Celje - skladišče D-Per
214/1981
1119811177,4
COBISS s
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
LETO XXX. - ŠT. 4 - 28. FEBRUAR 1981
Ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena
Osmi marec je dan solidarnosti vseh naprednih in svobodoljubnih socialističnih sil, je dan vseh naprednih, osveščenih ljudi, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti. Njegova zgodovina, sega v čas organiziranega boja naprednega delavskega, gibanja za mobilizacijo vseh delovnih ljudi, ne glede na narodnost, raso in spol, za boj za socialistične družbene odnose.
Pobudo za praznovanje 8. marca je dala 1910. leta Klara Zetkin v Kobenhavnu na Danskem na drugi mednarodni konferenci socialistov. Od tedaj naprej naj bi socialistke in sploh vsi napredni ljudje vseh držav vsako leto prirejali mednarodni ženski dan in takrat manifestirali za svoje politične pravice in za družbeno enakopravnost delovnega ljudstva ter za mir v svetu.
Na poti k temu cilju mora postati tudi žena enakopraven in enakovreden tvorec industrijske revolucije in vedno močnejših proizvajalnih sil, kajti socializem se ne more odreči polovici prebivalstva, ki bi sicer ostalo in živelo v zaostalih oblikah posameznih gospodinjstev.
Za enako delo, enako plačilo je bilo geslo revolucionarnih žena v razmerah enakopravnih družbenih sistemov. Z moškimi izenačene politične pravice, je bila prav tako poudarjena parola boja žena za uveljavljanje svojega mesta v družbi.
Tudi v naši zgodovihi so se žene aktivno in enakovredno vključevale v delav-
sko gibanje, v borbo za o- ne dosegle popolno enako-svoboditev naše domovine pravnost, in pozneje v izgradnjo naše Naša ustava, zvesta ciljem socialistične družbe. S tem delavskega boja proti izko-svojim delom so naše že- riščanju človeka po človeku,
temelji na načelu, da edino delo določa položaj človeka v družbi. Če je delo na združenih sredstvih tisto osnovno merilo, ki določa položaj človeka v družbi, potem moramo s tega stališča in s stališča današnje stvarnosti presojati položaj ženske v družbi.
Danes je med vsemi zaposlenimi v naši republiki že
skoraj polovico oziroma 43 % žensk. Zensko delo postaja gospodarstvu vse bolj potrebno. Na naši stopnji gospodarskega in družbenega razvoja se angažiranje žensk pojavlja kot ekonomska nujnost in ns le kot socialna zahteva.
Nujno potrebno je, da damo v prihodnosti večji poudarek strokovnemu usposabljanju žensk ter njihovi družbeni angažiranosti.
Verjetno smo še vedno premalo naredili, da bi razbremenili zaposleno žefto nekaterih najtežjih družinskih in gospodarskih del, kajti zaradi skrbi in dela, ki zahteva od nje kot matere največ, se še vedno ns more tako aktivno uveljavljati na delovnem mestu in v političnem in družbenem življenju.
Zavedati se moramo, da je materinstvo življenjsko vprašanje naše družbe in da je otrok skupno bogastvo staršev in družbe.
Zato nas ideja osmega marca obvezuje k oblikovanju humanih, kulturnih in odgovornih odnosov in k spoštovanju človekove osebnosti.
Samo na tej osnovi se lahko razvijajo odnosi enakopravnih in svobodnih ljudi.
OB 8. MARCU,
DNEVU VSEH DELOVNIH ŽENA
ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELAVKAM
SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE
Smuka na Celjski koči
Triindvajsetega januarja je TOZD Radiatorji v okviru svojih rekreativnih dejavnosti organizirala in izvedla interno prvenstvo v veleslalomu za delavce TOZD na smučiščih pri Celjski koči.
V	skupini tekmovalcev do 25 let starosti so se izmed 10 tekmovalcev najbolje odrezali Branko Koinšek (1. mesto), Stanko Šekoranja (2. mesto) in Bojan Hribernik (3. mesto).
V	skupini tekmovalcev od 26—30 let starosti je tekmovalo 12 članov, ki so se uvrstili po naslednjem zaporedju: Črtomir Kos (1. mesto), Drago Perkovič (2. mesto) in Stanko Odlazek (3. mesto).
Med starejšimi člani (nad 35 let) je bil med 6 tekmovalci najboljši Milan Ramšak, za njim pa sta se uvrstila Ervin Belak in Martin Rozman.
(ZMVCifoJl&C'
POMEN ENOT CZ V EMO CELJE
Po občinskem odloku o enotah ih štabih CZ v občini Celje, sprejetem 30. 5. 1978 smo ustanovili v DO EMO specializirane enote CZ. Po omenjenem odloku moramo ustanoviti poleg specializiranih enot CZ tudi splošne enote civilne zaščite in sicer v vsaki temeljni organizaciji združenega dela na vsakih 50 zaposlenih najmanj eno splošno enoto. Z ustanavljanjem splošnih enot smo pričeli. Splošne enote smo pričeli tudi usposabljati. Splošne enote so manjšega pomena, ker se uporabljajo za manj zahtevne naloge pri zaščiti in reševanju ljudi in do-hrin.
- Enote CZ medsebojno sodelujejo pri zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah v skladu z načrti civilne‘zaščite in z navodili pristojnih štabov za civilno zaščito.
Enote civilne zaščite je mogoče uporabiti tudi zunaj območja DO EMO, če tako odloči štab za civilno zaščito.
Da bi enote CZ dosegle pravi pomen oziroma namen se morajo obvezniki CZ udeležiti pouka in vaj ter se usposabljati za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij.
V	EMO imamo na področju usposabljanja uspehe in tudi določene težave, ki so predvsem objektivne narave. Redno usposabljanje, . vaje in tekmovanja bi se morala izvajati izven rednega delovnega časa, kar nam vedno ne uspeva zaradi dela v treh izmenah.
Z veliko mero razumevanja in strpnosti bomo v bodoče navkljub omenjenim. težavam usposabljali enote CZ, da bi bili pripravljeni v primeru nastanka izrednih razmer. Enote CZ nimajo pravega pomena, če niso ustrezno opremljene. V skladu z potrebami kakor tudi možnostmi tekoče opremljamo, specializirane in splošne enote CZ. Doslej smo usposabljali enote za RBK — Z, enoto PMP, gasilsko enoto. Enota za vzeze, tehnično reševalna enota in enota za vzdrževanje reda se je doslej usposabljala • le preko raznih praktičnih oblik.
V	zadnjem času pote-. kaj o aktivnosti vse v cilju priprave za predsto-ječo'akcijo NNNP. Elaborat za omenjeno akcijo je v zaključni fazi izdelave.
E. O.
III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Priprave na III. kongres samoupravljalcev, ki bo od
16.	do 18. 6. 1981 v Beogradu, potekajo v času dolgoletnega nepretrganega boja za razvoj celotnega sistema samoupravljanja. V tem obdobju ko se vršijo priprave na omenjeni kongres bo ugodna pri-ložhost za temeljito oceno celotnega samoupravnega razvoja v tem obdobju v naši družbi. Vsi smo priča, da so priprave že stekle proti koncu lanskega ieta. V javni razpravi so tudi teze za priprave na omenjeni kongres.
