#X| POSAVSKI |TT Leto V, številka 44, julij 2001 graficni studio 4=3 P E~ S GRAFIKA Adamiceva 1 . Novo mesto; telefon: 07/338 0 338. 07/338-0-339 priprava za tisk oblikovaiije osvetljevanje BS vracv qre s hoWnyom j^Jiijijjjy uiJÖJjjy 3ü iiyiJil/jjiJ znEüKOs s hsdSjxffia posansUh mMTomi C3 ROLETE ŽALUZIJ]^*» ui<°^c OKNA TENDE *et<>5 • • • ROLETARSTVO Šentjernejska c. 13 8000 Novo mesto e-mail: roletarstvo.medle@siol.net 07/3 930 930 iTK) WBR***EpSSSSS^ HAKA ITEO Raka d.o.o., Vrh pri Površju 7,8274 Raka Te.: 07/47 57 180, fax: 47 57 181 MS 1125656, DŠ 75197588, ŽR 51600-601.25510 DEJAVNOST -' letno in zimsko vzdrževanje cest - asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, cestišč, dovoznih poti - postavitev robnikov, pralnih in travnih plošč - izdelava škarp in ograj - izkopi gradbenih jam, utrditev terena - betoniranje temeljev in plošč itd. - izgradnja vodovodov, elektrovodov in telefona - druge gradbene storitve Se priporočamo! cestno podjetje 1 novo mesto, d.d. BO MM O 32» -u^ZSJ posebia pouiba v jeliji ii avgHstu I UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte natel. St.: 07/492 11 45 a 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/348 704 - g. Sa m č Robert Ponudbo smo piiprav i samo za prebiva ce Posavja. šL44,juiu2ooi______________________________________________________________________________________________________________tsetia (Ne)pozab(lje)ni Neviodunum Tudi čas kislih kumaric ni več čas brez do- godkov in brez pomembnih odločitev. Nas- protno, po poznojunijskem, predvsem pa vročejulijskem dogajanju na državni in lokaini ravni sodeč, je prav to obdobje postalo najbolj primerno, da se po doigotrajnem praženju in prekuhavanju dajo ljudstvu na mizo glavne jedi. Da je z najpomembnejšimi in tudi kočl- jivimi predlogi lažje uspeti v času, ko dvigov- alci rok bolj kot predsedujočega poslušajo najglasnejši ventilator; se ozira- jo za klima napravami, izbirajo trenutke za osvežilni premor in ne glede na (politično) barvo ali lobijsko pripadnost skupno tožijo nad neznosno spari- no. V prvi polovici letošnjega počitniškega obdobja so se zgodile za našo državo pomembne reči, manj opazno, nekako v senci in po bliskovito pa se dogajajo tudi odločitve (meja, hidroelektrarne, nuklearka, avtocesta in še kaj), ki bodo še dolgo usodno zaznamovale življenje in delo zanamcev na prostoru krško - brežiškega polja in njegove širše okolice. Ta prostor je bil tudi v preteklosti, bolj kot je v naši zavesti, prizorišče zgodovinsko pomem- bnih dogodkov, ki morda prav zdaj, ko jih gledamo v razponu dvatisočlet- nega časovnega traku, dobiva nove dimenzije. V dneh, ko se jezimo nad nemočjo naših predstavnikov v prestolnici (ta jih je očitno vzpodbudila, da so se tudi formalno povezali in ustanovili svoj klub) in se hkrati veselimo že vsake omembe v osrednjih medijih (»posavs- ki lobi« zahteva sedež holdinga, najbolj »energetska« slovenska občina je Krško), nam prija vse, kar priznava našo teritorialno identiteto, kar nam daje upanje, da bi pokrajina, seveda mnogo bolj zaokrožena in dorečena, pomenila priložnost za ta majhen prostor znotraj tako ali tako majhne države. Morda je prav ponovno spomniti, da lahko močni in centralizirani oblasti kolikor toliko konkurira le dovolj močan regionalni center z dovolj velikim in povezanim zaledjem. In k sreči lahko tudi v tern pogledu na prostoru krško - brežiškega polja najdemo zglede, ki so lahko vsaj moralna opora in vzpodbuda regionalnim stremljenjem. Žal si v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega sto- letja vloge resničnega regionalnega središča ni zmoglo ali znalo trajneje zagotoviti Krškp, četudi je s prihodki seglo v sam vrh slovenskih in s tem tudi tedanjih jugoslovanskih občiri, stoletja nazaj pa so si vlogo pomemb- nejših središč izmenjavali tudi drugi kraji od Rajhenburga do Brežic, ven- dar niso bili sposobni širše afirmacije. V hrupu najglasnejšega ventilatorja nam, prepotenim in že rahlo omotičnim, gospod iz Ljubljane pred razgrnjenim zemljevidom dop- oveduje, kako naposled res prihaja v naše kraje nova, bela in široka cesta, ki nas bo (spet) povezala s svetom. Pravi tudi, da bodo cesti nadeli kopico pomembnih pritiklin (priključek v obliki pentlje, cestninska postaja, vzdrževalna baza, črpalka itd.), preden se bo spustila proti jugovzhodu - prav tu, pri znanem prometnem križišču iz davnih časov - Drnovem. In že se kot privid, v meglici