenjen muslimanskim gostom. Prav v središču mesta pa stoji Quuen's hotel, nekdanji reprezentančni hotel, simbol britanskega imperija. Hotel je zelo lep, vendar grozno zapuščen. Ne vem, kakšne so sobe, ampak kavarna v pritličju, kjer se je nekoč v klubskih prostorih zbirala kolonialna gospoda, je popolnoma zanemarjen, vse je umazano in zanikrno, postrežba pa temu primerna. Naročil sem kavo, pa se mi je mudilo. Obrazložili so mi, da moram na kavo čakati najmanj četrt ure, lahko pa takoj dobim hladno kokakolo iz hladilnika. Odpovedal sem se kokakoli in užival v mislih, da imam v ustih okus po kavi, ki je nisem spil. No, zelo veliko je umazanije v vsem mestu, smeti za vogali, smradu, ki postane v pripeki ponekod neznosen. Vendar to očitno ni motilni element, za ljudi, ki se prerivajo po ulicah. Nekateri v delavskih oblačilih, drugi v obleki in s kravato, ženske pa najrazli-čneje oblečene, vse do elegantnih dam z visokimi petami, ki stopicajo med smetmi. Vsako mesto ima svoj ritem in Kandy verjetno ni zelo drugačen od drugih manjših mest indijske podceline; kajti Kandy je s 110 tisoč prebivalci navsezadnje zelo majhno mesto. Glavna znamenitost Kandyja pa je Budov zob. Šlo naj bi za zob, ki so ga Budi oziroma njegovemu truplu iztrgali iz ust tik preden so ga zažgali. Ta zob naj bi princesa Sangamita prinesla na otok; skrit je bil v njenih laseh. Celotno svetišče ob jezeru je za Šrilanko zelo pomemben kraj, tu se odvijajo najpomembnejše verske prireditve. Med temi prednjači velika poletna procesija, perahera, ki traja deset dni ob polni luni v mesecu esala - konec julija in začetek avgusta. Takrat se v Kandyju zberejo ogromne množice, cene hotelskih sob se močno podražijo, vsi si želijo ogledati ta dogodek. Procesija se začne z glasbo, predvsem z bobnarji, spremljajo jih plesalci in zastavonoše; običajno v tem delu sodeluje več tisoč ljudi. Sledi parada slonov, običajno kakih 50, za njimi pa posebno okrašen slon, ki na hrbtu nosi zlato skrinjo z Budovim zobom. Pred slona polagajo belo platno, da žival ne hodi po umazanih tleh. Bela barva je sploh znak čistoče. Sploh je bela barva simbol čistoče. Ženska, ki prihajajo v tempelj, se običajno oblečejo v belo. Moj obisk v Kandyju ni soupadal s poletno procesijo, tam sem bil na običajen delavnik, in zato me je presenetila procesija ljudi, ki prihajajo vsak dan častit Budo oziroma njegov zob, ki je seveda varno spravljen v zlati skrinjici. Že uro ali več, preden se odprejo vrata tistega dela templja, kjer je shranjena ta skrinjica, se pred vrati zbere dolga vrsta ljudi. Vsi nosijo cvetje v dar, v glavnem so to lotosi ali lokvanji, in pred vhodom v tempelj je kar nekaj stojnic, kjer za majhen denar prodajajo cvetje. Le malokateri vernik prihaja brez daru. Potem, ko se vrata odpro, se začne mimohod, ki ga spremlja glasno bobnanje; tudi tu, kot že na drugih svetih krajih, je bobnanje sestavni del čaščenja. Oglušujoči ritmi v zaprtem prostoru odmevajo od sten in stropa, kar daje celotni ceremoniji poseben prizvok in ustvarja občutke, ki se nekako bijejo z našim pojmovanjem mistike; slednja je po naših pojmih trenutek zbranosti, tišine, kvečjemu pritajenega petja, medtem ko veljajo za Šrilanko povsem drugačna merila in so trenutki, ko ljudje častijo Budo, zelo hrupni, kraj v templju, kjer se to dogaja, pa nasičen z bobnenjem in piskanjem na piščalko. Tempelj je seveda lep in bogat, je pa tudi težko dostopen. Po atentatu, v katerem je leta 1998 izgubilo življenje 8 ljudi in ki ga pripisujejo tamilskim upornikom (Tamili so Hindujci, medtem ko je sinhalska večina na otoku budistična), so uvedli dokaj strog nadzor; vsak obiskovalec mora skozi dve kontroli, pregledujejo torbe in včasih tudi žepe (moški in ženske seveda strogo ločeno), tega, da moraš pri vhodu pustiti tudi čevlje, pa sploh ni treba posebej poudarjati. No, škodo, ki jo je povzročil atentat, so