Namen tez je, da spodbudijo razpravo o aktualnih, zlasti odprtih vpraša-.njih, ki bodo v ospredju obravnav na kongresu. Teze ne dajejo sicer odgovorov na vsa vprašanja temveč opozarjajo^ na probleme, ki so danes še posebej aktualni. Za širšo družbeno akcijo moramo oblikovati . skupne popolnejše odgovore na vse nerešene probleme, kako jih reševati, dobiti odgovor iz javnih razprav v katere se morajo vključiti vsi delavci in 'občani.
Na dosedanjih razpravah v zvezi z pripravami na kongres so že oblikovali osnovno kongresno temo, ki bo:
ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE
— Pri tem je veliko vprašanj, katera morajo dobiti odgovor, zlasti o tem kaj vse omogoča prisvajanje dohodka mimo rezultatov dela, kako doseči, da bo pridobivanje dohodka neposredno odvisno od produktivnosti dela.
Izpostavljena je tudi problematika prevelikega administriranja, kjer je jasno, da ni prišlo do popolnega spoštovanja objektivnih ekonomskih za-
gotoviti, ali so delavci s svojimi delovnimi sredstvi kot tehnološka zaokrožena celota ustrežno združeni v tozdih, ali se je vse razvijalo po zakonu o združenem delu, z ustavo itd. Predvsem bo potrebno u-gotoviti, kje se bistvene funkcije uresničujejo zadovoljivo in kje se zahteve ne uresničujejo.
3.	Tretje tematsko področje je: Združeni delavci v delegatskem sistemu. V
kor tudi glede nosilcev pobude odločanja. V tem smislu je dosedanja delegatska osnova skupščinskega sistema, ki lahko ugotovimo, da je zdaj v določeni meri širša in ne-posrednejša. To je en del nakazanih vprašanj, ki so kakor ste lahko prebrali v posameznih tematskih področjih obdelana.
Za nas je zdaj pomembno, da spoznamo pomen razprave v naših samo-
Pogled v našo emajlirnico
IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ.
V okviru te osnovne teme bodo delegati posebej obdelali na kongresu še tri tematska področja, ki sestavljajo celotno osnovno temo, in sicer:
1. Pridobivanje in razporejanje dohodka. V tem prvem tematskem področju mora biti pred kongresom v javni razpravi poudarek predvsem v naslednjem:
— na pridobivanju dohodka in splošnih pogojih gospodarjenja, to je stalna rast družbene produktivnosti dela, ki je podlaga za povečanje dohodka' in hitrejše uveljavljanje u-krepov stabilizacije. To zahteva vsestransko spoznanje vseh dejavnikov produktivnosti dela in njenega vrednotenja. Prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov bo potrebno pospešiti, povečati bo potrebno strokovno in delovno usposobljenost naše proizvodnje, kjer se mora še izboljšati tehnika — tehnologija in organizacija dela ob smotrnejšem izkoriščanju delovnih sredstev, ob upoštevanju racionalnejšega izkoriščanja delovnega časa itd.
konitosti. Zato bo potrebno uporabiti vse pozitivne izkušnje in ob zavestnem spoznavanju graditi edino pot, to je samoupravno sporazumevanje združenih delavcev s čimer bomo edino na ta način lahko zavrli administrativno u-krepanje.
2. Samoupravno povezo- , vanje in združevanje sredstev na podlagi skupnega dohodka je bistveni dejavnik družbene reprodukcije samoupravnega planiranja in razvoja združenega dela. Pod omenjenim naslovom je drugo tematsko področje, ki je za vse delavce in občane zelo pomembno. Predvsem v tem so nakazane različne oblike združevanja dela in sredstev. Potrebno bo u-
tem delu je jasno zapisano, samoupravno združeno delo je temelj in pogoj delegatskega sistema. Združeni delavec mora imeti odločilno besedo pri reševanju teh vprašanj dela in dohodka, kjer mora upoštevati družbene in lastne interese. To lahko doseže preko delegatov in delegacij v delegatskih skupščinah bodisi SIS in zborih združenega dela. Pred kongresom še mora ugotoviti, kaj v praksi zavira razvoj in delovanje delegatskega sistema. Pri. omenjeni oceni in ugotovitvah se morajo upoštevati tudi pozitivne izkušnje in delo, ki je dalo pozitivne rezultate tako glede načina pripravljanja in sprejemanja sklepov, ka-
upravnih sredinah o dokumentih za III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Prepričani smo, da bo vsakemu omogočeno sodelovati v pripravah in razpravah za omenjeni kongres. Kakor vedno bomo tudi v teh pripravah delavci in občani storili vse, da bo kongres samouprav-ljalcev Jugčslavije dobil trajno, vrednoto za nadaljnji razvoj naše samoupravne družbe.
Sekretariat aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Celje
SODELAVKE, SODELAVCI UDELEŽITE SE REKREATIVNE VADBE
v HALI GOLOVEC ob sredah od 20.—21.30. Kegljišče INGRAD vam je na voljo ob sobotah od 19.—21. ure,’ pristaši streljanja pa lahko pridejo na svoj račun ob torkih in četrtkih od 17.—19. ure na strelišču TEMPO v kletnih prostorih upravnega poslopja (učilnica).
PRIČAKUJEMO' VAS!

INOVACIJE
Prijavljenih je 1000 inventivnih predlogov
28.	1. 1981 je bil prijavljen 1.000. inventivni predlog —.pomemben dosežek inovacijske dejavnosti in pokazatelj velike prizadevnosti naših avtorjev. Sprememba platišč 7" do 20" je že prestala preizkušnjo in v TOZD Odpreski so po novih normativih materiala že v preteklem letu izdelali 5.500 koles.
Avtor predloga je dipl. gospodarske koristi namenil so povezane z idejo o zmanj-inž. Slavko POZNIČ, direk- osnovni organizaciji sindi- šanju debeline pločevine, tor TOZD Odpreski. Groba kata TOZD Odpreski.	Pomembni faktor je cena
ocenitev gospodarske kori- Koristen predlog spre- pločevine. Železarna Jese-sti pri predvidenih 22.000 membe platišč, predstavlja niče je z uvedbo novega po-kolesih letno, znaša 4,945.190. za TOZD Odpreski precejš- strojenja sposobna proizva-din ali ca. pol stare milijar- nje prihranke, v razgovoru jati debelino do 7 mm po de. Tov. Poznič je 75% e- z avtorjem pa smo zvedeli znatno nižji ceni, kot je pro-ventualne nagrade od čiste še za razne podrobnosti, ki izvodnja debelejše pločevine 8 mm na stari progi.
OBVESTILO VSEM ZAPOSLENIM
VAŽNO!
Delo službe varstva pri delu je organizirano tako, da zagotavlja preventivne ukrepe in sprotno analiziranje vseh pojavov, ki škodljivo vplivajo na varnost delavcev in njihovo zdravje. Zato pomeni varnost pri delu zagotovitev takšnega stanja, ki ne ogroža ljudi pri delu ih ki zagotavlja varnost pred poškodbami in poklicnimi obolenji. Zavedamo se,, da lahko le zdrav in za delo sposoben delavec uspešno opravlja delo na svojem delovnem mestu ter lepši jutrišnji dan.