julijske vročine, zarišejo obrisi antičnega »novega mesta« Neviodunum, ki je v razmeroma kratkem času kot eno izmed prvih petih mest na območju današnje Slovenije postalo središče gospodar- skega, političnega in kulturnega življenja v prostoru od današnjih Gorjan- cev do Višnje gore. In čeprav so tarn na polju ostali za njim le še beli in zguljeni dvatisočletni kamni, so lahko sporočila Neviodunuma še kako pre- pričljiva in zgovorna. Tudi za današnjo in - našo rabo. Urednik. V UPOR, KRČANI! Ali je nekdo zgolj slučajno vtaknil slovensko zastavo v roke hrvaškega voditelja kmečkih upor- nikov, ki so ravno pri Krškem doživeli enega usod- nih udarcev? Ali je bilo to zgolj slučajno v dneh, ko so naši voditelji sprejemali dogovore, ki so, ~~ vsaj za Krško, nesprejeml- jivi, a jih moramo a^jsejeti, ker gre za (višja?)linter- ese slovejaske ic^ave? AZ'i ne bi 0^00 še /huje, če bi bila '" na mestu sloven- ske kar hrvaška zastava? Seveda za vse to ne krivimo sosedov Hrvatov, pač pa se jezimo nadpovrš- nostjo in ignoranco slovenskih voditel- jev, ki bi očitno radi za vsako ceno mahali pred Evropo z »urejeno« južno me jo... 'Fotb meseca Trideset dni 4 Äl^bnbvili klub posavskih poslancev 6 • Vipap uspešen v prvem polletju 8 • Sto let gasilstva v Podboqu 10 • Majhne obcine so bedarija 12 • Informacije Občine Krško 13 • Na obisku pri predsedniku sveta KS 20 • Krsko se (jih) spominja 22 • Krčani zmagali na Švedskem 26 • Jernej Kolar zmaguje s harmoniko 28 • Krčan nastopil v Mumiji 31 Na naslovnici: Rebeka Dremelj, 1. spremljevalka MISS Posavja 2001; foto: S. Mavsar ObzorniK posavski utrip___________________________________________________________________________________& «.0112001 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI V KRAKOVSKI GOZD PO RESSLOVI POTI Krakovski gozd se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke. Skupaj s pros- tranim obrobjem vlažnih travišč in kmetijskih površin je primer naravno ohranjenega mokrišča v subpanonski regiji. Za spozna- vanje Krakovskega gozda je ure- jena 8 km dolga Resslova pot. Krožna pešpot z izhodiščem pri gostilni Zolnir na obrobju Kostan- jevice'povezuje močvirje Trstenik, osrednji del gozda, obrobje naravnega rezervata in poplavne travnike ob reki Krki. Opremljena je s pojasnjevalnimi tablami, poimenovana pa po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu (1793 - 1857 ). Infor- macije in vodenje: TD Kostan- jevica na Krki, tel: 07 4987108, Zavod za gozdove Slovenije OE Brežice - krajevna enota Kostan- jevica-07 4987022. ZAKLJUČNA PRIREDITEV POD DEŽNIK0M Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov, ki je preko jesensko-zim- ske sezone in vse do meseca maja marljivo pripravljala kulturne dogod- ke v restavraciji Rondo, je pripravila še posebno zanimivo zaključno pr- ireditev z nastopom številnih mladih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Pr- ireditev je bila v soboto, 7.07.2001, zvečer in sicer kar na prostem, na športnem igrišču pri Osnovni soli Leskovec, kot gost pa bo nastopil Posavski oktet. GLASBA BESED 2001 Javni sklad RS za kulturne de- javnosti - Območna enota Krško je bil organizator prireditve z naslovom Glasba besed 2001 s podnaslovom »ameriška glasba s slovensko poezijo«, prireditev je bila v okviru Poletja na gradu Ra- jhenburg v nedeljo, 8. julija 2001, v atriju brestaniškega gradu. TUDI V TRETJE MINISTER Nl PRIŠEL ¦ Kot smo že pisali, je bil za 11. julija že tretjič letos napovedan obisk min- istra za promet Jakoba Presečnika v Sevnici, a ga tamkaj tudi v tretje ni bilo - tokrat zaradi težav s kontrolorji letenja. Resnici na ljubo najbrž tudi min- ister, razen politične teže, ki jo po funkciji ima, ne bi mogel kaj bistvenega več prispevati k obisku, kot je to napravil državni sekretar Anton Šajna. Ta pa v prvi vrsti ni hotel dajati optimističnih obljub, čeprav je v isti sapi pozival k optimizmu posavske sogovornike, kot npr. župana Janca in Deržiča ter Špilerjevo iz krške občinske uprave. Prisotni so lahko (še enkrat) slišali, da se realizacija slovenskega cestnega križa odmika proti letom 2001 ali 2012, pri čemer naj bo prav avtocesta od Ljubljane do Obrežja najverjet- neje zgrajena šele ob koncu navedenega obdobja. Še najbližje je ureditev mejnega prehoda Obrežje, kjer naj bi se dela začela letos in končala jeseni prihodnjega leta. V Sloveniji bodo imele prednost najslabše ceste, takih, v zelo slabem stanju je kar 1500 km