kmalu popravili, za kar so s posebno donacijo poskrbeli Japonci, takrat pa so ves kompleks tudi obdali z visoko železno ograjo, ker pa je v vsakem dejanju treba poiskati tudi koristno plat, velja povedati, da je atentat razkril tri sloje poslikav templja, ki so jih delno restavrirali, tako da obiskovalec dobi podobo o tem, kakšen je bil tempelj v različnih obdobjih. Ta tempelj je bil zgrajen kot del kraljeve palače. V Šrilanki je namreč veljalo načelo, da, kdor ima v lasti Budov zob tudi vlada državi. Zato je bila ta relikvija predmet številni poskusov tatvin in ropov; med drugim so Portugalci v 16. stoletju ukradli skrinjico z zobom in jo uničili, vendar so jih Sin-halci prelisičili, ker so jim podtaknili drugi zob, pravega pa skrili na varno. Sploh pa je za budizem ta tempelj zelo pomemben in za budiste velja pravilo, da morajo vsaj enkrat v življenju obiskati ta kraj. To se seveda ne dogaja tako množično kot za islamce v Me-ki, vendar prihaja sem res veliko število ljudi. Tako, z ogledom templja se tudi zaključi ogled Kandyja in njegovih zanimivosti. Turistom seveda pripravijo marsikaj, tudi folklorno prireditev v mestnem kulturnem domu, na kateri prikažejo nekaj plesov, sinhalskih in tamilskih, glavna točka prireditve pa je hoja po žerjavici. Dogodek, ki mu turisti sledijo s pridržanim dihom, saj vsakdo razmišlja, kaj bi se njemu dogajalo, če bi se moral sprehoditi po tej razbeljeni preprogi. Vendar so ljudje, ki to počenjajo vsak dan, očitno tako vajeni posla, da vse opravijo mimogrede in pravzaprav predstava sploh ne učinkuje zanimivo, kaj šele dramatično. To je nekaj, čemur se lahko turisti odpovedo, saj ne bodo zamudili nič posebno zanimivega. Pa se ne, in vsak dan se jih nagnete polna dvorana. Navsezadnje je to majhen vir dobička za ljudi, ki se s tem ukvarjajo. To pa ni vse. Kandy je znan po čudovitem botaničnem vrtu, enem najlepših na svetu. Temu, in sploh naravi na Šrilanki, pa bon treba nameniti nekaj več pozornosti. Se nadaljuje Na slikah: levo visoke palme v botaničnem vrtu v Kandyju; desno od zgoraj navzdol: častilci Budovega zoba prihajajo v tempelj; živahna tržnica v Kandyju; bobnar, poseben poklic v templjih. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Lorenzo Obersnel in Rebecca Jark ter skupina Piano Suzuki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 20.00, 23.10 Dnevnik 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 5 (i. T. Hill) 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Nogomet: Italija - Slonokoščena obala - prijateljska tekma 23.00 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Ricominciare 6.15 Variete: Scanzonatissima 6.35 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.50 11.00, 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.15 Aktualno: Cult book storie 10.30 13.00, 18.30, 20.30, 23.35 Dnevnik 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: The dead Zone - La zona morta 17.10 Nan.: Sea Patrol 17.50 Risanke 18.05 Dnevnik - L.I.S. in športne vesti 19.00 Variete: Stracult pillole 19.30 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.55 Nan.: Lasko 22.50 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.50 Variete: Stracult 1.20 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dok.: Io lo conoscevo bene: Alberto Sordi 9.30 Plavanje: Kvalifikacije 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.15 Aktualno: Cominciamo Bene Estate 13.00 14.45 Aktualno: Condominio Terra (v. L. Colo) 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.30 Plavanje: Evropsko prvenstvo 19.00 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Potere e passione 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: Amore criminale 23.10 Deželni dnevnik 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Correva l'anno - Biografie d'Italia 0.50 Aktualno: Rai Educational - Gap, generazioni alla prova 