V	primeru delovne nezgode oziroma poškodbe je potrebno takoj ukrepati v smislu določil PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU in sicer:
t. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela, je potrebno TAKOJ prijaviti neposrednemu vodji, ter OBVEZNO zahtevati prvo pomoč v obratni ambulanti podjetja. Najmanjši vbod, urez, opeklino itd., so lahko pozneje vzroki infekcije in izostanka z dela in če poškodba ni takoj prijavljena, se naknadno v nobenem primeru ne bo priznala za poškodbo na delu.
2.	Vsako poškodbo) ki zahteva izostanek z dela (bolniški stalež), se mora OBVEZNO TAKOJ ali NAJMANJ V ROKU 8 UR PO POŠKODBI prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU, težje poškodbe kolektivne in smrtne primere pa TAKOJ!
Poškodbo, ki se pripeti na delu v popoldanskem ali v nočnem času, je potrebno OBVEZNO prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU naslednji dan.
Poškodba, prijavljena po izteku določenega roka, se ne bo v nobenem primeru priznala za poškodbo na delu. .
3.	Poškodbo, iki se pripeti na poti z dela ali na delo, je potrebno prijaviti TAKOJ ali NAJKASNEJE V ROKU 8 UR PO POŠKODBI s tem, da se predloži SLUŽBI VARSTVA PRI DELU ustrezna IZJAVA OČIVIDCA poškodbe, v primeru PROMETNE NEZGODE pa ZAPISNIK POSTAJE MILICE.
Brez navedenih dokumentov, se poškodba ne bo priznala za delovno nezgodo oziroma poškodbo na delu.
V	interesu poškodovancev je, da dosledno upoštevajo ter se ravnajo po navodilih O .PRIJAVLJANJU POŠKODB, ker v nasprotnem primeru izgubijo pravico do uveljavitve pravic in naslova delovne nezgode oziroma poškodbe na delu. V kolikor poškodovanec iz zdravstvenih razlogov poškodbe ne more v določenem roku osebno prijaviti, mora za to opravilo zadolžiti oziroma pooblastiti drugo osebo.
S temi navodili se seznani vse člane delovne skupnosti z objavo v glasilu podjetja EMAJLIREC, z objavo na oglasnih deskah podjetja in z osebno izročitvijo tega obvestila vsem na novo zaposlenim delavcem.
Vodja službe varstva pri delu Milan Šorn, varn. inž.
Ob teh pogojih je avtor prišel na idejo, ki jo je tudi realiziral. Splošno znani podatki in standardi so pri kolesih bili v preteklosti iz 8 mm pločevine, vendar je inventivna odločitev prinesla vseeno dobre rezultate, saj je Tovarna Avtopnevma-tike Kranj izvedla testiranje koles in po prevoženih preko 100.000 km ni nobenih sprememb. Torej ne gre za poseg v kvaliteto.
Predlog št. 1.000 je torej registriran predlog tov. Pozniča, vendar je med prejšnjima dvema in zadnjim bilo 10 letno obdobje. Na vprašanje zakaj tako dolga »abstinenca« je odgovoril, da mu ¡skrbi 'in problemi v novem okolju, predvsem na vodilnih mestih ter strokovno izpopolnjevanje (saj je v teh letih diplomiral in napredoval od tehnika do dipl. -ing.), niso dopuščali ukvarjati se z inventivno dejavnostjo, čeprav se je v svojem delokrogu stalno soočal z inovacijami, ki so tudi del njegovega službenega delovanja.
Kot prvi vzrok za odstopi-tev OOS večji delež eventualne nagrade od inovacije, je njegova zavest, da kot vodilni delavec mora inventivno delovati, čeprav poseg v tehnologijo in, standarde ne spada v njegovo pristojnost in drugo, želja sindikalne organizacije TOZD, da delavci v TOZD Odpreski obiščejo. Hišo cvetja, kjer je zadnje počivališče našega dragega tovariša TITA.
V načrtih za prihodnost • je navedel željo za nadaljnjim strokovnim izpopolnjevanjem in obljubil je, da to ni zadnji inovacijski dosežek, s katerim bo poskušal prihraniti še marsikateri dinar v boju za stabilizacijo in -uspešen napredek podjetja.
Adolf Žvižej
Tisoči inventivni predlog v naši delovni organizaciji in njen avtor inž. Slavko Poznič
OBAVJEST SVIM ZAPOSLENIM
Rad službe zaštite na radu je organiziran tako, da osigurava preventivne mjere i ujedno analizira sve pojave koje štetno utječu' na sigurnost radni-ka i njihovo zdravlje. Zato zaštita na radu predstavlja obezbedenje takvog stanja, koje ne ugro-žava ljude na radu i koje osigurava zaštitu od nesreča i profesionalnih oboljenja. Svjesni smo, da samo zdrav i za rad sposoban čovjek uspješno obavlja posao na svom radnom mjestu, te na osnovi veče produktivnosti rada utječe na ljepši buduči život.
U slučaju nesreča ili povrede na radu, potrebno je ODMAH postupati u smislu odredbi PRAVILNIKA O ZAŠTITI NA RADU, odnosno Samo-upravnog sporazuma o zaštiti na radu i to:
/1. Svaku povredu, koja ne zahtjeva izostanak sa posla, je potrebno ODMAH prijaviti neposred-nom vodi (majstoru) i OBAVEZNO zahtjevati prvu pomoč u pogonskoj ambulanti poduzeča. Naj-manji ubod, porezotine, opekotine itd., mogu biti kasnije znak infekcije i izostanka sa posla, a ako povreda nije odmah prijavljena, poslije se nikako neče priznati za povredu na radu.
2.	Svaku povredu, koja zahtjeva izostanak s posla (bolovanje), mora se OBAVEZNO ODMAH ili NAJKASNIJE U ROKU OSAM SATI po povredi prijaviti SLUŽBI ZAŠTITE NA RADU, teže nesreče i smrtne slučajeve ODMAH.
Povreda koja se dogodi na poslu u poslije-podnevnoj fli nočnoj izmjeni, potrebno je OBAVEZNO PRIJAVITI SLUŽBI ZAŠTITE NA RADU sljedeči dan. Povreda, prijavljena poslije odre-denog roka, se neče nikako priznati za povredu na radu. U OOUR je povredu prijaviti ovlašteni osobi za zaštitu na radu.
3.	Povredu, koja se desi na putu sa posla ili na posao, potrebno je prijaviti ODMAH ili NAJKASNIJE U ROKU OSAM SATI po povredi, s tim, da se uruči SLUŽBI ZAŠTITE NA RADU odgova-ra-juča IZJAVA OČEVIDCA povrede, a u slučaju prometne nezgode ZAPISNIK STANIČE MILICE-.
Bez navedenih dokumenata povreda se neče priznati za radnu nezgodu odnosno povredu ria radu.	•	*
U interesu povrijedenih je, da dosljedno poštu-ju, te se ravnaju po tim UPUTAMA O PRIJAVLJI-VAnJU POVREDA, jer u suprotnom slučaju gube osnovu za dobivanje svih prava koja im pripadaju zbog nesreče ili povrede na radu. U koliko povri-jedeni iz zdravstvenih razloga ne može u odrede-nom roku prijaviti povredu, mora za to zadužiti odnosno ovlastiti drugu osobu.