asfaltnih in okoli 540 km še makadam- skih cest, za potrebe avtocest pa se ob preučevanju možnosti dajanja konc- esije tujim graditeljem naši načrtovalci bolj nagibajo k možnosti vlaganja zasebnega (slovenskega) kapitala. Na sliki z leve : sekretar Sajna, župan Jane in Janja Spiler po posvetu v Sevnici. ZDRAVSTVENI DOM KMALU POD STREHO Največja investicija Občine Krško v tern in naslednjem letu - gradnja novega zdravstvenega doma na Spodnjem Oriču dobro napreduje. Kot je videti na fotografiji, objekt, ki ga gradi gradbeno podjetje Begrad, dobro napreduje in dobiva tudi svoje »pokrivalo«, medtem pa se v njem nadaljuje- jo tudi razna instalacijska dela. PIŠECE VABIJO V okviru Študentskega festivala Brežice 2001 se bo na gradu Pišece zvrstilo pet glasbenih večerov (petki in sobote), in sicer: 3., 10., 11., 17., in 18. avgusta s pričetkom ob 20. uri na grajskem dvorišču, v primeru sla- bega vremena pa bodo nastopi v notranjosti gradu, v »dvorani predni- kov«. »Prepričani smo, da Vam tudi urica druženja po glasbeno-umetni- škem doživetju s prijatelji, ob dobri pišečki kapljici ne bo odveč,« so še zapisali (so)organizatorji iz KS Pišece. POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA OTROKE Center za socialno delo Krško je pripravil v času poletnih počitnic že četrto leto zapored počitniške ak- tivnosti za otroke. Aktivnosti so orga- nizirali z namenom, da otrokom omogočijo ustvarjalno preživljanje prostega časa ter čimveč doživetij in pozitivnih izkušenj. Program počitni- ških aktivnosti so izvajali preko ust- varjalnih delavnic, športnih aktivnos- ti in skupnih izletov. Program sta vodili Marina Novak Rabzelj in Sonja ŽugičizCSDKrško. Od 28. junija do 4. julija je bila Glasbena sola Kriko organizator prve mednarodne pototne sole saksofonistov z izjemno kvalitetno udeležbo tujih pedagogov z učenci iz Skwenije ter drugjh evropsklh držav. Ob zaključku so pripravili tudi trl koncerte učencev In uciteije» ter nagrajenih udeležencev sole v atriju gradu Rajhenburg in v krškem kuiturnem domu. ObzorniK D ŠL 44, July 2001 RIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI ŽE SEDMIČ BREZSKRBNO OB KRKI Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega letos že sedrnič zapored organizira projekt "Uživanje narave in druŽbe". Namenjen je pet- indvajseterici otrok iz socialno šibkejših slojev. Med njimi je tudi trinajst begunskih otrok iz krške in črnomaljske občine. Kot nam je ob obisku tabo- ra povedala Dženi Rostohar želijo s taborom otrokom omogočiti teden dni brezplačnih in brezskrbnih počitnic v naravi, v Cerkljah ob reki Krki. Otro- ci se v prijetnem in zelo spodbudnem okolju, med vrstniki iz različnih so- cialnih in kulturnih sredin sprostijo, naučijo se veliko novega in gradijo te- melje za strpnost in tolerantnost. Projekt izvajajo prostovoljci - strokovnja- ki in študenti razliČnih fakultet, finančno pa ga podpirajo različni sponzorji in donatorji. Na sliki: v nedeljskem dopoldnevu je bilo v taboru kljub vročini živahno in ustvarjalno. NE POZABITE NA- WWW.0BZ0RNIK.COM Vsem zvestim bralcem in spre- mljevalcem naših spletnih strani www.obzornik.com se zahvafju- jemo za zvestobo in redno branje Posavskih novic, hkrali pa najavl- jamo z mesecem septembrom šte- vilne novosti in spremembe, ki bodo naše in vaše strani napravile še bolj zanimive in tudi koristne. Ponovno vabimo organizatorje ra- zličnih prireditev, srečanj in drugi dogodkov, da nas redno obveščajo o načrtovanih dogodkih, če je le mogoče po elektronski pošti. DVE VABILI V SEVNICO Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti Območna izpostava Sevnica vabi ta konec tedna na dve kulturni prireditvi. V petek, 3. avgusta bo ob 15. uri na sevniškem gradu otvoritev slikarske razstave Metuljev glas srca Barbare Tihole, kulturni program ob tej priložnosti pa bodo izvedli pevka Tinkara Kovač, kitarist Zoran Košir in Dejan Brečko s trobento. V so- boto, 4. avgusta, pa bo v Lutrovski kleti na sevniškem gradu v okviru Štu- dentskega festivala ob 20. uri koncert stare glasbe, ki ga bosta izvedla Egon Bajt (bariton) in Janko Kastelic (cem- balo). FOTOGRAFSKI NATEČAJ Območna izpostava JSKD Krško namerava letošnje Dfieve evropske kul- turne dediščine obeležiti s fotografsko razstavo pod naslovom Arhitektura 20. stoletja v Krškem, ki jo bodo odprli 28. septembra 2001, z njo pa želijo vzbuditi zanimanje javnosti za ogroženo stavbno dediščino minulega stoletja. V