Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din., Cene inse-ratom po dogovoru l>ONEl>E£JSKI VENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. 8t.6/Ilf Telefon št. 2050 in 2996. — Rokopisi so ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 (/soda koroških Slo vencev Poslanec Siarc _ t * * . 0 _____ Nemčija zavrnila sporazum Francoski predlogi v treh točkah nesprejemljivi - Samo taktična poteza? pomenu Dunaj, 1. julija 1932. Ob sklepu manjšinskega kongresa je naš posebni dopisnik obiskal voditelja koroških Slovencev župnika Starca, s katerim je imel naslednji razgovor: Kako je i rešitvijo manjšinskega vprašanja na Koroškem? Najkrajše povedano: Sploh se še ni začelo reševati. Kajti vsi dosedanji navidezni poskusi so po sedanji sodbi imeli samo namen, da vsako rešitev zavlečejo. Ce bi Nemci imeli namen, reševanje našega vprašanja začeti, bi sprejeli naše spre-minjevalne predloge h kulturni avtonomiji. Vsled strahu, da bi v slovenski Koroški zbog avtonomije nastala država v državi, še bolj pa vsled premale uvidevnosti pomena kulturne avtonomije na Koroškem za nemško manjšino v srednji Evropi, je predlog propadel pri najvažnejši točki: Čigavi so otroci, ki jih starši pošljejo v šolo samo z znanjem slovenskega jezika? Ob desetletnici plebiscita je nemška večina predlagala namesto avtonomije »kulturni urad za mešano ozemlje«. Ze označba »za mešano ozemlje« je pokazala, da bi urad ne rabil manjšini, ampak veČini, da z njegovo pomočjo ustvarja »izenačeno« kulturo, kakor se je izrazil prejšnji deželni glavar dr. Lamisch. Ker pa niso postavili postavke za ta urad v deželni proračun, se jc pokazalo, da je bil sklep ustanovitve kulturnega urada samo dekoracijski čin deželnega zbora za plebiscitno slavnost. Odprto je vprašanje posredovanja nemških manjšin, ki so leta 1919 v Ženevi pooblasiile predsednika dr. Junghanna iz Berlina, da ustvari novo podlago za nova pogajanja. Ker trdijo večinske stranke na Koroškem, da posredovalnih predlogov ne poznajo, je sedaj naloga zastopnikov nemških manjšin, da vprašanje razčistijo. Dejstvo je, da nemška večina na Koroškem noče ničesar ukreniti v prilog naše manjšine in noče nič več slišati o toliko poudarjeni »rec.iprociteti« z Jugoslavijo. Kako to vpliva na koroške Slovence? Vsaka krivica boli in čim dalj traja, tem huje boli- Zato opažamo, da zavednejši del koroških Slovencev vedno težje nosi zapostavljanje in velno bolj očitno daje dtiška nad dvojno mero, četudi ne v obliki, kakor jih rabijo nekatere nemške in madjarske manjšine. Kaj mislite s tem? Na sedanjem kongresu je namreč našteval zastopnik madjarske manjšine v Češkoslovaški, grof Esterhazy krivice, ki jih dela »Slovaška liga« madjarski manjšini. Dobil sem iz poročila vtis. da je delovanje te lige zelo nedolžno napram delovanju koroškega Heimatbunda, Stidmarke itd., pa vendar se nočemo poslužiti plenuma kongresa, da bi nastopili proti početju teh ustav proti nam. Drugi češkoslovaški državljan, predstavnik nemške manjšine posl. Peters je glede na socialno in gospodarsko zapostavljanje Nemcev pri javnih službah prosil kongres, da sprejme resolucijo, v kateri se pozivajo večinski narodi, da manjšinam lagotovijo primerno število javnih mest. Da so predlog sprejeli s ploskanjem, je jasno, saj ni za našo inteligenco na Koroškem nobenega javnega mesta na razpolago. Če Nemci zahtevajo, da se upošteva njihova inteligenca, bodo morali že sami % dejanji prej pokazati, da spoštujejo pravice drugih manjšin. Kako sodite o letošnjem kongresu? V dveh zadevah se mi zdi važen: Prvič je korigiral manjšinskim zastopnikom, vkolikor stojijo pod vtisom nemškega časopisja, naziranje o pomenu zveze narodov. Ta zveza je prvi meduarodni forum v človeški zgodovini, na katerega se morejo pošiljati manjšinske pritožbe, čeprav je še nepopoln. Pravilnik o postopanju s pritožbami bi bilo treba preurediti, da bi se te reševale hitreje in da bi pravica manjšin ne trpela. Poleg tega obstojijo še države, ki niso po mednarodnih pajodbah sploh obvezane priznali obstoj narodne manjšine. Prav letošnji kongres se je zavzel za to, da bi se obveznost spoštovanja manjšin razširila na vse države. Posebno pa se mi zdi letošnji kongres važen zaradi obravnavanja vprašanja »Cerkev in narodnost«. Z njim so se pečale na kongresu priznane avtoritete. Stališče katoliške cerkve do narodnosti je iz praktičnega stališča na podlagi bogatih izkušenj lepo razložil g. prelat dr. Dreseel, a iz znanstvenega stališča najbolj točno in globoko g. dr. E h r 1 i c h , dekan teološke fakultete v Ljubljani, v svojem referatu, ki ga je poslal kongresu manjšinam kot kažipot za nadaljnja izvajanja v tem za manjšine najbolj važnem vprašanju. Zakaj danes ne predseduje dr. Wilfa.n? Na dopoldanski seji se je zgodil obžalovanja vreden slučaj. Zastopnik madjarske manjšine grof Esterhazy je začel obravnavati vprašanje svoje manjšine z izrazi, ki so nasprotovali sklepom pre-tidija kongresa. Predsednik dr. Wilfan mu je zato odvzel besedo, pa se Esterhazy ni pokoril. Preobilno delo, naporna pažnja na vsako bosedo referentov na kongresu so izčrpale močne sile g. predsednika do skrajnosti. Zato se ne čudim, da ga je slučaj nepokorščine tako potrl, da so mu nekaj minut po prekinjenju seje odrekle moči. Upajmo, da se bo čimprej opomogel. Kongres mu je ob sklepu na najsloyesnejši in najprisrčnejši način izrekel svoje simpatije in svojo zvestobo in tako dal zadoščenje. Kongres je trajno nemogoč, če bi vsaka manjšina v plenarnih sejah smela obravnavati svoja gravamina, zato se je ustvarila publikacija poročil. Ne, kar narode leči, ampak, kar narode Lausanne, 3. julija, tg. Nemiki državni kancler ▼on Papen je danes dopoldne obiskal MacDonalda in mu ▼ enournem razgovoru pojasnil nemlko sta-Hiče o načrtih xa sporazum, ki so bili včeraj zvečer izročeni nemiki delegaciji in katere je nemika delegacija ponoči preitudirala. Nemika delegacija je priila do spoznanja, da so predloženi načrti ▼ treh točkah nesprejemljivi, deloma pa ie nc sprejemljivi: 1. Številka nemške odpravnine, ki naj se plača blagajni za obnovo Evrope, je še veliko previsoka. Nemčija bi morala plačati po 4800 milijonov mark vsako leto, začenši po triletnem moratoriju, potem pa razdeljeno na 10 let. Ta plačila skupno z obrestmi privatnih dolgov, bi zopet razbila nemško gospodarstvo in bi se tudi ne mogla nikdar transferirati. — 2. Plačila bi se imela vršiti v državnih obveznicah, katere bi lahko dala naprej mednarodna reparacijska banka v Bernu, čim bi se mogel doseči emisijski kurz po 90 odstotkov. V načrtu pa je navedeno, da direktorij mednarodne reparacijske banke tudi lahko sklene, da sme obveznice izdati po nižjem kurzu, torej predčasno, če bi bilo to potrebno. Proti temu je nemška delegacija absolutno protestirala in označila to točko kot nesprejemljivo. — 3. V plačilnem načrtu ni nobene nadaljnje zveze nemških plačil z evropskimi dolgovi za Ameriko, toda v spremni izjavi se namigava, da naj Nemčija založi dodatne obveznice z določenim časom obtoka v vi-šini okoli 3 milijard, ki bi se imele izdati samo tedaj, če bi prišlo do sporazuma z Ameriko o dolgovih. To se pravi, te dodatne obveznice bi se dale Ameriki, če bi vendarle ie zahtevala plačilo, dalje pa se pravi, da bi Nemčija s temi obveznicami zopet postala direktna dolžnica Amerike Nemiki državni kancler je izjavil, da je tudi ta indirektna zveza za Nemčijo popolnoma nesprejemljiva. Nemčija in Amerika sta svoj vojni obračun sklenili že pred leti. Obe državi striktno odklanjata, da bi nastali med njima novi politični dolgovi. Predložena jc bila oiicijelna izjava Amerike, ki odobrava to nemiko stališče na lozanski konferenci. Lausanne, 3. julija, tg. Nemika delegacija je danes dopoldne telcfonično govorila z Berlinom in dosegla, da sc jc nemika vjada popolnoma strnila s stališčem nemike delegacije. Nato je ila nemika delegacija popoldne ic enkrat k Mac-Donaldu in mu ie enkrat natančno pojasnila nemiko odklonitev gori navedenih treh točk. Lausanne, 3. jul. tg. V Ouchyju je bila neofi-ci|elna seja držav, ki so interesiranc pri vzhodnih reparacijah. Predsedoval je angleški zunanji minister sir John Simon, udeležili pa so se je delegati Romunije, Grčije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Portugalske, Poljske in nekaterih angleških do-minijonov. Sir Simon bo poročal MacDonaldu o poteku pogajanj, ki niso prinesla nobenih novih uspehov, v ponedeljek dopoldne pa bo nov sestanek delegatov. Francija ima za seboj zaveznike Pariš, 3. jul. tg. Ileriot je izjavil francoskim časnikarjem. Dasi je francoska dclegacija