S tim uputama se upozna sve članove radne organizacije preko objave u tvomičkim novinama »Emajlirec«, preko objave na oglasnim daskama poduzeča i ličnim dodeljivanjem ovog obavješte-nja svakom novozaposlenom radniku.
Oddelak zaštite na radu Šorn Milan, varn. inž.
Sin
4
Prvi digitalni čitalec mer v EMO
Naši invalidi zborovali
EMO CELJE
Kaj to pomeni?
Pomeni, da smo resnično dolgo dopovedovali, da je nuja, da v TOZD—VZDRŽEVANJE—ENERGETIKA—STROJNI OBRAT dobimo prepotrebni horizontalno vrtalni stroj. To dopovedovanje se je realiziralo v mesecu februarju 1981.
Koliko let je to trajalo ne bi navajal. Povsem lahko samo eno, da smo zelo zadovoljni, ker smo glede na razvoj tehnike prišli ravno mi tako daleč, da se lahko pohvalimo, da smo prvi v EMO, ki ima stroj z najsodobnejšo mersko napravo t.j. digitalni čitalec mer.
Stanje strojne opreme v samem TOZD—VZDRŽEVANJE—ENERGETIKA je v takem, da je bil že zadnji čas, da dobimo nekaj novega, nekaj za kar lahko trdimo, da je točno, na kar se lahko zaneseš. Posebej moramo povedati, da smo resnično zaradi tega veseli, ter to svojo radost radi delimo z drugimi. Povedali smo na glas vsem, ki vedo kaj tak stroj' za uspešnost poslovanja posebno v vzdrževanju pomeni. Mi moramo biti fleksibilni. Od nas pričakuje vsakdo rešitev. njegovega problema takoj, mi pa tega ne moremo storiti tako kot bi hoteli, saj smo prevelikokrat preveč odvisni od drugih npr. orodjarne v samem EMO, Cinkarne Celje, Železarne Store, Litostroj Ljubljana, Metalna Maribor in še bi lahko naštevali. Škoda je le, da se moramo tega problema zavedati samo vzdrževalci. Kako veseli bi bili, da bi lahko tudi mi zavpili: »Poglej koncept NOVI EMO je objel tudi nas«. NOVI EMO bo sledil modernizaciji proizvodnje v vseh TOZD. Nova oprema, sodobna, bo zahtevala tudi sodobno vzdrževanje. Hitro, sprotno, kvalitetno bomo lahko reagirali le s čim boljšo opremljenostjo.
Vodja strojnega obrata: Jože Oštir
Tako so fantje krstili novi stroj
Delovno predsedstvo občnega zbora in del naših invalidov med zborovanjem
SKLEPI
6.	redne seje delavskega sveta delovne organizacije EMO, ki je bila v petek, dne 13. 2. 1981 ob 17. uri v dvorani delavskega sveta.
Delavski svet DO sprejme poročilo samoupravnih organov upravljanja na znanje dn ugotavlja, da na 5. redni seji DS DO, dne 10. 11. 1980 niso bili navzoči delegati: TOZD ERC — tov. Jožica Dimeč, Anton Lipar,
TOZD Odpreski — tov. Mirsad Alagič, Alojz Jurše, zato se sklepi 5. redne seje DS DO potrdijo na današnji 6. redni seji DS DO.
Po predhodni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: Po 1. točki dnevnega reda:
1.	Delavski svet DO potrjuje vse sklepe iz 5. redne seje DS DO. Vsi sklepi' 5. redne seje so bili soglasno sprejeti.
2.	DS DO EMO sprejme poročilo o programu ukrepov za odpravo problemov v TOZD Posoda ria znanje in ugotavlja, da je 7. sklep 5. redne seje izvršen.
3.	Delavski svet delovne organizacije vzame poročilo komisije Samoupravne delavske kontrole na znanje in zahteva, da v bodoče referat za stanovanjska vprašanja ažurneje ukrepa, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov.
4.	DS DO vzame na znanje informacijo sektorja za kadrovske in samoupravne odnose v zvezi s 13. sklepom
5.	redne seje. DS DO.
5.	DS DO ugotavlja, da ni izvršen 4. sklep 4. redne seje DS DO, pregled izvršitve tega sklepa 'bo obravnaval ob zaključnem računu za le-
Po 2. točki:
6.	DS DO EMO potrjuje sklepe 7. in 8. redne seje in 3. izredne seje izvršnega odbora delavskega sveta DO EMO.
Po 3. točki:
7.	Delavski svet DO ugotavlja, da so vsi delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli plane za leto 1981 in da je s tem podana podlaga za sprejem »Gospodarskega plana za leto 1981 delovne organizacije kot celote«.
Delavski svet DO sprejme »Gospodarski plan za leto 1981«.
Po 4. točki:
8.	DS DO ugotavlja, da so vsi delavski sveti TOZD in DSSS sprejeli »Plan svobodne menjave dela DSSS s TOZD za leto 1981«, in da je s tem podana podlaga za sprejem na-delavskem svetu
Po 5. točki:
9. Delavski svet delovne organizacije EMO ugotavlja, da so vsi delavski sveti TOZD in DSSS obravnavali in sprejeli »Merila za ugotavljanje delovne uspešno-Delavski svet DO sprejme »Plan svobodne menjave de-
la DSSS s TOZD za leto 1981«.
sti, razen TOZD TOBI, kjer menijo, da sprejetje ni smotrno, ker že ta mesec nameravajo razpisati referendum o izločitvi -iz delovne organizacije EMO.
Delavski svet DO sprejme »Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti«.
Po 6. točki:
10. Delavski svet . DO EMO vzame informacijo o pobudi za izključitev TOZD TOBI iz delovne organizacije EMO na znanje in predlaga, da TOZD TOBI redno obvešča DS DO EMO o nadaljnjem poteku postopka.
Po 7. točki:
V četrtek-19. februarja so se zbrali na svojem rednem občnem zboru invalidi EMA. Na tem svojem zboru so dali. pomembno obeležbo tudi mednarodnemu letu invalidov pod geslom »Enotnost, upanje, pomoč«, katerega je sprejela tudi generalna skupščina OZN.
Kljub temu, da je v naši delovni organizaciji 296 invalidov pa je bila ude-
ležba dokaj slaba. Vendar pa so se vsi prisotni aktivno vključili v razpravo in se dotaknili mnogih problemov, s katerimi se srečujejo invalidi pri delu v vsakdanjem življenju. V razpravo se je vključil tudi tovariš Pregelj, predsednik ZI Celje, ki je kritično opredelil odnos invalidov do organiziranega dela v naši DO, obenem pa
pohvalil nekatere aktivne posameznike, ki se trudijo, da bi se delo aktiva le nekoliko razmahnilo oziroma zaživelo.
Na koncu so poudarili, da je treba v prihodnosti za afirmacijo aktiva storiti več, pritegniti je treba več sodelavcev tako, da bodo lahko resnično pomagali drug drugemu.
Pavla Žnidarec
11.	DS DO EMO potrjuje imenovanje koordinacijskega komiteja za SLO in DS DO EMO, na podlagi sprejetega soglasja od občinskega Komiteja za SLO in DS Celje.