ta namen na skladu razpisujejo fotografski natečaj in vabi jo k sodelovanju fotografe in države in tujine, v poštev pa pridejo izključno črno- bele (!) fotografije stavb oz. arhitekturnih objektov, ki so v 20. stoletju nas- tali na območju občine Krško (mesto Krško z okolico). Rok za prijavo je 17. September 2001, podrobnejše informacije pa dobite na sedežu iz- postave na Cesti krških žrtev 28 v Krškem (tel. 074881650). Spotjkanja «Projekt stoletja«, kot so pred več kot desetletjem Posavci poimenovali grad- njo verige hidro elektrarn na spodnji Savi, postaja zdaj že prava farsa. Pa pustimo ob strani gradnjo prve elektrarne na Vrhovem, dolgotrajen, vendar neuspešen izbor koncesionarja, pa na hitro sprejet zakon o podelitvi konc- esije, zdaj vsa zadeva dobiva Še nove, politične in kdo ve še kakšne dimen- zije, ki obetajo, da bo gradnja teh mlinčkov na Savi, če bo do nje spioh prišlo, res projekt stoletja. Pa ne zaradi njegove obsežnosti, temveč zaradi časa, ki ga bomo potrebovali zanj. Drnovškova vlada se je letos namreč odločila, da bo za gradnjo ustanovila holding vseh slovenskih hidro elektrarn - dravskih, soških in savskih. Ti naj bi edini zmogli to investicijo izpeljati v najkrajšem možnem času -15 let. Ko je že kazalo, da je zdaj vladnih cincanj konec, je prišlo do preobrata. Holding naj ne bi združeval le hidrašev, ampak tudi ostale elektrarne: TE Šoštanj in Brestanico ter velenjski rudnik - razen nuklearke seveda, s katero se gre Drnovšek pač druge igrice. To pomeni, da je nadaljevanje gradnje verige . spet vpraŠljivo, saj se zdaj stroka, politiki in lobiji prepirajo o direktorju in sedežu, ta sta zdaj že izbrana, le o tern ne, kje in kako zbrati denar, da bi zapičili prvo lopato v Boštanju in investicijo začeli. Kaže, da temeijni razlog združevanja ni več gradnja za Posavce tako pričakovane in željene verige, ampak skupen nastop na evropskem trgu z elektriko, kjer se bomo očitno lahko bolje prodajali, če bomo združeni in enotni, ob tern pa monopolistično obirali tudi domače odjemalce(?). Pa pustimo ob strani ugibanja, za čigavo korist se zdaj bojujejo v vladi, državnem zboru, elektro gospodarstvu... Dejstvoje namreč, davsamookli- cani pokrajini »Posavje v ustanavljanju«, spet ostajamo na stranskem tiru. Vlada nas je namreč spet izločila iz pogajanj s koncesionarjem, saj bo temu zaupana le gradnja energetskega objekta. Svoje zahteve naj bi vsaka posavs- ka občina poslej postavljala državi za vsak objekt posebej, o čemer naj bi sklenili ustrezne sporazume. Seveda, ko bo čas za to: za vsak most, cesto, čistilno napravo ali električni daljnovod ... To pomeni, da nas želi vladajoča elita spreti med sabo in zrnanjšati našo pogajalsko moč. Ob tern seveda računajo tudi na doslej izkazano posavsko neenotnost, solistične nastope ter ambicije nekaterih posameznikov, ki vidijo v tern projektu le svoje inter- ese in velik denar. Nenazadnje gre res predvsem za to, vsaj pri nekaterih, katerirn so dolgoletna pričakovanje ljudi v tern okolju za lepši jutri povsem tuja. Pa ne, da bi bili komurkoli nevoščljivi, če bo ob tern projektu vsaj nekaj zaslužil, dovolj bi bilo, da bi na ta način vsaj del brezposelnih in tudi tistih, ki zaenkrat še životarijo na robu propada, zaposlili in jih vsaj za čas gradnje rešili negotovosti. Seveda pa smo v Posavju zmožni ta projekt tudi sami iz- peljati. Finančno vsekakor ne, smo namreč prerevni, organizacijsko pa prav gotovo. To so nekateri doslej že dokazali. Ob morebitnem zaupanju ter jas- nejših dolgoročnih usmeritvah, ki bi temu projektu dale varnost, imamo tudi v svojih vrstah ljudi, ki so to sposobni uresničiti. Tu so ekipe v nuklearki, krškem Savaprojektu, Numipu, Elmontu, brežiškem CRP-ju in še kje, ki so s svojim znanjem in pridobljenimi izkušnjami zagotovo kos zalogaju imeno- vanemu »Veriga savskih elektrarn«. Vsi ti pa bi seveda potrebovali vsestran- sko podporo, tako v parlamentu kot pri ministrih, pa še kje verjetno. Vseka- kor pa brez trdne enotnosti pri tern ne bo šlo. S figo v žepu - kot doslej - bo ta projekt za nas poguben, priložnost za vedno izgubljena in s tern tudi konec naših velikih pričakovanj po urejeni infrastrukturi, zaščiti pred poplavami, novimi delovnimi mesti itd. Pa bomo to zmogli? Zadnje pismo predsedniku vlade vseh Štirih posavskih poslancev v državnem zboru o tej problematiki in ustanovitev nji- hovega kluba dajeta vsaj žarek upanja, da smo Posavci le krenili na pravo