ob pri-čelk u lozanske konference našla tak položaj, da ni samo Nemčija, temveč da sta tudi Italija in Anglija zahtevali enostavno anuliranjc reparacij, se je vztrajnosti in gibčnosti francoske delegacije sedaj posrečilo, vse zastopnike upniških držav pridobiti za francosko tezo. V »Kcho de Parisu : javlja Pertinax, da pripravlja MacDonald izjavo upniških držav, ki bo proklamirala konec ere neenakih pravic in odpravila osmo poglavjn ver-zajske pogodbe glede reparacij, kakor tudi da bo takrat, ko se uveljavi lozanska pogodba, izginil tudi člen 231 verzajske pogodbe, s katerim je Nemčija izjavila, da je odgovorna za vojna opustošenja. Balkanska nogometna otimpijada JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 3 : 1. Belgrad, 3. jul. 1. Danes je bil zadnji dan balkanske nogometne olimpijade. V poslednji igri sta se borila za drugo mesto Jugoslavija in Romunija. Bolgarija je prvo mesto zavzela že včeraj z zmago nad Grčijo. V jugoslovanskem teamu so danes nastopili nekateri novi igralci, ki so igrali že na prvi tekmi z Grčijo. Popolnoma nov je bil samo half Lcehner. Tudi Romuni so svoj leam prpcej spremenili. Trije igralci so se v la namen pripeljali iz Romunije. Naši so začeli v početku s tisto ležernostjo, ki je bila kriva poraza napram Bolgariji, vendar se je že takoj spočetka opazilo, da so halfi mnogo boljši kakor zadnjič. Dobro so podajali napadalcem, tako da so ti večkrat uspešno stopili v akcijo pred sovražnikovimi vrati. Leva zveza pa ji; bila šibkejša in je prepuščala v vseh slučajih žogo. V 22. min. prvega polčasa zabije Zečevič po lopi kombinacijski igri prvi gol za Jugoslavijo. Naši se sedaj razvijajo in stalno napadajo, dobro kombinirajo razen leve zvezp. V 30. min. pa preigra Živkovič romunsko obrambo in zabije drugi gol ž a Jugoslavijo. Romuni pritiskajo ter divje uapadajo in skušajo izravnati. V 37. min. se jim posreči zabiti gol, katerega pa bi moral naš vratar na vsak način braniti. Naši ne popuščajo ter lepo kombinirajo. Njihova igra ni brez uspeha. V 43. min. zabije Vujadinovič z glavo lep gol. Prvi polčas se konča z rezultatom 3:1. V drugem polčasu sta obe strani precej lobro igrali, vendar se je opažala neka utrujenost in igra ni šla prav od rok. Romuni si- se končno zavedli svojega položaja in začeli zopet z ostrimi napadi, katerim so odgovorili tudi ni.-i. ki so po nekaterih prav odličnih kombinacijah imeli večkrat priliko zvišati rezultat. Vendar se jim lo ni posrečilo in drugi polčas ni sprem mil končnega rezultata. Jugoslavija je torej zmagala s 3 : 1. Belgrad, 3. julija. 1. Danes se je odigrala poslednja tekma balkanske olimpijade med Jugoslavijo in Romunijo. S tem je to tekmovanje zaključeno. Mi smo zmagali v dveh tekmah, toda podlegli na žalost požrtvovalni in močni bolgarski reprezentanci. Tabela ob zaključku tekmovanj je sledeča: 1. Bolgarija, dobljenih 3, izgubljenih 0, točk fc. 2. Jugoslavija, dobljenih 2, zgubljena 1, točk 4. 3. Romunija, dobljena 1, zubljeni 2, točk 2. 4. Grčija, dobljenih 0, zgubljenh 3, točk 0. Ako sodimo s športnega stališča, moramo reči, da se Jugoslavija ni plasirala na ono mesto, kamor bi se vsekakor morala, ker je igrala na svojem terenu n pred svojim občinstvom. Prevelika sgurnost zmage in ležernost pač ne prinašata zmage. Nasprotno vidimo na drugi strani sijajno zmago Bolgarov, ki ko si jo priborili na tujem terenu z žilavostjo in veliko požrtvovalnostjo. Njihov team je funkcioniral kot celota. Romuni, od katerh smo mnogo pričakovali, so nas popolnoma razočarali. Kljub precejšnjemu obvladovanju nogometne tehnike niso pokazali kdo ve kaj, posebno ne onega, kar se je od njih pričakovalo. Vsi naši jugoslovanski teami so bili zelo slabo sestavljeni. Bilo je sicer nekaj dobrih igralcev, ki se pa kot celota niso razumeli in niso igrali tako, kakor bi kot reprezentančno moštvo mo- druži, bodi podlaga in predpogoj skupnega delovanja evropskih manjšin! G. poslanec, nekaj nemških listov V«.« je napadlo, da vznemirjate obmejno prebivalstvo v Radgoni z jugoslovansko propagando. Kaj je na tem resnice? Velik greh sem naredil, da sem kot zastopnik slovenske manjšine v Avstriji obiskal avstrijsko slovensko manjšino na Štajerskem. Če štajerski ali boljše rečeno radgonski »Nemci« odobravajo, da Nemec sme obiskavati nemške manjšine v tujih državah, potem se bodo morali že navaditi, da avstrijski Slovenec obišče, avstrijske Slovence. Vsak zastopnik nemških manjšin mi bo potrdil, da sem imel pravico in dolžnost zanimati se za sorojake iste države. Iz vseh napadov gleda samo slaba vest, ker ne oblast in ne tamošnja cerkev za tamošnje kulture in jezikovne potrebe Slovencev ničesar ne storita. rab. Grki so le bolj šibki nogometaši, ki so se sam ov posameznih momentih izkazali. V splošnem je balkanska olimpijada mnogo prinesla športu, šc več pa medsebojnemu zbli-žanju balkanskih narodov. Niso zaman vsi tuji listi v balkanskih državah hvalili lepo vedenje našega občinstva, naše gostoljubje in našo nesebičnost. Čeprav je s tem narejen le majhen korak, vendar ne smemo iti mimo njega in ga prezreti. Rapid : Ilirija 3 : 0 Včeraj je Ljubljana doživela prvovrsten športni dogodfck. ki 8t#je med najbolj zanimive letošnje nogometne sezone. Sodeč po izidu tekme v sobolo proti Primorju se je napela radovednost vseh športnikov glede včerajšnje igre. Vendar pa nas je čakalo veliko presenečenje. Rapid je imel za tekmeca Ilirijo. Zdelo se je, da je dunajsko moštvo bilo prepričano o svoji tehniki in silni nadmoei tPr iz tega vzroka morda podcenjevalo naše igralce. Vendar pa jim je Ilirija nudila odpor in sicer mojstrski odpor. Igra je bila vseskoz zanimiva in dokaj napela. Očividno je po vsej igri prevladovala fina tehnika Dunajčanov nizki igri. Podajanje je bilo ločno in preračunano. Ilirija je bila skrajno jiožrtvovalna. V početku igre smo opazili neko plašljivost naših Ilirijanov, ki je pa kmalu prešla v samozavest in jih ospesobila za težko nalogo, da rešijo čast slovenskemu nogometu. Že tu moramo omeniti izredno lepo obrambo, kalero je nudil vratar Ilirije g. Jakšič. Hladen je bil in v sijajni formi. Obilno občinslvo mu je povsem zasluženo dalo toliko aplavza. Pa splošno so tudi branilci častno vršili svojo nalogo. Po mirnem začetku je prešel Rapid v napad in ogrožal vrata Ilirije. Jakšič se je vrgel na žogo, ki je dospela v ostrem strelu. Rapid je pričel pritiskati, a obramba (Unterreiter) je bila na mestu. Tudi prosti strel je Jakšič sigurno prestregel. Ilirija preide v napad, a netočno oddajanje jim vzame marsikatero šanso. Dunajčani igrajo nizko, fino, lahko in skušajo po predorih dospeti do cilja. A česar branilci ne zmorejo, to nadomestuje agilni Jakšič, ki brani sijajno. Ostri slreli iz bližine nc uspejo. Celd v solo-napadu iz bližine 0 m se vrže Jakšič na žogo in jo obdrži. Tu in tam skuša Ilirija prodreti po levpm krilu, a Pfeifer ne more preigrati desnega Rapidovega krilca. Napadi sp menjajo, Ilirija ne premore hranilne vrste Dunajčanov. Rapid napada in v '28. minuli pade prvi gol, ker je bil levo krilo nekrito. Rapid ponovno napada, a Jakšič reši dva močna strela. Ilirija se znajde in Doberlel prične prodirati. Strel Svetica gre v aut. V splošnem preseneča lahna igra Rapidov in posebno močno desno krilo. Nič manj pa stoji naša hramba čvrsto. Igra se polagoma izenači. Napadi ne pridejo več toliko Proračunske Finančni minister rabi 5 Pariz, 2. julija. Najvažnejši notranjepolitični problem Francije v sedanjem momentu jo vprašanje, kako doseči ravnotežje državnega proračuna, ki izkazuje 5 in. pol milijarde frankov deficita. Proračunski minister Palmade je tozadevno izjavil v finančne modboru poslanske zbornice v kratkem sledeče: V momentu, ko je Tardieu izročil svoje posle Herriotu, je bilo v državni blagajni samo'70 milijonov frankov. Nova vlada si je preskrbela denarja z emisijo obligacij za narodno vpostavitev, ki je imela dober uspeh. Vendar pa je državna blagajna vsak teden stalno pasivna za približno 300 milijonov frankov in primanjkljaj se vsak mesec povečuje. Proračun 1930-1931 se je zaključil z deficitom 2642 milijoov frankov, proračun za 1931-1932 je pokazal deficit 4748 milijonov frankov, aktualni deficit znaša 3748 milijonov frankov, s katerim pa je treba prišteti 1200 milijonov frankov vsled odpadle anuitete nemške vojne odškodnine. Treba pa je pomisliti, da bodo za sanacijo celokupnega gospodarskega položaja potrebni krediti v višini 400 milijonov frankom do veljave in polčas nas preseneti z rezultAtom 1:0! V drngeni polčasu postane idra še bolj živahna. Po izmenjavi nekaterih igralcev je dobila Ilirija več poguma in v drugem polčasu je bila kljub večjemu neuspehu v lahni premoči. Ilirija je dobila več prilike. a jih no more izrabiti. Nasprotno so se pa Rapidovci okoristili majhne nepazljivosti naše obrambe in drugi gol je jiadel lo minut pred osmo. Bapidovo levo krilo je centriralo. Mavec je hranil z glavo, vendar nesigurno in deeno krilo zabije. Po kakih 56 sekundah je pa priletel še tretji strel v mrežo. Vsekakor je bilo škoda, da se je to tako nepričakovano in skoraj bi rekli, nezasluženo zgodilo. 