DS delovne organizacije •

Izobraževanje 1980
V	preteklem 1980. letu, kljub objektivnim in subjektivnim težavam beležimo dokaj uspešno dejavnost na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov v DO in TOZD.
Interno izobraževanje
Za potrebe TOZD in DSSS smo organizirali in izvedli 21 izobraževalnih akcij — tečajev, poučevanj in izpitov (za voznike viličarjev, vlagače in rezače, varilce, požarno varnost, upravljače dvigal — žerjaviste, upravljače plinskih naprav, pripravnike itd.), ki jih je uspešno zaključilo '289 delavcev.
Organizirali in izvedli smo 26 uvajalnih seminarjev za 499 novosprejetih delavcev.
Eksterno izobraževanje
Na razne zunanje tečaje, seminarje, posvetovanja in ekskurzije strokovnega, družbenopolitičnega in obrambnega značaja smo poslali skupno 340 delavcev. Od tega 154 delavcev na strokovne, 29 družbenopolitične in 157 s področja družbene samozaščite (CZ dn NZ),
Izredno šolanje — študij ob delu
Delavcem, ki se šolajo ob delu v interesu DO oziroma TOZD smo dajali ugodnosti v plačilu šolnine v celoti, študijskemu dopustu, potnih stroških ter dnevnicah in sicer:
Fakultete — visoke šole
—	III. stopnja	7	delavcev
—	II. stopnja	11	delavcev
—	I. stopnja	44	delavcev
—	Srednje šole	41	delavcev
—	Poklicne šole	9	delavcev
Skupaj:	112	delavcev
V	teku leta je prekinilo šolanje oziroma pogodbo 9 delavcev, uspešno dokončali študij oziroma šolanje pa 20 delavcev.
Stanje izrednih štipendistov na dan 31. 12. 1980 je naslednje:
Fakultete — visoke šole
—	III. stopnja	5	delavcev
—	II. stopnja	11	delavcev
—	I. stopnja	34	delavcev
Srednje šole	30	delavcev
Poklicne šole	3	delavca
Skupaj:	83	delavcev
Navedenim delavcem je bilo v letu 1980 odobreno skupno 938 dni študijskega dopusta.
Redno štipendiranje
Na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in dolgoročnih ter perspektivnih potreb po kadrih štipendiramo in podeljujemo štipendije. V teku leta smo štipendirali:
Fakultete —- visoke šole
—	II.	stopnja	31	štipendistov
—	I.	stopnja	28	štipendistov
Srednje šole	135 štipendistov
Poklicne šole	88	štipendistov
Skupaj :	280	štipendistov
V	teku leta je prekinilo šolanje oziroma pogodbo 24 štipendistov, uspešno zaključilo študij oziroma šolanje pa 54 štipendistov.
Stanje rednih štipendistov na dan 31. 12, 1980 je naslednje:
Fakultete — visoke šole
—	II.	stopnja	27	štipendistov
—	I.	stopnja	22	štipendistov
Srednje šole	101 štipendist
Poklicne šole	52	štipendistov
Skupaj :	202	štipendista V
V	letu 1980 smo imeli skupno 46 pripravnikov in sicer:
Fakultete -
—	II. stopnja
—	I. stopnja Srednje šole
Skupaj :
visoke šole
4 pripravnika 10 pripravnikov 32 pripravnikov 46 pripravnikov
Stanje pripravnikov na dan 31. 12. 1980 je naslednje:
Fakultete — visoke šole
—	II. stopnja	1	pripravnik
—	I. stopnja	2	pripravnika
Srednje šole	14	pripravnikov
Skupaj:	17	pripravnikov
Na enomesečni obvezni	praksi smo imeli učencev in
štipendistov: TOZD	vš	ViS	SŠ	PŠ	Skupaj
FRITE	—	1				 -	1
POSODA	1	. —	21	■ 	 .	22
KOTLI	—	2	7			9
■RADIATORJI	—	— ,	4			4
ODPRESKI	1	—	- —	2	3
ORODJARNA	—	—	7	14	21
VZDRŽEVANJE	—r-	—	14	13	27
KONTEINER	—-T	1	6			7
DSSS	i	10	21	1	33
TOBI ■	—	—	2	7- —* ■	2
Skupaj :	3	14	82	30	129
Na 12 dnevno proizvodno delo smo sprejefi in razporedili skupno 16 dijakov in dijakinj III, letnika celjske gimnazije.
Problematika
V sredini leta smo bili ob eno najprimernejšo predavalnico, ki smo jo morali odstopiti za potrebe razvoja TOZD Emokontejner. Glede učne delavnice za poučevanje kovinarskih poklicev se je ob koncu leta vendarle premaknilo na bolje. Upamo, da bo to vprašanje dokončno rešeno v letu 1981.
Štipendiranje	y
Glede na dolgoročne in perspektivne potrebe po šolanih strokovnih kadrih razpisujemo dokajšnje število štipendij. V odnosu na prejšnja leta se stanje glede odziva nekoliko 'izboljšuje. Pričakujemo, da se bo odziv na razpise tudi v bodoče izboljševal že v odnosu na usmerjeno izobraževanje, ki se prične V jeseni 1981 leta.
—SLAVI—
Velika vrzel med varilci
Ekipa EMO na občinskem prvenstvu v veleslalomu
V	dneh 16., 17. in 18. februarja je bilo na smučiščih pri Celjski koči izvedeno Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu.
Ekipa naše delovne organizacije je sodelovala s 15. tekmovalci v vseh 5. kategorijah.
Na koncu tekmovanja je ekipa EMO med 40 u-deleženimi ekipami' zasedla solidno 7. mesto.
Najboljšo uvrstitev med posamezniki iz naše delovne organizacije sta dosegla v katergoriji članov od 30—39 let tov. Tomaž Milač iz TOZD Kotli z uvrstitvijo na 12. mesto in Gusti Kovačič iz TOZD. Emokontejner s 13. mestom.
V	ostalih kategorijah pa se je pri mlajših članicah izkazala še tov. Breda Zupančič iz DSSS, pri starejših članicah tov. Roža Cigler, prav tako iz DSSS, pri mlajših članih se je dobro uvrstil tov. Bernard Jošt, pri starejših članih pa je dosegel dobro uvrstitev tov. Maks Lebič iz DSSS.
Pred nedavnim nas je zapustil z odhodom v zasluženi pokoj PODJAVOR-ŠEK ANDREJ. Čeprav nekaj let tovariš Andrej po službeni dolžnosti ni spadal več v tozd Vzdrževanje, smo se ga ob odhodu v pokoj spomnili, bivši sodelavci strojnega obrata in mu priredili prisrčno slovo. Andrej ni znal drugače kot biti naš. Kadarkoli smo ga potrebovali; bodisi za kak strokovni nasvet, bodisi pri praktični izvedbi dela je vedno našel čas za to. Znal se je žrtvovati
za dobrobit nas in cele delovne organizacije.
Tovariš Andrej je bil borec NOV ter svojih navad oziroma izkušenj ni nikoli pozabil. Tudi po vojni se je znal in se je boril za dosego tistega kar danes imamo z vso vnemo, z vso svojo sposobnostjo. Prene-katera varilska roka danes mirno vodi gorilnik ali elektrodo po njegovem nasvetu. Bil je sposoben učitelj mladih, ki so postali, ko so končali šolanje pri njemu, strokovnjaki... Nikoli ni znal biti površen ter je bil kot tak
vzgled mlajšim in starejšim sodelavcem.