7.10 8.10 9.05 10.30 11.30 12.00 13.05 14.05 15.10 16.10 16.35 18.55 19.35 20.30 21.10 23.25 Nan.: Balko Nan.: T.J. Hooker Nan.: Nikita Nan.: Agente speciale Sue Thomas Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri 2 Nan.: Distretto di polizia 2 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan: Monk Nad.: Sentieri Film: Vado...l'ammazzo e torno (western, It., '67, i. G. Hilton) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Un maresciallo in gondola (kom., It., '00, r. C. Vanzina, i. E. Greggio) Film: Roba da ricchi (kom., It., '87, r. S. Corbucci, i. R. Pozzetto) Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 15.00 16.50 17.40 18.50 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: South Pacific Film: Il tesoro dei templari III (pust., Dan., '08, r. G. Campeotto, i. N. Andersen) 15.50, 22.20, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Inga Lindstrom - Ritorno al passato (kom., Nem., '04, r. K. Meeder, i. T. Wedhorn) Film: I sentieri dell'anima (kom., ZDA, '06, r. J. Putch, i. M. Ross) Dnevnik - kratke vesti Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola, E.S. Ricci) Variete: Striscia la domenica -Estate Film: Beautiful dreamer - La memoria del cuore (dram., ZDA, '06, r. T. Teruel, i. B. Langton) Film: Storia di noi due (dram., ZDA, '99, r. R. Reiner, i. B. Willis) O Italia 1 6.05 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer dreams 11.25 Nan.: Summer crush 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nad.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue water high 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Aquamarine (kom., ZDA, '05, r. E. Allen, i. S. Paxton, E. Roberts) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Nan.: October Road 1.10 Nan.: Dark Angel 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: L'eta non conta 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.05 Dokumentarec o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Variete: Mukko Pallino 13.05 Šport: Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Variete: Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Lirika: I cavalieri di Ekebu' 23.45 Aktualno: Incontri al caffe de la Versiliana LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 19.00 20.00 21.10 23.25 0.40 1.05 2.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg 2.35 Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: James Bond 007 - Casino Royale (kom., V.B., '67) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. Dnevnik, sledi In Onda Film: Jefferson i Paris (kom., ZDA, '95, i. J. Ivory) Dok.: Delitti Nočni dnevnik Nan.: Alla corte di Alice Aktualno: In Onda ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.32 Dnevnik (T Slovenija 1 6.50 Kultura 7.00 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 16.10, 18.40 Risanke 10.15 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.35 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.45 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.15 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine (pon.) 11.55 Večerni gost: Dr. Ljubo Sirc (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Skozi čas 13.25 Pisave 13.55 Duhovni utrip (pon.) 14.10 Primorska znamenja (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 16.15 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 9. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.35 Dok. serija: Naravni parki Slovenije 18.00 Naši vrtovi 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Nad.: Vrtičkarji Film: Kras - Življenje med nebom in peklom Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dok. serija: Leto 1917, 1. del - Ljudska revolucija Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 10.08.1992 (pon.) Dnevnik (pon.) Slovenija 2 9.00, 1.35 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Dober dan, Koroška (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 10.08.1992 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Duhovni utrip (pon.) Prisluhnimo tišini V dobri družbi po slovensko (pon.) Budimpešta: EP v plavanju, prenos Intervju: Katarina Kresal (pon.) Ljubljana Stožice: Košarka, prijateljska tekma: Slovenija - Španija, prenos Slovenski glasbeni dnevi 6.30 7.00 8.00 12.05 12.30 12.55 14.30 14.35 15.05 16.55 19.00 20.00 22.30 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Nepremagljivi zakrinkani jezdec 16.00 Sredozemlje 16.30 Srečanje v skupnosti Italijanov 17.10 Artevisione - Magazine 17.40 Kuharski recepti 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.20 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - Trendovska oddaja 22.20 Plavanje: EP, povzetek 23.15 28. Mednarodni pokal v plesih 0.35 Čezmejna TV - TDD Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Razgledovanja Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Oglaševanje od začetkov do danes; Življenja reka (piše Žarko Rovšček); Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga - Odiseja; 18.00 Jazz odtenki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na R; 6.45 Kronika, 18.30; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buongiorno da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballan-do con Secondo casadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricor-di golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di...; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30, 16.15, 18.50 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru (pon.); 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ. Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 10. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren °° dež 6VdT nevihte veter megla vremenska slika Danes bo spet nestanovitnejše. Jutri bo Alpe oplazila fronta in bodo začeli dotekati jugozahodni tokovi.Med četrtkom zvečer in petkom bo na območju Triveneta vpli-vla vremenska motnja. Nad srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje z zahodnimi vetrovi občasno nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 19.24 Dolžina dneva 15.28 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.34 in zatone ob 19.13 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 25,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.19 najnižje -67 cm, ob 11.56 najvišje 48 cm, ob 17.40 najnižje -26 cm, ob 23.22 najvišje 44 cm. Jutri: ob 5.52 najnižje -62 cm, ob 12.28 najvišje 48 cm, ob 18.21 najnižje -27 cm, ob 0.01 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 3 2000 m .......... 10 1000 m .......... 18 2500 m............ 7 1500 m .......... 13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5 in v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu A-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona 0 m o GRADEC 14/25 TOLMEČ O 14/24 M TRBIŽ O _ 12/23 13/23 0 12/23 ' KRANJSKA G. ' .. \ VIDEM O ^ 17/31 O PORDENON 18/30 ČEDAD O 18/30/A.a CELOVEC O 14/25 O TRŽIČ 12/26 _ O KRANJ o 13/25 S. GRADEC CELJE 14/27 O MARIBOR 013/26 PTUJ O M. SOBOTA O 14/26 O N. GORICA O LJUBLJANA 15/28 N. MESTO 15/28 ZAGREB 16/28 O NAPOVED ZA DANES' V spodnji nižini in ob morju bo v glavnem jasno do rahlo oblačno vreme. Drugod bo zmerno oblačno do spremenljivo. V hribih bodo verjetne plohe in nevihte; tudi v nižinskem pasu bo lahko nastala kakšna nevihta. Ponoči in zjutraj bo ob morju pihal okrepljen severovzhodnik. Čez dan pa bodo verjetno prevladovali šibki krajevni vetrovi. Večinoma sončno bo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte, najverjetnejše bodo v severni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. J TOLMEČ O 12/25 =yVIDEM O 17/32 O PORDENON 18/31 & TRBIŽ O 11/24 O GRADEC 15/29 CELOVEC O 14/28 A O 12/24 KRANJSKA G. O 13/27 S. GRADEC ČEDAD O 18/31 O TRŽIČ 14/28 O f^Vt KRANJ CTT^ V o ^ LJUBLJANA 16/28 POSTOJNA O 16/27 KOČEVJE O CELJE 14/28 O N. MESTO 15/29 O MARIBOR 014/28 PTUJ O M. SOBOTA O 14/28 ZAGREB 16/29 O REKA 20/30 V nižinskem pasu in ob morju bo jasno do zmerno oblačno, predvsem zaradi visoke in tanke oblačnosti. V hribovitem svetu bo dopoldne prevladovalo lepo vreme, popoldne pa se bodo verjetno razvile nevihte. Ob morju bo pihal zmorec. