Ogledali brezbrižnosti
Kraj: igrišče pred sedežem krajevnih skupno-sti Bežigrad I. in II. Dan in čas: srpda, 15. sep-tembra, popoldan.
Iz lesene stavbe se slišijo zvoki klavirja in flavte. Glasbena šola že dela.
Na igrišču je velik živtav, polnoje majhnih in večjih otrok. Vsa igrala so zasedena. Tudi pe-skovnik. Pred stanovanjskim blokom, do. kate-rega sega igrišče, se pase golob. S kljunom požrešno, kar je lastno tem pticam, seka po kupu žvarovne, kot po domače pravimo nepre-bavljivi hrustančevmi in žilam, ki jih odstranju-jemo od kosov mesa.
»Kakšna nesnaga,« se zgraža neka babica, ki varuje vnukinji. Ni mislila le na goloba in njego-vo hrano. Z roko je pokazala po igrišču nastla-nem s papirjem, s cigaretnimi ogorki, jabolčni-mi ogrizki, ostanki hrane. Vidni so bili tudi sle-dovi psov in še marsikaj. Toje ogledalo odnosa do higiene in ogledalo kulture tistih stanovalcev bloka, ki mečejo skozi okna odpadke. Ogledalo brezbrižnosti odgovornih pri krajevni skupnosti do vzdrževanja čistoče na igrišču.
Ponedeljek, 20. spetembra, dopoldan: Iz lese-ne stavbe ni bilo slišati zvokov klavirja in flavte. Na igriiču ni bilo otrok. Ti so bili v šoli ali v vrtcih. Nesnaga na igrišču je ostala, le s to razliko, dajoje dopolnila velika, mastna kost, ki jo je kaj se ve kdo odvrgel za hrano psom.
Otroško igrišče ni smotišče!
EDA KOMAVLI