Andrej je tudi uspešen ribič. Zato mu želimo sedaj, ko se bo temu lepemu športu lahko več. posvečal, da bi imel resnično »DOBER PRIJEM«. Kot varilcu mu bo narava še kako koristila, saj bo dosti na zraku, kjer bo združeval sebe z naravo. Narava mu bo ponudila še obilo zdravja, katerega mu od srca želimo, ter da bi kot tak, svoj pokoj užival na mnoga, mnoga leta.
Vodja strojnega obrata:
Jože Oštir
Od navedenih je v teku -leta uspešno zaključilo pripravniški staž in bilo razporejenih na ustrezna dela in naloge 29 pripravnikov dn sicer:
Fakultete — visoke šole
—	II. stopnja	3	pripravniki
—	I. stopnja.	8	pripravnikov
Srednje šole	18	pripravnikov
Skupaj:	29	pripravnikov
Andrej Podjavoršek in njegovi sodelavci ob odhodu iz EMO
SMS»

EMIL GREGORČIČ
Maraton tako in
Doživeti maraton — teči na smučeh 42 km ni vsakdanja stvar. Med več kot 4-urnim tekom doživi človek toliko različnih trenutkov naporov, krize in podobno, da je težko vse opisati. Potrudil se bom prikazati tek tako, kot sem ga doživel.
Misel, da se bom to sezono preizkusil v tej naj-
daljši tekaški disciplini je Zmago Ivančič, ki vodi ni« klister, za katere smo nie je spremljalo že, ko je to dejavnost pri nas, pri- upali, da bodo prave in tu-zapadel prvi sneg. Plani- javil, sem premišljeval ali di namazali s tem. Kasne-ral sem, da se bom teme- se udeležiti teka na 15 km je se je izkazalo, da smo ljito pripravil, se udeležil ali maratona na 42 km. ga polomili. Pri sosedu, krajših tekov v začetku Obdajala me je misel, kaj nekem Gorenjcu, smo si sezone in poizkušal po- storiti, če ne bom zdržal, sposodili plinski likalnik stopno trenirati tudi na Kaj storiti, če se mi kaj za mazanje smuči, za daljši progi. Od vsega te- zgodi, ali imam sploh do- »Violet« klister mu pa ga, sem ,bil samo dvakrat volj moči za 4-urni tek in sploh nismo rekli, ker na tekaških smučeh, pa še podobno. Problem so tu- nam je že likalnik s teža-to le po eno uro. Ko nas di maže in klistri ter ma- vo posodil. Na hitro smo
zanje smuči. Prvih ni za še malo pojedli kruh, klo-dobiti, drugo pa ni eno- base, jabolka, kar je pač stavno, saj se morajo te- kdo imel in odhiteli na kaške smuči za tako veli- start. Tam je že nervozno
Poslovili so se
V zadnjem času so se iz naše DO poslovili številni sodelavci. Med njimi moramo omeniti tudi odhod trojice, ki so pred odhodom v družbi svojih bivših sodelavcev preživeli zadnje urice v podjetju.
V sklopu Društva ljudske tehnike EMO Celje sodeluje več marljivih krožkov. Tu je foto-kino klub, ki redno in vestno skrbi za naš foto material, tu je gospodinjski krožek, ki privablja v svojo sredino vse več in več deklet in žena. Zelo uspešni pa so tudi modelarji, ki imajo v svoji sredini najboljšega jadralca in letalca Jugoslavije Branka Leskovška, nosilca Zlatega orla in dvakratnega evropskega prvaka in drugega športnika Celja.
Na treh posnetkih lahko vidimo, kako Konrad Končar podaja na zboru svojega foto kluba poročilo. Mladi so prevladovali med modelarji, drugi z leve je evropski prvak Branko Leskovšek in še pogled med zbor gospodinjskega krožka.
Le tako naprej.
Zborovali
HM f	|
liSfllili__
pomanjkljivostim, katerih sem šse zavedal in vedel, da bodo odločno vplivale na dosežen uspeh, sem se trdno odločil, da bom preizkusil, pa naj se zgodi karkoli. Zaupal sem vase in v svojo trdno voljo, ki me še ni izdala.
Ko smo se skupina sedmih Emovcev zjutraj dobili v Logatcu, je bilo razpoloženje že na višku. Skupaj z Zmagom, ki se je tudi odločil za 42 km, sva bila vsekakor glavna, saj šva že imela »bogate izkušnje«, lansko leto sva se udeležila maratona na 25 km. Kljub temu, sva se obračala po nasvete k Frančku iz Kleparske delavnice, saj je v tekih pravi veteran, pa še tehniko mazanja pozna. Na Črnem vrhu nas je pozdravil napis DOBRODOŠLI NA TRNOVSKEM MARATONU, takoj za tem pa miličniki, ki so nas poslali ob rob ceste češ, da je spredaj že vse polno. Takoj smo poskakali iz avta in odhiteli peš proti prireditvenemu prostoru, vsak po svojih opraykih. Zmago, Breda in Franček po startne številke, Berti in ostali na pivo, jaz pa med drugim tudi rta stranišče. Presenečenje, vrsta, kot" da bi čakali pred mesnico, takrat ko delijo teletino zastonj. Nervoza dela svoje in tudi taki prizori so del tekme. Zunaj je po zvočniku Cveto Pavčič razlagal, katere maže in klistre naj tekmovalci uporabljamo, kako naj mažemo, kakšna je proga, ali se bo temperatura snega spremenila in podobno. Skratka vse prepotrebne podatke, ki so nam bili nujno potrebni. Pojavil se je prvi problem, klistra »Viola«, ki so ga predlagali, nihče od nas ni imel. Imeli smo sicer neke druge maže ih »srebr-
Marija Amon poenterka v TOZD Posoda se je morala poslovili, potem ko se je invalidsko upokojila. Želela je še sodelovati, toda zdravje ji tega ni dovolilo.
Pod izredno težkimi pogoji je med nami preživel kar 40 delovnih let priljubljeni Stanko Vengust iž TOZD Posoda, mojster lužnice, ki gre vsekakor v ;:aslužen pokoj.
Starostno pokojnino je doživela med nami in dekleti v emajlirnici Marija Žolek. Slovo je bilo težko in kar lepo število sodelavk je bilo ob nje ob slo-

udeležijo proslave dneva žena, ki bo
VABIMO
vse žene zaposlene v DO EMO, da se 6. marca 1981 ob 13. uri
prostorih jedilnice delovne organizacije.