pot. Smo res? Rog B ObžofniK pokrajina posavje______________________________________________________________________________&44,002001 USTANOVILI KLUB POSAVSKIH POSLANCEV Ob ponedeljkih se ponavadi tudi štirje posavski državnozborskih poslanci Jože Avšič, Branko Jane, Branko Kelemina in magister Andrej Vizjak, če je le mogoče v svojfh poslanskih pisarnah ali drugod na terenu srečujejo s svojimi volilci in pris- luhnejo njihovim problemom in težavam ter more- bitnim predlogom. Zadnji julijski ponedeljek, ki je bil hkrati tudi zadnji pred parlamentarnimi počit- nicami so tokrat izbrali, da br lokalnim novinarjem predstavili svoj pomemben dosežek, in sicer Klub posavskih poslancev, ki so ga ustanovili 26. julija 2001. Kot je poudaril Jože Avšič, je že vsak izmed njih svojim volilcem obljubil, da bo sodeloval z os- talimi poslanci iz tega prostora, ko bo šlo za skup- ne interese, do sodelovanja je prihajalo v manjši ali večji meri tudi doslej, vendar so potrebovali do- ločen čas, da so tudi formalno zastavili tako obliko sodelovanja. 0 namenu in ciljih kluba je najprej spregovoril Branko Kelemina, sicer poslanec iz Sevnice, ki bo vodil klub prvih devet mesecev, nato pa do kon- ca mandata v tej vlogi enako obdobje še vsak izmed njih. Kelemina je dejal, da so se poslanci dogovor- ili, da bodo pri posavskih projektih skupno nasto- pali, da se bomo dogovarjali med sabo in skušali izboljšati sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, z župani, svetom posavskih občin, z razvojno agen- cijo, drugimi institueijami, kot je na primer gospo- darska zbornica in podobno. Med temami in pro- jekti, ki jim nameravajo nameniti največ pozornos- ti so: obmejne zadeve, gradnja spodnjesavskih elektrarn, pogajanja in problematika v zvezi z NE Krško, zakon o pokrajinah, razvojna strategija, gradnja čistilnih naprav v posavskih občinah, odl- agališče komunalnih odpadkov, izgradnja avto- ceste, regionalne ceste, pa tudi mnogo drugih po- dročij, na katerih bi lahko skupno iskali rešitve Slišali smo tudi, da štirje poslanci delujejo v ra- zličnih odborih, tako da vsi skupaj vendarle pokri- vajo kar širok spekter delovanja državnega zbora. Posavski poslanci menijo, da se v trenutku, ko se v njihovi regiji ali pokrajini odpirajo številni novi pro- jekti, ki so tudi državnega pomena, vloga po- slancev pozieije lahko dobro dopolnjuje z vlogo opozieije, ob tem pa računajo tudi na sodelovanje in pomoč drugih ljudi na pomembnih položajih, ki so iz Posavja, kot so npr. državni sekretarji (na ministrstvih za notranje zadeve, kulturo in obram- bo). »Nase delovanje in naš vpliv bomo izkoristili, da bi določene posavske projekte uveljavili tarn, kjer je najbolj potrebno in kjer imamo s skupnimi moemi tudi več možnosti za uspeh,« pravijo posav- ski poslanci ob ustanovitvi svojega kluba. Jože Avšič je nekolikö več spregovoril o poteku in določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Izrazil je zadovoljstvo, da je bil Sporazum o ma- loobmejnem sodelovanju po dolgih peripetijah ratificiran tudi s slovenske strani, zdaj pa ga čaka nadaljnji postopek, kar pomeni izmenjavo diplo- matskih not med zunanjima ministrstvoma obeh držav in pa tehnično pripravo novih mejnih pre- hodov, skratka izvedbeni del sporazuma, ki naj bi po njegovem mnenju zaživel v začetku prihodnjega leta. Po najnovejšem sporazumu o meji potek meje v Posavju ni doživel velikih in nepričakovanih spre- memb glede na obstoječe stanje. Če spremljamo meddržavno mejo od Klanjca ali Bizeljskega navz- dol do izliva reke Sotle v Savo, je zdaj poravnana v približno osemdesetih, morda tudi devetdesetih odstotkih in teče meja ne glede na katastrsko mejo po reki Sotli. Tudi za Sotlo je bilo značilno kot za druge vododotoke, da je doživela v preteklosti več regulacij, kataster pa je veljal iz časov Marije Terezije. Ker je bilo ob naši osamosvojitvi sprejeto načelo meje po katastru, smo imeli dele, ki bi bili lahko praktično in teoretieno na desnem bregu reke Sotle, a so bili pod Hrvaško, in obratno, zato so bili sedaj poravnani takorekoč v celoti oziroma v enaki meri za obe strani. Po Avšiču je morda omembe vreden nekakšen žep pri Rigoncah, ki je bil s strani Slovenije ne- dostopen in je zdaj pripadel Hrvaški. To je edina hiša, ki je pripadla Hrvaški kljub temu, da leži v slovenskem katastru, prebivalci te hiše so Hrvati, zato tu ni pričakovati kakšnega spora. Na izlivu Sotle pa poteka meja