3 minute pred koncem igre zapusti Doberlel igrišče. Ues je, da je bila igra v drugem polčasu malce bolj surova, a v splošnem nam je nudila prvovrsten užitek. Igro je vodil g. Deržaj v splošnem zadovoljivo, kijub temu, da je, včasih jirezrl kake malenkosti in gotovo se mu ne more očitati prietranost v prid našemu moštvu. Rapid je gotovo skusil, da mu jo domačo moštvo pripravilo veliko težav in ne moremo dosti pohvaliti velikanski tind in požrtvovalnost naših brambnih vrst in prav posebno vratarju Jakšiča, ki je bi! vseskoz favorit. Pa tudi ostali igralci so napeli vse sile. Ta fair lekma nam bo Se dolgo ostala v spominu, ker nas je prepričala zlaslj o moči našega moštva, ki se je tako častno odrezalo proti enemu izmed najmočnejših nogometnih klubov. S. G. MOTOCIKI.ISTICNE DIRKE Ljubelj, julija. /. Ob velikani zanimanju občinstva so sc done* vršile inotociiklistične gorske dirke na Ljubelju. Lepo vreme je privabilo do 4IHMI gledalcev. Sodelovalo je. okrog 40 tekmovalcev, i/ Avstrije so prišli znani tlir-• knlci Hcnnel, Kramer in mnogi drugi. Kakor se je pričakovalo, sta naša prvaka Urojač in štrban zopet pokazala, ka j znata. Vendar sta imela veliko smolo. Nn tekmovanju 500 ccm je imel šterban na poti defekt. Urojič pa pred samim ciljem, tako da sta odpadla tu dva najboljša konkurenta, katerih nastop je občinstvo pričakovalo z največjim zanimanjem. Odnesla stn P" dye zmagi in sicer je prišel Urojič v kale. goriji 2S0 ccm kof prvi na cilj. šterbnu pn pri 350, dočim jc bil Urojič drugi. BALKANSKA OLIMPIJADA Belgrnd. V julija /. Na današnji izredni seji balkanskega ('up odbora je bil nn dnevnem redu protest Grčije proti verifikaci ji včerajšnje tekme z Bolgarijo, ker jo buje sodnik Istradec sodil slabo jn pristransko iu ni priznal Grčiji enega regularnega gola. Bolgari so zmagali na tej tekmi /. 2:0 in tako definitivno osvojili prvenstvo. To protest Grčije je bil naša zadnja nada. Po zasliševanju sodnika in obeli .knpe-tanov je odbor sklenil, da ocliliijo protrist, ker proti odločbam sodnika na igrišču ni bilo protesta. Bolgari so torej zmagali in zmagali so zasluženo, ker sta jim podlegla Romunija in naša rej>rezentanca. v Franciji in pol milijarde frankov Dohgdki iz davkov so v dveh mesecih padli za 459 milijonov frankov. Med tem ko bodo dohodki nižji za 2 in pol milijardi frankov, se lx>do izdatki zvišali za eno milijardo frankov. Državnemu finančnemu ministru je za uravnovešonje proračuna potrebnih najmanj 5 milijard in pol frankov. Pri-hrankidržavno blagajne, ki so znašali 1. 1929 še 20 milijard frankov, so se izčrpali vsled vračanja posojil, vsled javnih del in vsled kreditov, podeljenih tujim državam. Treba bo uvesti radikalno štedenje v vseh resorih in znižati plače državnim nameščencem. Najmanj se bo seveda dalo privarčevati [>ri proračunu za armado. Lepa prireditev Včeraj popoldne sta prirelili nrimirski društvi »Tabor« iz Ljubljane in »Zora« iz, Šiške lepo I uspelo vrtno veselico v hoteiu »Tivoli«. Prireditev je. otvoril koncert železničarje »Slogo«. Temu je i sledil izbran program s peljem, lekla,nac:jami, ku-I pletom, tamburanjem in simbolično »živo sliko?. Mešani zbor »Tabora«, pod vodstvom g. Rupnika j iz Črnega vrha, je ubrano iu obču!?no odpe! !c-< kom sporeda pet slovenskih in dve hrvatski pesmi. Kako je umrl vojvoda Lune Belgrad, 3. julija 1. /a danes je liil sklican v Nišu kongres srbskih častnikov. Prosim u bi inoralu biti kar nujsv cčunejšu. Niš se je pripravil slovesno. du sprejme dostojno borce /a osv obojen je nuše države. Danes pa je mesto zašito v črne /ustave in tudi napravili natančen protokol o uboju, še isli večer so položili nesrečnega čotniškoga vojvodo nu mrtvaški oder. kamor .so prihajale ogromni* množice, da ga počastijo. Jovniioviču bodo prepeljali v Vrnjuško Banjo in ga tam položili v rodbinsko grobnico. Vojvoda Jovanovie Lune je bil star komaj 3(> let. vendar je njegova junaška pršu dičilo nešteto odlikovanj, ki si jili je jiridobil v času balkanskih iu svetovne vojne. Neprenehoma je služil v vojni 7 let. kjer se je odlikoval kot nuj-lirabrejši in najzanesljivejši borec. Nn solunski Ironij so potrebovali v srbskem generalnem štabu natančno poročilo o stanju srbskih pokrajin, ki so jili okupirale nemške in avstrijske čete. Vojvodu Lune se je preril dvakrat skozi bolgarsko armado v vedni življenukl nevarnosti, prinesel srbskemu generalnemu štabu ločna, n obenem žalostna poročila o razdejanju domovine po sovražniku. Pri volitvah v parlament v septembru meseca 1927 je bil izvoljen ludi za narodnega poslanca. Ob junijskih žrtvah v parlamentu leta 1t>28 je bil poleg Punlše Ručiča soobtožen umora, vendar pn je bil po ločni preiskavi oproščen vsake krivde. Mariborska nedelja 25 letnica pekovske zadruge — Praznik strelskega športa ratonci zažigajo kresove — Po Dravi in Donavi s sandolino Petelin pred policijo Ma- Ne morilec Lindbergovega otroka temveč goljuf Pragu, 3. juliju. Listi so poročali da so v i reiičiiiu na češkoslovaškem oblasti prijele nekega mladeniča, ki jim je zatrjeval, du je on ugrabil in umoril Lindbergliovegii otroku. Povedal je tudi vso zgodovino afere. češ. da je s svojimi tovariši najprej pobegnil v London, nuto v Puri/, kjer si je naitavil avlo. s pomočjo katerega je nu-mcraval pobegniti v Rusijo. Ni pn maral povedati svojega imena, za kar je navajal kot vzrok bojazen, da bi ga češkoslovaške oblasti izročile ameriškim oblastem, ki gu bodo gotovo obsodile na smrt. Mladenič je celo iiaiuiičiio opisal ves |>otek ugratiljenju snuiegu. kako je vdrl v spalnico, kako jc i/ročil otroku tovarišem, ki so gn čakali nu lestvi Itd. Sedaj pn se je i/kn.znlo. dn mož ni nikak ugrabitelj in morilec Lindberghovega otroku ampak navaden prebrisan goljuf. V soboto gu je orožništvo neprestano /uslišovalo in on je venomer ponavljal, da je on res ugrabitelj otroka. Orožništvu pa se je zdelo sumljivo, zakaj noče |«>vedati svojega imena in je začelo Stavka na Ljubljanici Ljubljana, 3. julija. I K stavki na Ljubljanici, o kateri je poročal že Slovenec-, moramo poročati slučaju, moramo poročati še o zanimivem se je pripetil v soboto. Ko so delavci opoldne ravno ugibali, kje bi dobili kaj jesti, sta prišla na nabrežje Ljubljanice dva moška, ki ju nihče ni poznal in prinesla dve veliki košari. V eni je bilo polno slanine, v drugi pa kruha: »Tu imate! Neki dobri gospod vam pošilja to!« Seveda so se delavci tega nepričakovanega darila razveselili. Sploh so delavci tudi danes izjavljali, da bodo v stavki vztrajali, samo skrbi jih, kje dobiti vsaj za kruh. Skoraj polovica med njimi jih je poročenih, vendar vsi izjavljajo, da bodo vztrajali v stavki. Delavci prenočujejo kar na nabrežjih Ljubljanice, ker niso nili toliko zaslužili, da bi si mogli privoščiti vsaj skromno stanovanje. Včeraj so bili stavkujoči delavci izplačani, knjižice pa ie podjetje deloma še obdržalo. Delavci so tudi danes izjavljali, da jutri ne gredo na delo in da med njimi ni stavkokazov. Podjetje pa namerava jutri le pričeti z delom in če ne gre drugače, pa z novimi močmi. Položaj je bil danes na Ljubljanici povsem miren, ke- je večina delavcev odšla v okolico. Upati je, da se bo stavka kmalu zaključila, in sicer na način, kakor ga more javnost le želeti, to je, da podjetje plačuje delavce vsaj po 4 Din na uro, kar je za sedanji čas že lako minimalna mez.da za težaške delavce pri gradbenih delih. Pismo ,Ponedeljskemu Slovencu' Nedavno je naša metropola obogatela za novo kavarno, ki sni« jo tako ponosno nazvali Metropol«. Se prej jc Kongresni trg dobil svojo »Kongresno kavarno«. Ljubljana je ie davno prej imela svojn »Emono*, torej ne -Ljubljano«, temveč »Emono«, ki je v svoji ksenofoniji — Koseski bi dejal »tuj-roljubkovanju« — prekosila starejšega »Vnimia«. Naši stavci so si postavili res ponosen dom. Toda pod tistega leva. ki tako bojazljivo čepi pod streho in se stiska v mehkužni ovratnik Louis XIV.. so napisali »tiralika«. Poleg liemone« imamo že »Victorio««. tam nekje blizu »patiserijo« in liuli gramofonske -Slagerje«. Dovlitc mi, da stavim javno Pokojninskemu zavodu. ki ho kmalu dogradil nebotičnik in udpul v njem kavarno, praktičen predlog. Zelo mi jc namreč na srcu. da bi naša »Emona« res ohranila to lepo tradicijo, ki bi ,ij po naše rekli »klečeplastvo predvsem, kar jc tujega« in dn bi se ne razbilo to lepo hlugoglasje v naslovili fonetiki. Zato predlagam, naj se kavarna v nebotičniku imenuje »Pension«. Slovenska korenina. Oglas Dravsko Intendantsko skladišče v Ljubljani (Moste) razpisuje večjo količino dobave ovsa, ječmena, mrve In slame potom komisijskega nakupa neposredno od producentov, t. j. zadrug, ekonomi! in poseslev. Trgovci, banke in špekulanti so od teh nabav izključeni. Pričelek nakupovanja ie 10. julija t. 1. Blago se plača takoj po predaji v gotovini po tržnih cenah. Podrobni pogoji so razvidni pri vseh občinskih uradih in mestnih načelstvih. Ako od imenovanih oblasti slučajno ni katero prejelo predmetnega oglasa, naj se takoj zadevno obrne na Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani, — Iz pisarne Uprave Dravskega inlendantskega skladišča štev. 2889 z dne 1. julija 1932. leta.