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sončno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. DOPIS IZ PARIZA - Izreden uspeh »Paris plages« Peščene plaže v Parizu privabljajo domačine in turiste Ponovno poletje, ponovno »Paris plage«! Nič več avtomobilov, ampak palme, pesek in glasba! Sploh si ne bi mogli več predstavljati pariškega poletja brez »Paris plages«. Prvič so jih uredili leta 2002 na pobudo tedanjega župana Bertranda Delanoea, da bi nudili počitniško vzdušje tudi tistim, ki ostanejo v mestu. Mnogi Parižani ne zapustijo mesta niti poleti, naj si bo ker delajo ali ker si ne morejo privoščiti dopusta; kar je za mnoge normalno, pomeni za druge nedosegljive stanje. (Statistike so pokazake, da ena družina vsake tri ne more na počitnice.) Da bi bila »pariška plaža« dostopna vsem, je veliko aktivnosti brezplačnih: koncerti, šport, razvedrilo in seveda umetne plaže (1800 ton umetnega peska, ki ga postavijo v rekordnem času osmih ur). Za otroke nudijo izdelavo orjaškega puzzleea, sprehod v plastični sferi, poučne delavnice v organizaciji »Cite des Sciences«, predstave in animacije; odrasli imajo prav tako na voljo široko paleto aktivnosti, ki gre od tečajev plesa do predavanja o prehrani ipd; letos sem zasledila tudi lekcije ukulele! Seveda vse to veliko stane: kdo torej plača račun, ki znaša okoli 2,5 milijona evrov? Stroške si deli Pariz s sponzorji, ki jih privlačuje vedno večja popularnost pariške plaže, saj je bilo lani med turisti in Parižani okoli 4 miljone obiskovalcev; eh ja, tudi turisti si privoščijo oddih na ležalnikih ali drugo razvedrilo. Krepko so se motili tisti, ki so bili proti realizaciji projekta »Paris plages«, češ da gre za metanje denarja in da nikogar ne bo to zanimalo; med temi so bili predvsem pripradniki Sarkozyjeve stranke. »Paris Plage« se vsako leto širi in danes zajema že tri lokacije: ob Hotel de Ville (Mestna hiša), ob Bibliotheque F. Mitterand (Francoska državna knjižnica F. Mitterand) in ob umetnem jezeru La Villette. Ob vsem tem ne smemo zanemariti programov, ki jih nudijo posamezni arondismaji. Pariz se poleti popolnoma spremeni in tako podnevi kot zvečer se vedno kaj dogaja. V tej naelektreani poletni atmosferi, so še Parižani bolj prijazni in celo nasmejani! Ko smo pri dopustu, odprimo oklepaj in poglejmo, od kdaj sploh le-ta obstaja. Počitnice, kot jih danes pojmujemo, so se razvile v 19. stol., ko so do-brostoječi sloji odhajali na oddih na podeželje ali na potovanje v Italijo in Grčijo, ki sta privlačevali iz zgodovinskih razlogov. Navadni smrtniki so za pravico do dopusta morali počakati 20. stol; v Franciji je to urejeno z zakonodajo od leta 1936. (V svetu so še danes države, kjer nimajo dopusta ali je ta omejen na nekaj dni.) Počitnice so po trdem delu potrebne, vsakdo naj bi prosto izbral, kako jih preživeti, in vendar so potovanja pod pritiskom turistične industrije in družbe - le kaj bi potem povedali prijateljem - v določene kraje »obvezna«. Zakaj bi morali v Biarritz ali Rimini, ko bi raje spali na domači plaži? Toda vrnimo se k mestnim plažam. Poletne plaže v mestih so vedno bolj popularne: uspešno so jih prevzela mnoga francoska mesta (Tolouse, Metz, Ca-hor, Rodez, Pau itd.) in začela so se širiti tudi v tujini (Berlin, Budimpešta, Bruselj). Paris Plage bo na razpolago domačinom in turistom vse do 20 augusta -če se boste v tem času potepali po Parizu, ne zamudite izredne priložnosti, da doživite Pariz drugače. Jana Radovič