po katastru, tako kot doslej se reka izliva na hrvaški strani meje, a kar nekal sto metrov višje, kar bi utegnilo pov- zročiti težave pri določitvi mikrolokacije gradnje zadnje od spodnjesavskih hidroelektrarn, ki je bila doslej locirana tako, da bi stala na desnem bregu na slovenski in na levem na hrvaški strani. Ob Breganici gre meja navzgor proti Gorjancem, kjer nekateri problemi oziroma posebnosti tudi niso rešeni oz. je vse ostalo tako kot prej: npr. Kalinova gostilna je še vedno tudi delno na Hrvaškem. Do poravnave je prišlo na območju Slovenske vasi, kjer je bil prej del bivšega remontnega zavoda tudi hrvaški, a je zdaj v celoti slovenski, nekaj his ostaja v Sloveniji tudi v Tihi dolini, dostop do njih pa bo še potrebno rešiti. Po Gorjancih je meja brez spre- memb in tudi na celotnem obmoqu Posavja, kjer je nekaj manj kot 100 km meje s Hrvaško, ni pričak- ovati veqih problemov. Andrej Vizjak je povedal, da težko razume na- glico, s katero je slovenska stran sprejela spora- zum o NEK, morda je mogoče to dejanje razumeti le tako, da je šlo za »paketno« reševanje s Piran- skim zalivom, a tega za zdaj nihče ne želi potrditi ali zanikati. Vizjak opozarja, da je praktično ne- upoštevana investicija v modernizacijo elektrarne, z zamenjavo uparjalnikov, ki jo ocenjujejo na okoli 300 milijonov dolarjev. Brez jasne finančne slike je težko podpreti tak sporazum, pravi in nadaljuje, da so zelo sporne določbe glede skladiščenja ra- dioaktivnih odpadkoy, ravnanja z njimi, prav tako je glede razgradnje. Če je pa to odkupnina za mejo na morju, za naš stik z mednarodnimi vodami, moramo to ljudem pojasniti. V zvezi s holdingom so poslanci pisali predsed- niku vlade in ministru, da Posavja ne bi smeli izloči- ti, a zdaj so dobili odločitve, ki kažejo, da ni nikog- ar iz Posavja v nadzornem svetu. To so slabi znaki za investicijo na spodnji Savi, še bolj slab znak pa je po Vizjakovem mnenju to, da se v holding združujejo tudi nekateri energetski objekti, ki ima- jo določene razvojne in likvidnostne težave in s tem zmanjšujejo »hidrašem« investicijski potencial za investiranje v te elektrarne. Vse skupaj kaže, da je holding nastal bolj zaradi sodelovanja na evrop- skem trgu elektrike, kot neka možnost usklajene- ga nastopa, bistveno manj pa zaradi gradnje elek- trarn v Posavju. MM. Člani prvega Kluba posavskih poslancev v Diiavnem zboru Republike Slovenije na svojl prvf skupni tiskovni konferencl v hotelu Sremlč v Krškem - od leve proti desnl: Jože Avšič, Branko Kelemina, Andre] Vizjak in Branko Jane. ()h/ornik Q šL44,]uiuzooi_______________________________________________________________________________pokrajina posavie Branko Jane: KRŠK0 MORA ZAHTEVATITRAJNO REŠITEV Poslanec v državnem zboru iz krške občine Branko Jane je veqi del svojega prispevka na prvi tiskovni konferenci Kluba posavskih poslancev namenil problematiki meddržavnega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško. »Če kdo potrebuje sporazum o JEK, ga potre- buje Krško«, je dejal Jane in nadaljeval: »Vendar je ta sporazum strokovno slabo pripravljen, v os- novi je to sporazum, ki kaže nekakšen kolonialni odnos tako Ljubljane kot Zagreba do Krškega in Posavja. Pri pripravi sporazuma ni bila vprašana za mnenje niti lokalna skupnost niti poslanci z vpiivnega področjaJE Krško, mislim pa, da tudi slovenska stroka in odgovorni v NE Krško niso sodelovali v pripravi sporazuma.« Jane je poudaril, da sicer razume t.im. paketno dogovarjanje, še posebno pri zagotavljanju pros- tega prehoda Slovenije na odprto morje, ker pač brez načela »daj - dam« ni mogoče ničesar doseči. Vendar, pravi Jane, »daj - dam« v takem obsegu, ki za Posavje ne pomeni ogrožanja var- nosti. Sedan je rešitve glede NE Krško po nje- govem mnenju ne omogočajo strokovnega in dovolj avtoritativnega vodenja jedrskega objek- ta.