____________ OSEBNA VEST Belgrad, julija !. Zn uradniškega pri-pravniku državnega zdravilišča v Topolščici jo postavljen dr. Liubiša llič, zdravnik iz Belgrada. natančneje preiskovati vc> lučaj. i\o, in izkazalo se je. da prijeti mladenič, ki je govoril gladko angleščino, ni Američan, ampak polno-krven Slovak in sicer Jordan Kiniličkn po imenu in doma i/. Sohorja pri Bratislavi nu Slovaškem. Mladenič se je težkega /ločina okrivil snino zategadelj, da bi zastonj prišel \ Ameriko. kjer bi se potem že i/kn/.nla njegova nedolžnost. Naprav I ju vtis. da se je mi ta način hotel postavili v območje velikanske senzacije. Ilil je že d.ilj časa v Ameriki, kjer se je naučil angleško. Njegova mati ne živi več. oče pa jc še živ iu živi na Slovaškem ter je liil zelo presenečen, ko so mu naznanili pustolovščino njegovega sina. ' \ Trenčiu se je med leni natoplo vse polno časnikarjev i/, vseli kra jev l.v rope, ki pa so morali oditi / dolgim nosom lire/ obetajoče se Hcn/acije. kini,ličku se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi vuranjn oblasti in lire/ dvomu bo sedel toliko časa. da ga bodo medtem minile v se misli, še kdaj se izdajati za morilca l.indberghov cgu otroku. Zbor f, Jadranske straže" in sestanek mornarjev v Kranju Kranj, 3. julija. Slriiicli in radovedno ugibnli so danes dopoldne Kranjčani, knj naj pomeni pisan sprevod, ki se je s šenčursko gasilsko godbo na čelu vil skozi meslo. Zn danes dopoldne je bila sklicana skupščina krajevne organizacije Jadranske straže v Kranju, ki pa je dobila tem večji poudarek v dejstvu. dn se je danes zbrala v Kranju močna četn bivših mornarjev vojne in trgovske mornarice iz. vse Gorenjske, ki so se sešli nn poseben organizacijski sestanek. Bivši mornarji iz Kranju in okolice so se zjutraj zbrali na kolodvoru, kjer se je jiri vsakem vlnku vršil prnv lep sprejem došlih tovarišev iz (iorenjske in Ljubljane. Po prihodu ljubljanskega brzovlaka so se vsi mornarji na postaji fotografirali, nakar se je formiral sprevod, ki je krenil skozi mesto v hotel -»Kranjski dvor . Občni zbor .Jadranske straže je otvoril njen predsednik giiiin. ravnatelj g. Ivan Košnik. Pozdravil je vse /.borovnice. V kratkem poučnem govoru nnm je naslikal pi.nien morja za Slovence in Jugoslavijo univ. prof. dr. Boehm. Naša Adrljn pa je posebno zn nas Slovence najvažnejše vprašanje, ker smo ji najbližji. I)n jiu bomo krepki na morju, je treba, da se ves narod /.uveda, kaj je prosla morska obala, ker je najbolj nesrečen liatcd listi, ki nekaj ima, pi ne zini porabili. Posest morja je najsvetejši zaklad, ta z.avest naj vlada od Vardarjn do Triglava in dn lo morje oslune ludi naše, moramo bili priprav!-oni na obrambo. Po govoru dr. Boelima je podal poročilo upravnega odboru g. riivii. Košnik. ..Jadranska straža: v Kranju šteje 00 članov in iinn 000 Din gotovine. Doslej se je omejevala le bolj nn zbiranje članov i:i pošiljala v Ljubljano redne prispevke. Danes, ko pn pristopa k organizaciji krepka in številna čela naših mornarjev, je postavljen mejnik v njenem delovanju, t voljen je bil nnto novi odbor, nakar je ravnatelj Košnik zaključil občni zbor Jadranske straže . Nato je bil otvorjen sestanek mornarjev Gorenjske. Poročal je predsednik mornariškega odseka pri ljubljanskem odboru »Jadranske straže g. Jože Rebek. Pojasnil je, dn za dravsko banovino obstoja samo en odsek v Ljubljani, pač pa se v vsakem večjem kraju mornarji lahko družijo in volijo svoja poverjenistva. V po-verjeni.-ivo za Kranj je bilo danes izvoljenih devet bivših mornarjev. Delokrog mornariškega odseka ie zbirati člane, prirejali predavanja in akademije, še bolj pa širiti zanimanje /a morje in končno podpirali medsebojno brezposelne mornarje. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) a >s a • A' Maribor, 3. julija. Današnje nedeljsko jutro se je prebudilo nekam klaverno. Mesto pričakovane jnsniiie so zastirali obzorje oblaki, zn katerimi se je tudi čez. dan solnce trdovratno skrivalo. Razočaranje je bilo radi tega v vrstah številnih nedeljskih poselnikov Mariborskega otoka, ki nimajo med tednom čusn zatekati se pred vročino v osvežilno kop d. V nadomestek pa so se nudili danes Maribor-cem drugi dogodki, ki so znjeli splošno zanimanje. Strelski šport je praznoval v Mariboru svoj dan. Nu strelišču v Rndvanju so se vršile tekni-* strelskih družili muriborskegn okrožja in p.i lovcev. Tekme, ki so trajale pred- in popoldne, -o privabile mnogo občinstvu, še več pa ljudska veselica, ki se je popoldne In zvečer vršila v mestnem parku. Park-kuvnrnn je danes po svojem večletnem spanju zopet odprla svojn vrata ler sprejela številne množice, ki so jioselile veselico. Ves:*'il zibava se je razvijala ua kavarniškem vrtu, kjer je neumorno svirala godba, pa tudi v lepo razsvetljenem starem delil parka, zlasli okrog gadbensgn paviljona in po glavni aleji. V paviljonu se je zbralo vodstvo tekem ter zastopniki mestne občine. Zmagovalci -so dobili Ippn darila, me,I drugimi krasen prehodni srebrni pokal ko! darilo nieslne občine. Drugi vužen dogodek današnjega dne bila proslava 25 letiiire obstoja mariborske pekovske zadruge. V Gambrjnovi dvorani so se zbrali pekovski obrtniki iz celegn področju zadruge v Im-poznnlnem številu. Gospodarsko važnost tega dogodka je. podčrtala številna odlična udeležba naših gospodarstvenikov in zastopnikov oblasti ter mesl-ue občine. Slavnostno zborovanje je vodil častili predsednik zadruge Kovačič. ki je ob otvoritvi prisrčno pozdravil došle flnne, posebno pa šc predstavnike naših upravnih in gospodarskih institucij, predvsem zastopnika Zbornice TOI dr. Pretnerjn, zastopnika banske uprave, obrtnega inšpektorja Založnika, oba zastopniku mestne občine svetnika Rodoškn in vodjo tržnega urada veter, nadsvelnika Bizjaka ter ptuj.-ke in celjske zadruge Zudravca in Kača. Kol slavnostni govornik je nastopil eden ustanoviteljev zadruge Žunko iz Selnice ob Dravi, ki je v svojih izvajanjih podal zanimive remini--rence nn delo organizacije od pričelka prvega delovanja do lepega razvoju, ki gn beleži danes. Pred-poldnnsko slovesnost je znključilo odlikovanje ustanovnih in zaslužnih članov z diplomami ler izročitev pri/nnlne spomenice obrtnemu nadzorniku Založniku. Diplome so dobili šlirje še živeči ustanovni člani zadruge: Žunko Josip iz. Selnice ob Dravi, Kajnih Alojz. Hoče. Tvrdka Kari Sclier-bauin & Sinovi in Prva mariborska delavska pe-knrnii. Zu zasluge, katere so si pridobili z '.zornim zadružnim delovanjem z.a prospeh zadruge, pa so bili odlikovani z diplomami: častni načelnik zadruge Alojz Kovačič iz. Teznn, sedanji načelnik zadruge Horvat (Maribor), Majcenovič Mihael iz Po-brežja in podnačelnik Schober (Maribor). Za tem se je vršil slavnostni obed, na katerem je bilo izrečenih več lejiili in primernih napltnic. Potu prijateljev prirode so bila zojiet usiner-jjfijti mi pohorske ,v iliove,. ki beležijo danes izredno lep obisk. Vse mariborske lurisle pa so posekal i Maratonci, ki so se v impozniitni skupini pod vodstvom .svojega vrlega podpredsedniku podali na mogočno Peco. Nad dvajset članov Maratona je bilo v skupini, ki je odpotovala včeraj popoldne iz Maribora ler osiuue na Peci več dni. V nedeljo jim je maševal ravnatelj llruslelj. V slavo slovan-npostolov sv. Cirilu in Metodu bodo jutri ve- čer žgali Maratonci nn najvišjem vrhu Pece mogočen kres, ki bo golovo viden tudi i/, Maribora. Ob Pristanu, kjer se je odigrala včeraj smrtna tragedija v vrtincu Drave, so se so se dopoldne zbrali mariborski