OO ZSMS DSS3
Orodjarji na Rogli
V četrtek 12. februarja so jan Cesar 35,2, MiramVeber jan Mirnik 47,6, Maks Pirnat prizadevni rekreativni de- 37,2, Slavko Krajšek 37,5, 170,0. lavei iz TOZD Orodjarna Branko Krajnc 52,2. pod vodstvom referenta za '
šport in rekreacijo Janka Br« uvrstitve so ostali
Aleš Ramšak, Erih Umek m
Nastopili so tudi veterani
TOZD TOVARNA KOTLOV
Rekreativno
in tekmovalno smučanje TOZD Kotlov na Arehu
Na sestanku IO sindika- vsaki skupini. Nagradili ta ter ZSMS -r—- TOZD smo tudi najstarejšega kotli smo se dogovorili, da smučarja (tov. Rejc) ter
organiziramo smučarsko
(nad 40 let), ki so dosegli tekmovanje. Iniciativo or-
. .	A.es „.hiiishk	r-rm umeK in	aaslednje	rezuLate:	Vlado	ganizacije	s	strani	sindi-
Vmdisa organizirali	interno	Vr£ovšek	RoJc 31 '4'	Franc Bozic 33'°’	kata	je	prevzel	tovariš	Mi-
prvenstvo v veleslalomu na	'	Franc Korošec 33,5, Slavko ro Mesarič/ s strani mla-
Rogli.	Pri starejših članih od 30 Hudej 35,7, Aleksander Mi- dinske organizacije pa to-
Pri članih do 30 let so bili do 40 let pa so bili doseže- nih 41,9.	variša Miro Rožej in Bran-
doseženi naslednji rezultati: ni naslednji rezultati: Bruno Brez uvrstitve je ostal Da- ]jq Verdev.
Anton Šterk 29,3, Bojan Zorko 30,9, Maks Kramer niel Mauer,
Krajnc 32,0, Darko Vrabič 31,9, Franc Kunst 33,5, Silvo Izven konkurence so na-33,3, Ivo Popit 33,7,	Maks	Primožič 35,8,	Bogomil Ko-	stopili še	člani: Dani	Vovk
Vrečar 33,8, Darko	Mlinar	vač 36,4, Ferdo Jeršič 38,0,	27,5, Rudi	Štampe 34,9	in Ru-
34,2, Avgust Buh 34,8, Mar- Aleksander Jeki 39,0, Mar- di Krajšek 41,5.
najboljši nik).
slog (Suholež-
Podelili pa smo nagrade tudi za absolutno zadnje mesto in to je častno zasedel tovariš Verdev. Na ta račun je bilo po tekmovanju in med podelitvijo Sklep sestanka je bil .nagrad mnogo smeha in sprejet in domenili smo se dobre volje.
za tekmovanje dne 20. 2. 1981.
STRELCI TEMPA V NOVI SEZONI
Strelci združenja TEMPO, ki šteje trenutno 28 članov so aktivni tudi v začetku letošnje sezone. S svojo visoko strelsko tehniko dokazujejo, da še vedno spadajo med najobljše strelce v Celju.
Trenutno tekmujejo z dvema štiričlanskima ekipama na občinskem ekipnem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Ekipa v kateri je naš sodelavec Marjan CVEK (Sicer tudi republiški trener) zaseda trenutno tretje mesto.
V kratkem se bodo strelci TEMPA pomerili med sabo za zlato, puščico, v nadaljevanju pa sodelujejo še na občinskem prvenstvu za zlato puščico.
KOORDINACIJSKI ODBOR
VSEH KOMISIJ TOZD ZA DELOVNA
RAZMERJA
EMO - CELJE
za šolsko .leto 1981/82 v skladu s Pravilnikom o izobraževanju im srednjeročnimi potrebami po kadrih ugodnosti šolanja ob delu, in sicer:
Fakultete — visoke šole za poklic: dipl. ing. stroj. — smer tehnološka, 3 štipendije,	„ v .
dipl. ing. stroj. — smer konstrukcija, l. štipendija,
dipl. ing. kemije — smer kem. tehnolog, 1 štipendija,
dipl. ing. org. dela — smer proizvodna, 2 štipendiji,
dipl. ekonomist — smer poslov, org., 2 štipendiji,
ing. strojništva — smer tehnološka, 3 štipendije,
ing. strojništva — smer konstrukcija, 2 štipendiji, “
ing. kemije — smer kem. tehnolog, 3 štipendije, ing. org. dela — smer proizvodna, 4 štipendije. Srednje šole za poklic:
—	strojni tehnik, 3 štipendije,
—	kemijski tehnik, 2 štipendiji,
—	ekonomski tehnik, 2 štipendiji,
—	upravno-administrativni tehnik, 2 štipendiji,
—	strojni ključavničar, 2 štipendiji,
—	ključavničar (splošni), 2 štipendiji
—	orodjar, 2 štipendiji,	* *
—	industrijski kovač, 1 štipendija,
—	strugar, 2 štipendiji,
■— rezkar, 2 štipendiji,
—	brusilec, 2 štipendiji.
Usmerjenost kandidatov mora izhajati iz potreb TOZD. Prošnje s priporočili TOZD sprejema oddelek izobraževanja Celje, Linhartova 6 do vključno 15. 6. 1981.
TEKMUJEMO V ODBOJKI
V začetku meseca februarja se je pričelo občinsko sindikalno tekmovanje v odbojki na katerem sodeluje tudi ekipa naše delovne organizacije.
. Tekmovanje poteka po kvalitetnih ligah na podlagi rezultatov iz lanskoletne' sezone.
Naše ekipe zaradi nepopolne udeležbe oziroma sodelovanja na tekmovanjih v preteklih letih še niso v tistih kvalitetnih skupinah kamor verjetno sodijo in kar bodo verjetno skušale doseči letos.
Ekipa naših članov tekmuje v III. ligi, članice v II. ligi in starejši člani prav tako v II. ligi.
Rezultati prvih kol:
Člani
EMO	:	Libela	2:0
EMO	:	SDK	2:0	(bb)
Članice
EMO	:	Intereuropa 2:1
EMO	:	SDK	0:2
Starejši člani še niso igrali.
V petek 20. 2. nam je bilo vreme kar naklonjeno in ob 10.45 smo krenili.
Ko je bilo tekmovanje končano smo se odpeljali ž Areha. Ustavili smo se pod Arehom, kjer smo se v gostišču okrepčali ter
izpred tovarne z avtobu- se pripravili na podelitev som na Areh. Peljali smo nagrad.
se po avtocesti in ob 13. uri prispeli na cilj. Takoj smo lahko začeli smučati — organizatorji pa so pripravili tekmovalno progo. Proga je bila dobro pripravljena in tudi vreme je bilo lepo. Postaviti smo morali tudi vratca, kajti tekmovali smo v veleslalomu in to dva teka. Vse
Med podeljevanjem je bilo več smeha kot prej med tekmovanjem, kar je tudi prav. Ko smo še prilili telesom izgubljeno tekočino smo se po truda; polnem dnevu zadovoljni odpeljali proti domu. Pripeljali smo se do tovarne in se poslovili ter odšli
Dopisujte v naše glasilo
ZAHVALA
Vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz ST kontrole, končne kontrole in vsem suro-vincem prisrčna hvala za tako drago darilo, vso pozornost, prijetne in prisrčne urice ter veliko lepih želja ob odhodu iz njihove sredine.
Ostal mi bo lep spomin.
Želim jim veliko družinske sreče in' uspehov pri nadaljnjem delu.
Ana KAMPUŠ
je bilo dobro pripravljeno vsa^ na SV0J dom. in tekmovanje se je z manjšimi zamudami začelo ob 14. uri.
Vozili smo dva teka in to v treh skupinah: ženske, starejši in mlajši člani.
Za uvrstitev pa je veljal čas najboljšega teka.