« Po Jančevem mnenju je potrebno upoštevali, da je nuklearna elektrarna v bistvu sestavljena iz dveh delov, in sicer iz elektroenergetskega in iz jedrskega. Glede elektroenergetskega dela je morda rešitev 50 : 50 ustrezna, vendar pa glede jedrskega dela po mednarodnem pravu, po vseh ratificiranih sporazumih, ki jih je sprejela Slov- enija glede jedrske in sevalne varnosti, je sloven- ska država odgovorna za varno obratovanje ele- ktrarne, za njeno razgradnjo in za skladiŠčenje jedrskih odpadkov. V omenjenem sporazumu pa rešitve prejudicirajo tiste rešitve glede razgradn- je, ki jih je slovenska vlada že sprejela pred dvemi leti s sprejemom Programa razgradnje JE Krs- ko, v katerem se je odločila, da bo Slovenija poiskala lokacijo odlagališča NSRAO do leta 2002, in da ga bo zgradila do leta 2007. S tern sporazumom pa ostajajo vsi jedrski odpadki v Krškem do leta 2025, in odstavek, ki govori, da se lokacija v Krškem lahko uporablja za začasno skladiščenje RAO in izrabljenega jedrskega goriva do konca življenjske dobe, posledično pomeni, da se rok odmika v neskončnost. To pomeni, da sporazum prejudicira strokovne odtočitve jedrske stroke glede razreševanja jedrskih odpadkov. »Vse evropske države (Španija, Francija, An- glija, Nemčija, Češka, Finska , Švedska, države Beneluxa) imajo sprejete rešitve trajnega odla- ganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, s tern sporazumom pa bo pri nas to vprašanje os- talo nerešeno še po letu 2025 in v primeru po- daljšanja življenjske dobe elektrarne celo do leta 2050. Trditev, da je to začasna rešitev vprašanja nikakor ne drži, z vidika mojega življenjskega ob- dobja to ni začasna rešitev, ampak trajna, leta 2050 bodo že naši otroci stari 70 in več let. Mis- lim, da mora Krško zahtevati trajno rešitev tega vprašanja, in sicer na način, ki zagotavlja maksimalno jedrsko varnost,« pravi krški po- slanec. V zvezi s financiranjem razgradnje elektrarne Jane fiavaja, da je državni zbor že leta 1994 sprejel zakon o skladu za razgradnjo NEK, s katerim smo v Sloveniji vzpostavili tak sistem financiranja, po katerem plača stroške tisti, ki uporablja energijo iz JE Krško. S tem bi bill razrešeni tudi medgen- eracijski konflikti, saj bi za razgradnjo poskrbe- la generacija, ki elektrarno uporablja ne pa da se to breme prenaša na generacijo zanamcev, ki s tem nima nič. Po njegovem mnenju je sistem financir- anja razgradnje zelo dober, primerjali so ga nam- reč s sistemi financiranja v Nemčiji, na Švedskem, Finskem, tudi vZDA in dobili potrditev, navsezad- nje je tudi »Agenda 2000« dala temu načinu potrd- itev in veljavo. Z določbami omenjenega spora- zuma pa naj bi državi ustanovili vsaka svoj sklad, kar pomeni, da bi se sedanji sklad v Krškem ukinil, denar pa prenesel v Ljubljano, s čimer pa ne bi bila več zagotovljena namembnost teh sredstev. Po drugi strani naj bi Hrvaška ustanovila svoj sklad, vendar na način, ki ne zagotavlja namem- bnosti teh sredstev in dvomim, da bo Slovenija s kakršnim koli instrumentom sposobna ta sredst- va pridobiti za razreševanje tega problema. Da bi obe državi skupno reševali ta vprašanja ni logično, saj je Slovenija je po mednarodnih kon- vencijah odgovorna tako za elektrarno kot tudi za jedrske odpadke in s takimi določbami ne re- šuje ključnih problemov. »Moje mnenje je, da Slovenija takega spo- razuma ne sme sprejeti, v kolikor ne bo prišlo do drugačnih rešitev, ki bi jih morda sprejela Slo- venija sama, vendar se potem postavlja vprašan- je, ali mora Slovenija res nositi vsa bremena upo- rabe jedrske tehnologije in stroške, ki iz tega izhajajo. Takšno stališče sem zastopal tudi v raz- pravi na Odboru za mednarodne odnose, ki smo jo sicer prekinili, v nadaljevanju pa zahtevamo, naj se razprave udeležijo poleg vseh pogajalcev tudi jedrski strokovnjaki, saj ne moremo in ne smemo pristati na to, da take sporazume priprav- ljajo izključno ekonomisti...!« D Obzornik gospodarstvo______________________________________________________:______________________________ šl44,]uiu2ooi VIPAP VIDEM USPESEN V PRVEM POLLETJU Občinski svet podprl program ekološke sanacije Po podatkih iz največjega krškega podjetja VI- PAP Videm je bilo njihovo poslovanje v prvi polovici letošnjega leta uspešno kljub poslab- šanim razmeram na trgu celuloze in papirja. V šestih mesecih so ustvarili dobiček v višini 15,7 milijonov DEM, kar je za 24 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prodali so za 124,5 mili- jonov DEM celuloze in papirja, kar je tudi za 5 odstotkov več kot so načrtovali, v strukturi prodaje se je namreč povišal delež papirja in je znašal kar 76 odstotkov. V podjetju Vipap so produktivnost v primer- javi z letom poprej povečali za šest odstotkov, nadaljujejo pa z intenzivno investicijsko dejav- nostjo v skladu s sedaj veljavnim ekološko raz- vojnim planom tovarne. Med Smenjenimi inves- ticijami so predvsem: previjalnik PS 1 in IR suš- enje papirja, nova zavijalnica zvitkov, podpisali so pogodbo za nabavo novega plmskega kotla in