veslači, du se poslove od svojih dveh drznih tovarišev Gajška in Močivnikn, ki sla se podala na dolgo in opnsno pot v lahki Mandolini po Dravi in Donavi do Železnih vrat. Nekaj čolnov je oba kratko progo spremljalo, nato jia sta izginila na ovinku reke. Na policiji so imeli opravka z zanimivo zgodbico iz Slovenske ulice, v kateri igra glavno vlogo petelin. Pernati pevec ne more menda spati, ker «e oglaša že nu vse. zgodaj, baje že ob treh zjutraj, kakor je zabeleženo v prijavi, katero je napravila neka stranka. Petje petelina je tako presunljivo, dn stranka ne more spati. Nnsprotno pa naglasa lastnik živali, dn je petelin nedolžen, ker jiojo zelo poredkoma in v dolgih presledkih. Nn policiji so sedaj v zadregi, kako naj rešijo lo petelinjo zadevo. Pasantom Glavnega trga se je nudil popoldne nenavaden prizor. Bogve odkod je priletel velik roj čebel in krožil nekoliko časa nad trgom, končno pa so se utrujene čebelice scsedle nu vogalu strehe bogoslovja in pokrile žleb in vogal strehe. Kmalu se je zbralo vse polno ljudi, ki so gledali ta roj čebel. Čebelice so ostale v žlebu do mraka, ko sta prišla iz okolice dva moža in povedala, da jima je ušel roj iz njunega čebelnjaka. Napravila sta na strehi luknjo in skozi njo ogrebla male goste. Na Trgu svobode je bila tomboln mariborskih gasilcev. Kolo sreče je odločilo takole; Dobile.c •1 jurijev v golov ini je dobil Franc Miiller, šivalni stroj Singer v vrednosti 4000 Din je dobil Alojzij Klavora, moško kolo Angela Cene, otomano Juli-jana Gselman, trench-coal plašč Maks Leskovšek, jedilno orodje Avgust Kotnik in Josipina Esenko, usnje Amalija Fras, čašice za liker Greti Weitzer, Prijatelje sporla je neprijetno presenetila vest, daje namesto včerai napovedanih številnih nogometnih tekem ostal Maribor naenkrat brez športa, SK Čakovec, ki bi imel igrati z mariborskimi Železničarji, je radi obolelosti nekaterih igralcev odpovedal igro. Ravno lako se je odpovedala mladinska tekma. Samo dopoldne je bila prvenstvena mladinska tekma Rapid:S\ oboda, ki je končala z 2:0 za Rapid. V bodoče bo pač treba poskrbeti za potrebno nadomestilo, da ne ostanemo brez vsakega športnega dogodka. Roparski napad na postnega sta Maribor, 3. juliju. 1/. Sv. Lenartu v Slovenskih goricuh nam poročajo o drznem napadu, ki je bil izvršen dno 3(1. junija popoldni* na jioštnegu sela leiitirško pošte. Poštni sol se je nahajal liu |X>tu k Sv. Barbari v Slov. goricah, ki pripada pošiiieiiiii urudil v Sv. Lenartu. Nosil jt: s seboj 23, kur je mnogo bolje od jugoslovanskega rekorda. Na 2(111 m prsno je bil prvi Steiiubacb 3.3. drugi Midjor 3.S. nov jugoslovanski rekord, ki je mnogo boljši od 11 o-sedunjegu Dubrov iiičana 1'ubrisa 3.11, DROBNE AA. Vulparuiso, 3. julija AA. Ognjenik Pcuuio jc pričel bruhati. Pariz, 3. juliju. A A. Lime (Peru) poročajo, du je tamkaj izbruhnil nov revolucijski pokrit, ki pu se je ponesrečil. Oblastva so prijela voditelje in veliko število njihovih pristašev. Drugi voditelji tega pokreta (ia so v inozemstvu. Igračka, ki so jo pričeli v Nemčiji izdelovati na debelo. >Pupa« predstavlja Hitlerjevega četaša. — Hitlcrjcvci nočejo s tem že otroku vcepiti v src« fašistični duh. Na slovenski zemlji za mejami Eni na prosto, drugi v pregnanstvo l Poročali .sino /e o zaključku zadeve »goriških zarotnikov«, kakor jo je označilo policija. Naknadno sino zvedeli še tole: Poleg Filip« Terčelja sta bila konfiniruna nu 5 let Marko šuligoj, urni' v Gorici, in Stanko C.rnigoj, mizar. Izpuščena stu bila polog nlojzijeviškega pre-fektu Osv a Ida časnikar Pokle Kemperlc in učitelj Lojze Bratuž. Obenem je bilo obema izročeno policijsko svarilo zn dobo 2 let; postav-Ijenn stu biln pod strogo policijsko nadzorstvo. Konlinirunci še niso bili odpeljani iz Gorice. Doslej šo ni znano v katerem mestu bodo preživeli pregnanstvo. Župnik Ivun Rejec, ki je bil konfiniran lansko leto, živi v Južni Italiji v kraju Montefuseo. Svojo usooroči! je silovito nastopil proti slovenski duhovščini in proti rubi slovenskega jezika v cerkvi. Mesto glavnega tožilca je izredno važno, ker ima on v smislu konkordutu pravico oporekati nastavitvi župnikov. O Mandruzzutu je znano, da jc zahteval premestitev mnogih duhovnikov iz Istre in du ic po njegovi krivdi ostalo več slovenskih in nrvutskih duhovnikov brez pluče. Proti slovanskim krstnim imenom Pretekli teden jc tržaško civilno sodišče izdalo razsodbo, s katero je prekrstilo krstna imena naslednjim osebam: Danica Flego je postala sedaj Aurora; Zoran Gomizelj — Albino; Miroslav Franza — Bruno; Vladimir Princig — Sergio; Vilma Mikulič — Pia; Danilo Morpurgo — Sergio; Danilo Valent — Paulo; Radoslava Lucev — Ada; Grozdana Flego — Giordana; Danica Grljanc — Aurora; Svata Gregori (Gregorič) — Santina; Zorka Svetina — Albina; Miroslava Škrat — Maria; Lenina Markežič — Celestina; Danilo Gezzi — Vittorio. Huda stiska na Vipavskem 0 gospodarskem položaju na Vipavskem prihajajo vedno bolj žalostne vesti. Kmet ne zmore več davkov in rubežni se vršijo dan na dan. V Taboru pri Dornbergu, v vasici, ki šteje 70 hiš, je bilo nedavno na en sam dan več rubežni kakor v vasi hišnih številk! K sreči se je v zadnjem času cenn vina nekoliko dvignila. Belo vipavsko vino se prodaja zdaj po 90 do 100 lir za hektoliter; prej so ga prodajali po 50 do 70 lir hI. V primeri s ceno neobhodno potrebnih živil je cena vina še vedno silno nizka. Tako stane n. pr. stol koruze 75 do 85 lir. Ljudje varčujejo in stiskajo na vseh koncih, pa dosti ne pomaga. Italija nima smisla za majhnegu kmeta, saj ima doma samo veleposestnike in kolone, ki jim hlapčarijo. Davki bodo pognali na boben tudi najboljše kmetije, ako pojde tako dalje. Češnje so na Vipavskem na vaseh kupovali vprav ik> smešnih cenah, po '20 do 50 stotink zu kilogram. Pred dvemi leti so jih Vipavci prodajali šo po 2 do 3 lire za kg! —- Mladi prašiči so izredno dragi. Na goriškem Irgu moraš plačati zn mladiča 50 lir! 1'rešičjereju se ne izplača več, saj moraš poleg tega plačati občini od vsakega prašiča 40 lir. preden ga zakolješ. Drobne Dne 22. junija se jc v Idriji zgodila smrtna nesreča: 10 letni fantek Janez Pečiver, sin brezposelnega šolerju, je pri električnih napravah v novih vojašnicah prišel v slik s 2600 voltov močnim električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. Nesrečni otrok, ki je bil duševno nekoliko omejen, je bil pokopan na svoj itnendan 24. juniju. CENA GOVEJE ŽIVINE Zadnji teden je ludi cena goveji živini v idrijskem okraju poskočila v ceni. Dočim so doslej plačevali čisto težo od 2.90 do 3.110 lir za kg, plačujejo sedaj od 3.60 do 4 lire zu kg čiste teže, prašiče od 3.20 do 4 za kg čisto teže, teleta pa od 3.20 do 8.50 lir za kg. Dober zgled. Nadzornik idrijskega rudnika g. Mutto je zaukazal letos rudarski praznik sv. Ahu-cija, da se morajo zbirati delavci, uradništvo ter nnstavljenci v gradu, od koder z godbo na čelu odidejo v cerkev. Tako se je ludi zgodilo, toda g. Mutto je izpred cerkve odšel s svojo družbo v — kavarno in v kavarni je bil tudi pri »procesiji - Toča. V soboto 25. junija je v nekaterih krajih idrijskega okraja padala toča. Najhujše je prizadet del JeliČnega vrha. Tudi srednjo Vipavsko je obiskala toča, vendar ni prizadela doslej posebno škode. Dne 15. juliju bo prispela v Trst eskudru angleške sredozemske mornarice. V Trstu ostane do 25. juliju. Smrtna nesreča. V soboto je na cesti med Trstom in Barkovljami Franc Baher s tovornim avtomobilom povozil 30 lelno gospodično Mileno Komar iz Tržiča, ki se je peljala na motociklu U Trsta domov. Komarjeva je bila na mestu mrtva. Tudi tovorni avtomobil je poškodovan. Delavec B Sulčič, star 36 let, iz Rojana, je bil ranjen v nogo. Morski pes na istrski obali. V petek so s par-nika »Salvore«, ki vozi iz Umaga v Trst, opazili blizu rtiča Punta Ronco morskega psa. Bil je zelo velik. Poveljnik parnika je takoj po prihodu v Trst obvestil o dogodku pristaniško poveljni-štvo z namenom, da opozori letoviščarje na to nevarnost. Umrl je. v javni bolnici v Ljubljani po dolgi boleznr primorski rojak iz Klanca inž. Nazarij Pur-ger. Člani in starešine Kluba jug. prim. akademikov se poživljajo, da se udeleže pogreba, ki se bo vršil danes ob 11 izpred mrtvašnice javne bolnišnice v Ljubljani. — Rajnki je dolgo bolehal za jetiko, ki ga je še pustila, da je dovršil študije, a ga nato ugrabila. Umrl je včeraj popoldne v Ljubljani hišni posestnik Ivan Tavčar. Pogreb se bo vršil v torek 5. julija ob pol 6 pop. izpred hiše žalosti, Reber št. 15. Pokojnik, poznan kot vesel in blag značaj, je bil rojen v Kropi na Gor., a je mnogo let