Slovenski župani zahtfevajo slovenslto samouprato Odposlanstvo slovenskih županov, ki so ga sestavili ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, predsednik Županske zveze Nande Novak in senator Alojz Mihelčič, bivši celjski župan, je 14. maja predložilo v Beogradu predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku dr. Vladku Mačku spomenico, v kateri poudarjajo željo in zahtevo slovenskega naroda po samoupravi. Dvajset let, tako je izvajano v tej spomenici, se slovenski narod bori za svojo samoupravo, ki mu je poroštvo njegove narodne samobitnosti in svobodnega razmaha vseh njegovih tvornih sil. Vse javno delovanje našega naroda zadnjih 20 let je bilo usmerjeno k cilju, da se uresniči ta temeljna zahteva V korist naroda in države. Ko je nova državna politika s sporazumom z zastopniki Hrvatov dne 26. avgusta 1939 dosegla svoj vidni uspeh, je ves slovenski narod pričakoval, da se bo po ostvarjenju banovine Hrvatske ustanovila takoj banovina Slovenija. Za nadaljevanje preureditve države v smislu sporazuma z dne 26. avgusta ni glede Slovenije prav nobene ovire. Slovenski narod je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine Slovenije še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bile za to kake stvarne ovire ali da bi bili opravičeni razlogi za to. Zaradi tega slovenski župani z vso resnostjo dvigajo svoj glas v imenu slovenskega ljudstva in zahtevajo, da se sedaj, ko je banovina Hrvatska že ustanovljena, ustanovi tudi banovina Slovenija. Če to zahtevamo, se čutimo solidarne (v skladnosti) z vsem slovenskim narodom, ker vemo, da s tem pospešujemo prav umevane interese države. Tako predsednik kakor tudi podpredsednik vlade sta odposlanstvu odgovorila z zagotovilom, da oba zastopata isto stališče, da namreč morajo Slovenci dobiti svojo banovino Slovenijo in da sta pripravljena vse storiti, da se tej zahtevi čimprej ugodi. Priznala sta, da ni nobenih notranjepolitičnih ali upravnopolitičnih pomislekov proti ustanovitvi banovine Slovenije. Poudarila pa sta, da velike težave v Evropi povzročajo državni vladi tolikšne skrbi in ji prizadevajo toliko posla, da se notranje-politični napredek v smislu politike sporazuma ne more razvijati s tisto hitrostjo in točnostjo, ki bi si jo vsi želeli.