Za pravilni potek tekmovanja in za točno merjenje časa so skrbeli tovariši: Emil Gregorčič, Franjo Peternel in Anton Dečko.
Rezultati pa so bili naslednji:
Ženske:	Tominc Erna
42,70, Božič Metka 53,89. .
Mlajši člani: Obrovnik Franc 34,57, Jošt Bernard 34,58, Kršlin Milan 35,59,
Dvoršak Boris 36,55/ Debeljak Miran- 36,62, Mrak Boštjan 38,64, Rožej Miro
39.61,	Petelin Niko 39,61,
Černec Martin 42,71, Verdev Branko 58,97.
Starejši člani: Ločnikar Martin 36,60, Tominc Ivan
37.62,	Gostečnik Ivo 38,65,
Belak Stanko 38,90, Suho-ležnik Marjan 39,66, Jurc Rudi 39,66, Kajzha Jože 41,69, Rejc Edi 46,77, Korošec Vili 46,77.
Nagrade so bile podeljene za prva tri mesta v
Branko Verdev
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta OBREZA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD POSODA — skladišče, za denarno pomoč in venec, ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Jožica z družino
EZnatfiKe-Cr
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni, in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnififta oprema:	Jože
Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.

Va
Oprosti, moram še iti na dva mesta čestitat dan žena!
Modre in manj modre
Ne ženite si preveč k srcu, če vam kdo reče, da je razočaran nad vami.
Zamislite pa se — če so razočarani ljudje!
Najlaže je — udobno se zleknjen v fotelj — deliti-nasvete in stresati ideje!
Naš humor
Sosedi v stanovanjski soseski na Hudinji se pogovarjata med seboj.
»Kmalu bomo stanovali v lepšem okolišu« pravi prva. »In mi v mirnejšem« odvrne druga.
»Kaj se tudi vi selite?«
»Ne, mi ostanemo!«
Delavec prepričuje svojega delovodja:
»Danes pa sem tako garal, da mi je od ta zadnje teklo.« »Ja, ja, že verjamem«, pravi delovodja, »ampak šele na koncu šihta, ko si se kopal«.
»Pni nas boste dobro plačani,, če boste pošteno in pridno delali« pravi kadrovik novo sprejetemu delavcu.
No, saj se mi je zdelo, da nekaj ne bo v redu« odvrne delavec.
Zdravnik obišče bolnika na domu, za kar je treba seveda odšteti 100 dinarjev. Ženo bolnika pa opozori, da bo za zdravila morala v lekarni plačati še 50 dinarjev.
Bolnik pa se odreže: »Tovariš doktor, obisk bomo vrnili, za zdravila pa bo že žena plačala.«
Tovarišica vpraša Janezka, koliko je šestkrat pet.
»Ne vem«, odgovori Janezek.
»Šest krat pet je trideset«, jezno reče tovarišica.
»No zakaj pa potem mene sprašujete če veste.. se huduje Janezek. *
Na listku, ki je pribit na vratih občinske pisarne:
Prijave smrti.
Počakajte, da pridete na vrsto.
Zakonca gresta na ogled živalskega vrta. Ustavita se pred veliko kletko, nakar žena reče: »Sprašujem se, kaj bi povedali tile tigri, če bi znali govoriti.«
»Rekli bi: Tovarišica o-prostite, mi smo leopardi«, odgovori mož.
»Oprostite, ali je to vaše stalno neprekinjeno kimanje posledica obolenja živcev, oziroma kakšne poklicne bolezni?«
»Ne, ne. To je posledica mojega večletnega aktivnega delovanja v samoupravnih organih.«
Humor iz leta 1965
Najteže je — z malimi bogovi.
—0—
Prepotovati tisoče kilometrov — ni problem.
Toda, kako priti do — samo nekaj -metrov oddaljenega — stolčka?
Med ženskim »da« in »ne« ni prostora niti za iglo.
Zenska nikoli ne vidi, kar storimo zanjo, vidi tisto česar ne storimo.
Padalci so se pripravljali za prvi skok iz letala.
Ko bi moral izkočiti Tine, je inštruktor opazil, da nima padala. Zato je zaklical: »Hej ti nesrečnik, kje pa imaš padalo?«
»Padalo? Zakaj neki, saj vendar samo vadimo.«



jes
»Slišal sem, da igraš v naši drami. Ali moraš dosti govoriti?
»Ne igram moža.«
Nezadovoljstvo je spodbuda za napredek. Saj potem ni čudno, da tako napredujemo.
Ce si bogat, kosiš kadar 'si želiš, če pa si reven, kada» moreš.
SIMULANT
Podeželski zdravnik se tisto jutro ni počutil posebno dobro in ga ni mikalo, da bi šel obiskat nekega bolnika, ki ga je že večkrat klical na dam zaradi malenkosti. Zato je po telefonu odgovoril bolnikovemu nečaku:
—	Ti znaki kažejo, -da si -vaš stric samo domišlja, da je bolan.
Čez neikaj dni spet zazvoni telefon.
—	Kako je s stricem? vpraša zdravnik.
—	Zdaj si že domišlja, da je mrtev! odgovori nečak.
PAMETNA ŽENA
Mož pride nasekan domov, in zahteva takoj kosilo. Ker mu žena ni mogla hitro u-strečj, pograbi svoj in ženin krožnik in ju vrže skozi okno. Tedaj pograbi žena lonec z jedjo in ga pošlje za krožnikoma.
—	Kaj pa delaš, Micka? se začudi Janez.
—	Sem mislila, da hočeš na vrtu jesti.
TUJEGA NOČE
—	Vi pa hudo kašljet.e. Ali imate oslovski kašelj?
—	Ne, svojega.
NI RAZUMEL
Zdravnik: »Na sonce morate itd, na sonce!«
Bolnik:	»Kako, tovariš
doktor, saj še do Lune niso prišli!«
RESNICA
Med sosedoma je prišlo do pretepa. Ker je bil eden iz-
med njiju hudo telesno poškodovan, je drugi na sodišču dosegel, da mu mora pretepač plačati večjo vsoto denarja za bolečine. Takrat je pretepač zaprosil oškodovanca, da bi mu odplačeval po obrokih. Tepeni pa mu je odgovoril:
—• Kaj pa misliš, saj ti mene tudi nisi na obroke tepel!
OPRAVIČILO
V gostilni je pijanec zlil sosedu po obleki kozarec vina in se opravičil:
—	Priznajte, da ga je bilo škoda!
NA SODIŠČU
—	Kako to, obtoženi, da. kradete samo bogatim?
—	Saj bi tudi revežem, pa nič nimajo.
ANČKA IN MICKA
—	Po jajca grem, Micka. Če hočeš, jih še zate prinesem.
—	Nič ni treba! Potem pa obdržiš vsa debela zase, meni pa sama drobna odrineš!
—	No, pa pojdi ti ponje in jih prinesi še zame!
—	Oh, potem sem pa spet na izgubi, ko moram tebi dati debela, drugače boš pa rekla, kakšna sem!
KAKŠNA JE RAZLIKA
med dekletom na kmetih in dekletom v mestu?
Kmečko dekle zardi, kadar jo je sram, mestno dekle pa je sram, če zardi.-..
BREZ BESED