preživel v Trstu. Med Primorci v Ljubljani je bil znan radi svoje gostoljubnosti. Nešteto beguncev je našlo v njegovi hiši zatočišče v sili. Naj počiva v miru! Znamenja nemirne vesti Fašistični tisk in dunajski kongres Pretekli teden se je vršil na Dunaju osmi manjšinski kongres, ki je po svoji pomembnosti brezdvomno prekosil vse dosedanje. Doslej so se kongresi vršili v Švici, kjer je življenje zelo drago; poleg tega je Švica za večino narodnih manjšin mnogo bolj oddaljena kakor Dunaj. Da bi omogočili čimvečjo udeležbo, so organizatorji kongresa izvolili Dunaj za sedež. Ker je Dunaj v srcu srednje Evrope in je bilo tudi Dunajčanom mnogo na tem, da kongres uspe, je letošnji kongres vzbudil izredno veliko pozornost po vsej Evropi. Govor predsednika dr. Vilfana so prenašali po dunajskem radiu. Naravno, da so se čutile po kongresu prizadete prav tiste države, ki delajo narodnim manjšinam največje krivice, med te spada v prvi vrsti fašistična Italija, Poleg tega pa je kongres sprejel resolucijo, ki zahteva, da se morajo vse države pred Zvezo narodov obvezati, da bodo spoštovale pravice narodnih manjšin. Italija doslej ni hotela podpisati take pogodbe. Druga resolucija ugotavlja, da so cerkve vedno ščitile narodne manjšine in uporabo njihovega jezika v bogoslužju; nadalje obsoja poskus nekaterih držav, da bi si usužnjile cerkve za svoje raznarodo-valne namene. Tudi ta resolucija je živo zadela Italijo, ki zadnja leta neprenehoma pritiska na Vatikan, da bi se v vse cerkve na Primorskem uvedla italijanščina. Po vsem tem ni čudno, da jc prav fašistični tisk zagnal strahovit krik proti kongresu. Kakor nočnem pretepu v Sakušaku. V obložbi se je ugotovilo, da jo fant nepoboljšljiv razgrajač, ki ima že 5 predkazni. K 0 mesečnemu zaporu, katerega pravkar odslužuje, je .sodišče še dodalo Iri mesece, lako du bo vsega skupaj 9 mesecev zu varuilui zapahi. Ljubljanska kronika Ljubljana, 3. julija. Avtobusi, ki so dunes odvažali mestno prebivalstvo k Savi iu drugam v okolico, gotovo niso čutili gospodarske krize. Bili so vsi polni, zakaj z soparice mesta je odhilel prav vsak, kdor je le mogel. Nedelia je bila danes torej v Ljubljani laka, kakor je vsaka lepa poletna nedelja: mesto skoraj kakor izumrlo, okolica, bližnja in daljnja, pa polna mestnih izletnikov, kopalcev in turistov. i rnovsko župnišče je raznim zlikovcem menda kar priljubljeno. Včasih so tam zasačili pro-slulega morilca Laknerja, včasih kakšnega drugega. Eden lakih obiskov je povzročil ponoči gospodu katehelu Vinku Lavriču, znanemu uredniku mladinskega lista -Vrtca-, ki stanuje v tem žup-nišču, precejšnjo škodo. G. Lavrič je prišel v soboto zvečer domov ter pustil svoj suknjič na stolu, v suknjiču pa je imel listnico z vso svojo plačo, ki jo je pravkar prejel, to je 1200 Din. I onoči, ko je spal, ni slišal, kako se je do stoki priplazil skozi okno tat in odnesel listnico z denarjem in raznimi dokumenti. Tat bo najbrže kdo izmed stalnih obiskovalcev župnišča, namreč takih, ki podnevi beračijo in opazujejo, ponoči in kadar jih nihče ne opazi, pa kradejo. Snoči je skunina kopalcev, ki sc jc vračala s Save, uprizorila malo dirko od Tomačevcgi pa do pokopališča Sv. Križa. Kopalci so s koleM tekmovali, kdo bo prej pri pokopališču. V diru pa se je eden od tekmecev prevrnil in obležal nezavesten na tleh. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo Semrajčevo gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč, od tam pa ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Ponesrečenec jc 28 letni žel. uradnik Metod Grcgorc iz Cegnarjeve ulice 12. Njegova poškodba na glavi se jc zdela sprva zelo nevarna, danes pa sc mu je k sreči obrnilo že na boljše. Iz vasi Niževec pri Borovnici jc dopoldne prepeljal ljubljanski reševalni avto 63 letno po-sestnico Marijo Debevčevo, ki jo je podrl domači vol in ji poškodoval levo nogo. Iz velike stanovanjske barake pri Kolinski tovarni je bolnišnica sprejela kar dva ponesrečenca, ki sta si oba pri padcu s kolesa zlomila desno roko. Prvi ponesrečenec je 14 letni sin pre-mikača Franc Rozman, druga pa je 16 letna šiviljska vajenka Berta Blažena. Rozman jc padel s kolesa snoči, Berta pa danes dopoldne. Med nogometno igro na igrišču -Ilirije« se je danes dopoldne ponesrečil 19 letni dijak Miroslav Rožič z Vodovodne ceste 62. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. S Holmca pri Kamniku so pripeljali v bolnišnico 45 letnega delavca Ivana Peterlinn. Pc-terlin je obiral češnjo, pa jc padel z drevesa in dobil notranje poškodbe. — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju ih driski učinkuje že en kozarcc naravne »Franz-Josef« grenčicc zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kol prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. vselej je prvi nastopil »Giornale d' Italia«, ki dela vedno po nalogu italijanskega zunanjega ministrstva, V svojem dopisu iz Zagreba, ki so ga posneli seveda tudi drugi fašistični listi, med temi tudi »Piccolo« in »Popolo di Trieste«, trdi list, da je kongres v službi jugoslovanske vlade. Dr. Ammende, tajnik manjšinskega kongresa, se je nedavno mudil v Ljubljani, kjer je bilo sklenjeno, da naj se kongres vrši na Dunaju, da bi zbudil v Evropi večjo pozornost. V službi belgrajske vlade so vsi organizatorji kongresa, v prvi vrsti predsednik dr. Willan in dr. Engelbert Besednjak. Po nalogu belgrajske vlade vodijo izseljeni Slovani iz Julijske krajine politiko proti Vatikanu, za to jim je dal povod odstop goriškega nadškofa dr. Sedeja. Pisanje rimskega »Giornale d' Italia« je značilno. Kadar pride fašistična Italija radi svoje manjšinske politike na obtožno klop pred vsem svetom, tedaj je vedno tega kriva Jugoslavija. Tako je prav »Giornale d' Italia« trdil, da je bel-grajska vlada naročila tudi znamenito okrožnico jugoslovanskih školov proti zatiranju verske svobode v Julijski krajini. Kakšen hrup je okrožnica zbudila po vsem svetu, je znano, znano je tudi, kako silno je trpel radi nje ugled lašizma, ki se . je dotlej prikazoval svetu kot katoliško gibanje. Zato je bila tudi te okrožnice kriva jugoslovan-i ska vlada. Krvava kronika Ptujskega polja Pluj, 3. julija. Minuli leden .ie bil zopel bogat na žalostnih dogodkih, ki so žalibog na našem lepem ptujskem polju tako pogostni. Glavno besedo ima v vseh slučajih zopet alkohol, nesrečni zapeljivec naše mladine. Posledice so polne ječe in bolnišnica. — Prvi žalostni slučaj se je dogodil v Podvincib. Fantje so popivali v gostilni; v njihovi družbi se je nahajal brezposelni mesarski pomočnik Toplak Ivan, doma od Sv. Miklavža, ki se je nahajal na poselit pri sorodnikih v Podvincib. Iz neznanega vzroka je prišlo med podvinskimi fanti in Toplakom do prepira in pretepa, v katerem je dobil Toplak življenskonevarne udarce. S koli so gu nasprotniki lako premlatili, da je obležal s prebito lobanjo v nezavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa šo ni prišel k sebi, da ga ni mogel pre- iskovalni sodnik niti zaslišali. Orožništvo je 3 napadalce, same 20 letne fante, že aretiralo ter jih izročilo v zapore ptujskega sodišča. — Do prepira in pretepa je prišlo tudi v Pacinju. Žrtev je postal Miha Vogeluiut, ki je dobil nevarno rano s koso. — V Pofenci so domačini premlatili z branovlaki delavca Ignaca Kiindriča ler ga hudo poškodovali na glavi in hrbtu. — Tudi v Smolincih so imeli krvav dan. Nekdo je sunil z nožem v vrat posest-j niškega sina Ferdinanda Kureja s tako silo, da b! j bil skoro izkrvavel. Le nagel prevoz v bolnišnico ' mu je rešil življenje. — Kot peta žrtev pretepa-štva je bila prepeljana v bolnišnico poseslnica Ma-j rija Vldovlč iz Stojancev. V družinskem sporu je j dobila z drvnim balom hude in opasne poškodbe : po glavi. Orožniki so aretirali njenegu možu ler i ga izročili sodišču. — S pretepači ne poznajo na sodišču nobenega usmiljenja. Stroga sodba, kuleru je j zadela dne 1. julija pred okrajnim sodnikom 19 letnega Matjašiča iz Oblakov, dokazuje, da se sodi-I šče ne šali. Fant se je zagovarjal rudi udeležbe pri Koruzo m formo oddaja naiceneie veletrgovina fita In moke A. VOLK, LJUBLJANA Reslieva reita 21. Pult, stelaže steklene omare itd. proda Ogrinc - Miklošičeva cesta 28. (1) Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! Javljamo žalostno vest, da jc 2. Julija 1932 daleč od svoje rodne grude po dolgi bolezni umrl naš član in g. lor. Nazarij Purger Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 11 dopoldne izpred mrtvašnice javne bolnišnice v Ljubljani. Starešinska družina Kluba jugoslov. primorskih akademikov v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod Ivan Tavčar hišni posestnik danes popoldne nenadoma umrl. — Pogreb blagega pokojnika bo v torek dne 5. julija ob 17!