nabavili novo mobilno mehanizacijo, ob tern pa se izvajajo tudi manjše investicije in posodobitve. Proizvodnih in poslovnih uspehov so poleg lastnikov, vodstva in delavcev tovarne očitno ve- seli tudi člani Občinskega sveta Občine Krško, ki so 16. julija nadaljevali že leta 1999 začeto izredno sejo o ekološki problematiki tovarne. Tokratnemu sklicu je v prvi vrsti botrovalo v lan- skem letu izdano soglasje Ministrstva za okolje in prostor za podaljšan rok ekološke sanacije podjetja za štiri leta. Ko je češko podjetje ICEC d.o.o. v juliju leta 1996 kupilo tovarno Videm d.o.o. Krško v stečaju, se je kot kupec s pogodbo k prodaji premoženja, podpisano z Vlado RS, namreč obvezalo, da bo v tovarni izvedlo ekološ- ko sanacijo. Dve leti kasneje so na izdelan Pro- gram ekološke sanacije pridobili soglasje Minis- trstva za okolje in prostor, s čimer so se obvezali, da bo tovarna prenehala čezmerno obremenje- vati okolje konec meseca junija leta 2002. Oldrich Kettner, izvršni direktor tovarne Vi- pap Videm, se je v uvodu zahvalil za priznanje, ki mu ga je občinski svet v podelil ob letošnjem občinskem prazniku za dobro dosedanje sodelo- vanje in izrazil prepričanje, da bo takšno tudi v bodoče. Na pomisleke svetnikov ali bodo tokratni program tudi resnično izpeljani, svetnik Kodrič je predlagal nekakšno obliko finančne odškodnine za primer zamud, je Kettner pojasnil, da prvotnega sanacijskega programa, ki ga je sestavil bivši last- nik ICEC Videm d.o.o, ni bilo možno realizirati ne strokovno ne tehnološko kakor tudi ne z ekonom- skega vidika. Zato so kot novi lastnik, ki je prevzel tovarno v letu 1999, ponovno ovrednotili omenje- ni program in izkoristili možnost enega podaljšan- ja sanacijskega roka. Na izdelane nove dopolnitve in spremembe programa ekološke sanacije,\ !¦> poUiao obdobjMJ poiiiK-mijt jm mcdij.skrtikm^ih, sc toiiko bof| prikvc kak~ mki l\/\u h'iii.i o«l hnMf»^o\, UciiUo ob<%, radioakmnib oupadko\, aioittu'tiJunv inpodubnu Bralci I ^n.iv ske^a ob/ormka M1 najln/ »pommjo, tin mho pa d dobnns k fom pivjli o fiU'in i/iiiui Krc.'MHrt. Ki /i\i|'» \ lujuii, >io \v a» ! )ra^ü (lHčktL ki ^a piii.ilfljf po/na|u pi«! inH'noni"\\(jjči" in /ii^^Hil London», nr:»i;(} .< \v \u\nn\' pt^kuMl pn snniKinju iim<>\, u-k-^^^^f uddaj in i;1aviH'fiiti \idfospo!o\. loilaj ^nt> ohja\iii mid (iru^Hn Hfl^^H poMH'tkc > Mienianf.i Hima n fame-, [londu in njfijovo ^likn -> s'in^^i^^^H \tmit. 1 ni'A po ^IH!s)an|ii uifju'^n >pot.i KtrM fh>u;o uU.irja ^HRll pynjoin pad kann so U htnioranio in |t na'diem dobil >lu/bo, ki mil jc oncmo^tčda sialnn ra/polo/i}i\uM /j potrcbu tihnskih studijtn, j«* inoiai /a\rni|i nekaj k-pth pi'ilo/jiosif Kljub irnui \t üspt1! sodclovati pn nt-Kat- fiih stKm.injils. lako jf bil polic.}) v Uhm\ "ii was an acuticn!", / /u.initn kturu'dti.ui- U)in \iisln>ni WctHmaimin \ l\ drami "'iijc Knock", kjor je bil m laboriscti koM^^kih \!!v»tia'\ kot \ojak Koso\skt' OMobmlibv .innaiic, v- "Silent W'iliH'ss" / gia\fio i^ratko \i»ta'u!o (Uuton pa \v \nl poluM(ski \<> iof/jrnl \ inrtv.iMiii i V^inpiS jc tudi kol jti/uoamcr^ki jv>j«ci}^ki ^XTuHsi^ /a niuicujt1 \ filniu "()ir1\ Irick^", \ katru'itt \v mvd liru^nn m<»!,il do krw? prcU'pan obioA'HCft Viut »n.jf ic uuii /a /nan«» on^k^ko U if\i/ij^ko hiso ^^^^^K B!)Clilm«i jmciivki'in k^cndauKinkfiuiinakHiAICapoiK-jin" 1 Ik*Hum").\ kalt u-mjt /aradi\flt^^lH!P^ no'-ii / a snii-no oscbo iural policaja C'aKin \ i. (lotldarda, ki ]v bil JAuinkf 'a balistiko. Pox^in di uyauia |<. biia n niaiiku kixni-djjt, \ kak-ri }v naslopii kol I.Hink asi'^raiiH1 //iu»r»!n komikiK» i u [.xansoiu d~ ji bii tiov w] fMjboii opa/t ii \\ojti|o\ na-itop \ fihus! o j.-titasu f'oikm Bfrtu World l> \(»i 1 iiouuh", ki Mi«) ,^s bhko \kjHi tudi ^ na>iii k'tnih, je bil m /daj uj'-uon 'attmi spt kixikt!' Wtunna ^2".'^ katiTi iv rutslopü kos ctlt'ii t/mi'd su/nji\ tu stiio . i ^^toil! /v vidi'ii nidi pn ikiv H^Hra\ po /adnph tulonnanjaii I »ra.^u -. f»liusk»< kaiu;>> «Wlidnf^ih otKjv/.nosit bolj slabo ka/c, nnt /t linio d - bs kmaiu iahkonadalji^cil. s:i| ^t1 /ia>ti\ akaj^kilnloi;l»lHH.'iin<."i (Jobto /i)d\ik . S.U. HI ObzorniK VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. PROIZVAJALEC CELULOZE IN PAPIRJA: • BEUENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNIPAPIR • GRAFICNIPAPIRJI • EMBALAŽNI PAPIRJI Tovorniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)608/21-110,21-210 Fax:+38610)608/21-115,22-077