$ (pol Šestih) popoldne izpred hiše žalosti, Reber št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv, maša za-duSnica se bo brala v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 3, julija 1932. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALI. L. Gigli: Sen pomladne noči Rumenkasti plamen oljnate svetiljke je prasketajoč in drgetajoč oznanjal, da ugaša; v pol-temi sedeča ženska »e je nenadoma stresla, obšla jo je groza pred bližajočo se temo. Vstala je, se s tihimi koraki napotila k mizi in dvignila svetilj-ko: tekočina je zgorela skoraj do zadnje kapljice in žrjavica je požirala stenj. Skoraj bo zavladala tema. Ne, ne; ženska je zamahnila z rokami, kakor bi hotela odvrniti grozečo nevarnost. Mrzel pot ji je orosil čelo, kri ji je šinila v glavo; s tresočo se roko je priviln stenj, stekla k polici in iskala med steklenicami in stekleničkami, da bi našla tisto s petrolejem, dasi je vedela, da je prazna: vse po vrsti je prijela in jih stresala s počasnimi, brezupnimi kretnjami. Izbrala je eno, ki je bila do tri četrt napolnjena z oljnato tekočino, katere njen malček ni hotel jemati. Izlila jo je v trebuh umirajoči' svetiljke. Plamen je nenadoma oživel in z radovednim plapolanjcm raziskoval temne kote ter s svojo belo lučjo razsvetlil bledo obličje ženske. Ta se je bridko nasmehnila. Tekočina je naredila čudež, oživila je umirajoči plamen; toda ona je pričakovala od nje drugega čudeža, ta tekočina bi bila morala dati življenje malemu bolniku, ali ta čudež sc ni zgodil. Mati je stopila k posteljci in gledala otroka: kri svoje krvi. Kako je bled in videti slab z vijoličastimi trepalnicami, brezkrvnimi, napol odprtimi ustnicami in s trudnimi rokami, ležečimi na obrobku odeje. Mati se ga je dotaknila, ga pobožala in mu nekaj govorila, dasi je ni mogel ne slišati ne razumeti. Evo maminega ljubčka z izpitim obrazkom, z ustecami, ki se ne smehljajo, z zaprtimi očmi... Malček je jc7en nanjo in po pravici in sram jo je svoje krivde. Včeraj je zdravnik dejal: »Po tem zdravilu mu dajte skodelico kokošje juhe.t Tedaj je ona prikimala, da bo kupila kokoš; toda zlagala se je, ker v hiši ni bilo vinarja. Ko je zdravnik odšel, je nekoliko pomislila, nato je iztegnila roko skozi podstrešno okno, pograbila s strehe goloba, tistega belega, ki ga je imel malček najrajši in ki mu je vsak dan hranil mrvice svojega skopo odmerjenega koščka kruha. Vzela ga je in skrila pod predpasnik, nato je stopila v kot, se obrnila v steno, da je otrok ne bi videl, in z jokom v grlu, vsa tresoča se, kakor da izvršuje zločin, je ubila nedolžno živalco. Toda otrok je vkljub temu vse videl in uganil s svoje posteljce. S slabotnim glaskom je očital materi: — Mama, mamica, zakaj si to naredila? Mojega belega go-lobčkal Zakaj s' en ubila?... Obadva sta ihtela, mati z obrazom proti steni, in otrok na posteljci, oklepajoč se obupno blazine. Ali je še jezen nanjo? To ga zdaj vprašuje, sklanjajoč se nad njiin. Toda on je ne more slišali. — Zakaj mi ne odgovoriš? Ali si truden? Lačen?... Tudi tvoja mama je lačna, toda kmalu bo jedla zlati kruh angelov, s teboj... Zakaj me ne pogledaš? Mrzle so tvoje ročice, marmornat tvoj obrazek, nožice ledene, srce ne bije več,.. Zakaj si šel od mene, da me nisi prej poljubil? Ali te je strah? Hočeš, da grem s teboj? Takoj? Ali naj te prej naredim lepega? Ne boš jedel angelskega kruha brez svoje mame!... Tudi jaz pojdem tja, kjer si ti. Ne morem te pustiti samega! Zdaj se mi smehljaš? Zdaj me slišiš? Da, da; tudi jaz pridem; takoj te dohitim... Mirno so odzvanjale v kruti noči te blodne besede. Ženska je zravnala posteljco, jo prevlekla s Čistim perilom, pospravila sobico, nato pa začela razmišljati, kako bi umrla, da izpolni zaobljubo, ki jo je pravkar naredila. Treba se je bilo pripraviti za na pol, toda hitro; iskala je v omari, našla stekleničko z mrtvaško glavo in napisom »strup« ter se vrnila k posteljci. V mrzlični blodnji je nadaljevala pogovor i mrličem. — Zakaj se več ne smehljaš? Zdaj si odprl oči. groza zre iz njih... Ali se bojiš? Nečeš? Nečeš lako?... Prehudo bi trpela? Da? No, kaj pa naj naredim?... Kako naj pridem za teboj? Morda v reko ... Da, da, prav tako... Ti pa me počakaj... Čez uro, morda še prej, pa bom pri tebi... Pridi mi nasproti z iztegnjenimi ročicami, jioloži mi jih na obraz; že od davi jih nisem čutila na sebi! Kakor senca jo je šinila skozi priprta vrata, medtem ko je oljnata svetiljka s svojim plamenč- kom razsvetljevala malega voščenega otroka. it Z glasnim ropotom so se zaprla vrata za njenim hrbtom. Začudena se je ozrla okrog sebe, kakor da prvič vidi ulico, svetilnike, nebotične hišne zidove, goste zvezde -na nebu. Bila je tiha in nežna pomladna noč. Z vrtov je rahel vetrič prinašal vonj lipovega cvetja. V majhni razdalji je reka pela svojo otožno pesem žalostinko: skrivni vodni grob obupancev. Vabila jih je v svoje globoke vrtince, da jih iztrže krivicam in ponižanjem sovražnega življenja in jih vrže mnogo kilometrov niže v večen mir. Ko se je ženska napotila k poslednjemu smotru, se je čutila lahka, upa polna in potolažena. Prisluškovala je nekemu oddaljenemu glasu, pojočemu v noči: »Oj ti, ki se raduješ med angeli...« Nasmehnila se je svojemu angelu tam gori. Krenila je na desno in prišla na ulico, vo-deoo na veliki trg, ki je bil prazen ob tisti uri. Od ene strani ga je zapiralo obrežno obzidje, ki ga je čuvala vrsta železnih okostnjakov, držečih v iztegnjenih rokah žareče krogle. Te so se igrale skrivalnico z vodo pod seboj, zadajale vanjo dolge pramene luči, razgrinjale obrise čolnov, stoječih ob bregu. Ženska je naglo korakala preko trga, se približala obzidju in gledala mirno vodo, ki jc tekla k morju stoletja in stoletja, vedno nova in vedno enaka. Nato je stopala po kamenitih stopnicah navzdol in prišla na jez, na katerem je bilo dovolj prostora za nekaj dreves, gredic in občinstva. Čez dan so bili tu otroci bližnjih hiš, ponoči pa si videl včasih kak zaljubljen parček. Zdaj ni bilo nikogar tu. V razdalji metra je voda hitela dalje, dotikajoč se rahlo travnatega roba in lomeč svetlobne pramene svetilnic. Zu-borenje vode je bilo tako tilio, da bi mežeč človek sploh ne zaznal reke. Ženska je sedela na klopi in molila v mislih. Prosila je Boga, naj ji odpusti greh, ki ga namerava storiti, zaupala je njegovemu neskončnemu usmiljenju, ki vidi vire bolesti in prizanaša grehom bednikov. Toda ali bi ne bilo grešno, če bi pustila, da gre od nje, brez svoje mame, dete, ki je zdaj senca nežnega otroka, ki se je komaj približal življenju, pa se je moral premagan umakniti. Vstala je, se pokrižala, iztegnila roke in se pripravila za skok v vodo, v kateri so odsevale zvezde. Najprej jo bo zazibala kakor Olelijo, nato jo bo nesla daleč, daleč, v večnost... Nenadoma je zaslišala šum korakov, da ji je srce zastalo. Nekdo je previdno stopal po kamenitih stopnicah navzdol, še pravočasno se je umaknila in se skrila za drevo. Med bližnjim zidom obrežne ograje iu drevesom stisnjena je opazovala, kar se je tam vršilo, in se skrivala, da bi je kdo ue videl. Po stopnicah navzdol sta stopala ženska iu moški z volčjimi koraki. On naprej, sključen pod težo nekega bremena, ona za njim brez besede. Ko sta prišla na rob, sta obstala in se ozrla okrog sebe. -Nikogar ni?« je zašepetala ženska z enim dihom. »Nikogar!« jo je pomiril on. .Hitro!« je rekla nato ženska. Mož je snel breme z ramena in ga položil na travo. Bil je nekakšen kovčeg. Vzel je iz žepa robec in si obrisal pot. Stal je v pramenu luči svetilnice, ki mu je posvetila v obraz. Bil je mož srednje starosti, pravilnih potez, toda izpitega obraza, sumljive zunanjosti in nestrpnih kretenj. Poveznil je kapo s krajcem na čelo in odločno zgrabil kovčeg. »Flip, počakaj!« je prosila ženska. »Kaj ti je. Nanelte? Pusti me!« je odgovoril moški s pridušenim in razdraženim glasom. Tudi Nanette je stopila iz sence in tudi ujen obraz ni bil vsakdanji. Kratko pristrižene plave lase je pokrivala prosojna koprena, krilo ji je jedva segalo do kolen. Med obema se je razvil kratek a živahen razgovor. »Vendar.. .< »Saj si ti tako hotela.« »Da... Toda zdaj me je strah...« »Česa? Sicer sem vse previdno ukrenil.« »Si li gotov tega?« »Popolnoma gotov! Sicer pa, čemu toliko besed. Končno pa nisva mogla drugače...« Molk. Nato je zopet izpregovoril moški. »Ne moti me in daj da izvršim delo.« Prijel je kovčeg, se sklonil preko roba in ga rahlo položil na vodno gladino. Nato je prijel Na-netto za roko in stekla sta skupaj po stopnicah navzgor ter izginila, ne da bi se ozrla. * Kaj jo je še držalo na zemlji? Sključena za drevesom je obupana mati prisostvovala prizoru in si ni upala ganiti. Voda je pognala k bregu kovčeg ter ga zanašala polagoma v varstvo dveh zasidranih čolnov. Ženska je strmela v pomikajoči se predmet in po-laščala se je je neka grozna radovednost. »Kaj je bilo v kovčegu? Dokazilo kakšnega greha? Ostanki zločina? »Naj bo kakorkoli!« je rekla končno na glas. »Saj mi je itak umreti...« Pokrižala se je vnovič, vendar pa se ni premaknila z mesta. Na nasprotnem bregu je nekdo z glasnim žvižgom prerušil globoko tišino. Drug žvižg je odgovoril s trga. Nato je zopet nastopila negibna tišina. Zvezde na nebu so bledele in bile videti bolj oddaljene. »»Pojdi! Pojdi!« ji je šepetal nekdo za hrbtom. Odmaknila se je od drevesa, stopila iz sence in se približal vodi. Kovčeg je bil še tam, plaval je poleg čolnov. Samo roko bi iztegnila, pa bi ga potegnila k bregu brez napora. »Naj bo kakorkoli!« je ponovila ženska. »Saj vem, kam pelje moja pot...« Toda prejšnji strah in želja po smrti, Iti jo je prignala do semkaj, sla jo minila. Bolest, krivičnost usode, človeška zloba, vse to se ji je zdelo v tem hipu daleč kakor one zvezde, ki so žarele in ugašale na nebesnem svodu. Stopila je korak naprej in stala je na travnatem robu. Čolni so plesali v lahnem menuetu. Ženska je stopila v čoln, prijela kovčeg in ga dvignila iz vode. Bil je navaden kovčeg iz ponarejenega usnja s pokritim pokrovom, ki je bil obrobljen s kositrom. Pokrov ni bil zaklenjen, z lahkoto ga je dvignila in otipala z rokami nekaj toplega in mehkega. Pridušen krik ji je ušel iz grla. Odgovoril ji je slaboten jok. Da, v kovčegu je ležalo dete. Deček. Nekaj tednov staro dete je bilo ovito v platnene plenice, na glavi je imelo svileno kapico. Prepuščeno vodnemu toku kakor svetopisemski Mojzes. Toda dete ni nič vedelo o svojem presvetlem predniku, ampak jokalo v noč; žen»ka pa ga je stiskala k prsim in ga tolažila z otroškimi besedami, katere ji je narekoval na novo prebujeni materinski nagon. Tako je prešlo nekaj časa. Otrok je zaspal v naročju svoje rešiteljice. Na vzhodu se je temua nebesna modrina ovijala v prosojno meglo in prehajala v svetlo visnjevino. Nastopala je zarja novega dne. Ženska se je zdrznila. Zgodi se po Tvoji volji!« je rekla in dvignila oči k nebu. -uopila je iz čolna na jez, se napotila po stopnicah navzgor in prišla na trg, ki je bil še prazen. Z bližnjega samostana usmiljenih sester se je oglasil jutranji zvon. Ženska je z odločnimi koraki stopala proti domu, stiskajoč k srcu svoje breme. Oni lani, nje* mrliček, se zdaj gotovo smehlja na svoji posteljici. Pozabljivost -bolezen naših dni AngleSki kriminalni pisatelj ChSsterlon je \ snem izmed svojih ironičnih esejev opozoril avoje eitatelje na pozabljivost, ki je ena največjih človeških slabosti in je takorekoč že postala pravcata bolezen naših dni. V glavnem je omejil svoja izvajanja na mesto London iti sploh na Anglijo. Pravi, da so svojčas v Angliji ljudje čuvali svoj dežnik kot nekaj svelega. Danes pa skoro ni v Londonu čioveka. ki ne bi že kdaj pozabil kje dežnika in so izgubljeni dežniki postali krajevna značilnost Londona. Nič ni pomagal oklic najdbenih uradov v Londonu, na občinstvo, naj malo bolj pa7i na predmete, ki jih nosi s seboj; še vedno imajo ti uradi dan za dnem polne roke dela, da sortirajo izgubljene predmete, ki je kopičijo po omarah. V '27 angleških večjih mestih je bilo \ letu lf>3i izgubljenih: 70o.000 dežnikov in palic, 100.»»*1 raznih zavojev. 11.000 plaščev. 700") klobukov. 2-MUVO damskih ročnih lorbie. 70.000 aktovk iu 90.0015 parov rokavu'. Pa tudi v drugih deželah ni boljše. Frederic Silefar. profesor na bostonski univerzi. v znanstvenih krogih znan kot dober psiholog, je pred kratkim posvetil čedalje bolj rastoči pozabljivosti človeštva obširno razstavo. Na koncu svojih izvajanj prihaja do zaključka, da jo silna pozabljivost našega časa predvsem pojav modernega velikomestnega življenja in da priča o poslabšanju človeških čuječih instinktov. Moderni človek je prisiljen, da svojo pazljivost neprestano razdeljuje na vse strani; ne more se več uspešno koncentrirati; v njegovem dnevnem življenju in ne-hanju prihaja do izraza dczorg.inizr.cija mišljenja. ki že razločno spominja na duševno bolesen množice. Prof. Siletar je prepričan, da ta masovna bolezen. imenovana pozabljivost, še zdaleka ni prispela do svojega viška. Vedno bolj naraščajoča motorizacija življenja, nezaslišan razvoj tehnike, ki človeku takorekoč krade samostojno mišljenje, lo sta glavna vzroka čedalje bolj ras(oče pozabljivosti. Kmalu bomo prišli do tega. kti bo dober spomin le še zadeva prošlosti. Sedanjost zahteva hitrega izrabljanja vsakega trenutka. Kar sr je .'.godilo včeraj, nam pojutrišnjem ne bo treba več nadeli Setev iz letala Traktor, ki je veljal do sedaj za nekakšno predpodobo novega ruskega gospodarstva, bo sedaj izpodrinilo letalo in celo zrakoplov. »Z vpeljavo letala v poljedelstvu bo stopila prastara tehnika obdelovanja polja v povsem novo dobo,« je izjavil podpredsednik sovjetske poljedelske šole v Moskvi, profesor Tulaikov. Naši kmetje se bodo začudeno vpraševali, ka ko neki je mogoče uporabljati letalo v poljedelstvu. Ideja je res fantastična, vendar, kakor sledi iz poznejšega, izvirna in ne slaba. V prvi vrsti bodo začeli v Rusiji uporabljal1 letalo za sejanje. Poskuse sejanja iz letala so napravili sovjeti že v najrazličnejših predelih, zlasti na obzirnih poljih riža v severnem Kavkazu. Poskusi so se nepričakovano dobro obnesli. Predvsem je hitrost ona prednost sejanja iz letala, ki je najbolj očitna in najbolj koristna. En hektar polja je možno s pomočjo letala posejati še prej ko v eni minnti. Količina žetve se je na riževih poljih, ki so jili posejali iz letal, močno dvignila j in letos nameravajo na podlagi tega uspeha po-1 sejati še 7000 hektarjev zemlje ua ta način. Hitrost j sejanja pri tem modernem načinu je posebno važna za suhe predele jugovzhodne Rusije in ruske Srednje Azije, kjer ie malo dežaje. Upajo, da bo letalo s svojo hitrostjo odpomoglo temu. Strokovnjaki so izračunali, da pomeni v deželah, kjer kraljuje suša, prihranitev štirih ali petih dni med spomladansko setvijo 15 do 20 odstoten povišek količine želve. Pri kulturi lanu pa odpira sejanje iz zraka možnost dveh žetev v enem letu. Največja ueprilika pri sejanju iz letala je ta, da se do sedaj še ni posrečilo iznajti napravo, ki bi enakomerno posejala seme. Preiskava na nekem posestvu je pokazala, da število zrn, vrženih iz letala, pri enem kvadr. metru varira med 4 in 196. Dokler ne bodo odpomogli tej nepriliki, bo sejanje iz letala uporabno n. pr. za riževa polja in sploh za one kulture, pri katerih je ročno sejanja naporno, ter za one, pri katerih je treba, da seme na redko poseje. Zrakoplov bi v tem oziru nadkrilil letalo, ker je v stanu nositi s seboj večja množine semena. o>>4 Po načrtu bodo spomladi 1933 v Rusiji j^i-e^ uredili večje število leftj. ki bodo posejala področje 1 milijona hektarjev. Ali ste že poravnali naročnino? ! Edini slooemkl zaood brez ln|ega Kapitala le Vzajemna zavarovalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. bi vss premično blago mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v živ I je tiske m oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške iote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BR201BVM NASLOV GOSPOBAMKD D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) ^^Im Vloge nad podružnice: Bled. Novi sad. Kranj. Šibenik. Kapital in rezerva nad Din 500,000.000'- Maribor. Ksčevje, Celje. Sombor. Djakovo. Split. Q|n 16,000 000- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica 'elnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. KAR JE RES - DE RES! Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir, liskane v BAKROT1SKU za reklamne namene, prav lako ludi KLISEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. —• Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 101 špecerltsko in kolonlfolno blago umetno gnofllo. cemem itd. Itd. dobavlja Gospodarsko zvezo v Lfubltoni L3UDSK9 POSOJILNICO registrovana zadruga i neomejeno navezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. • Poleg jamstva^ ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi v neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki preseg8 večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 miliionov dinarjev