Leto Vin. Št« 32 („Jutro" XVI, št. I90a) i Ljubljana, ponedeljek 19. avgusta 193$ Cena 1 Din o^u^viiurcvo. ljudi jana, Hnatljeva ulica 0. — Telefon St. 3122, 8123, ■ ' 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v blSi dr. Baum-gartnerfa. Ponedeljska izdaja Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefc» fit. 3122, 3123, 3124. 3125 In 3120. Ponedeljska trda ja »Jutra« Ishaj. ysak ponedeljek zjutraj. tfa- __J roča se posebej ta velja po pott) i - Iprejemana Din po j. db dostavljena Din Marfbor: Gosposka aBea 11«_____ Ä, 2440. ■ ■ *t*T n* j . uoeopu tarifo. Mussolini ima besedo Anglija in Francija čakata na italijanski odgovor o likvid spora z Abesinijo ! P a r i z, 18. avgusta. A A. Presoja dosedanjega dela konference treh je pesimistična. Neprestano prekinjanje razgovorov ustvarja vtis, da so okoliščine za sporazum minogo slabše kakor so prvotno mislili. Kljub temu še vedno niso izgubili upanja v končni uspeh naporov, ki naj ohranijo mir. Obstoja mnenje, da se bo položaj popravil, čim bo mogoče odstraniti sedaj nastale tež-Ikoče. »Malin« piše, da včerajšnji dan ni potekel v znamenju optimizma. Pogajanja po naletela na resne ovire. »Journal« poudarja, da niso važni samo uradni razgovori, temveč tudi neuredne izmenjave misli za kulisami. »Oeuvre« pravi, da se more navzlic slabim vestem in pesimističnemu vtisu, ki velja zlasti za razgovore z italijanskim delegatom, vendar upati, da Italija najbrže vendarle ne bo uveljavila svojega nevarnega načela, ki se glasi: Razširja jmo se zato, ker zahtevajo to interesi nase zemlje. Navzlic vsemu upamo, pravi list nadalje, da bo vendarle prišlo do sporazuma, če-pa-av v zadnjem hipu do 4. septembra, torej tik pred usodnim sestankom sveta Društva narodov. Položaj je zelo zapletem, kar pa je bilo tudi med pogajanji o mnogo lažjih vprašanjih. Spor, ki je na dnevnem redu, je izredno hud. Lahko rečemo, da diplomacija še ni imela tako hude preizkušnje. Za tedaj še ni nobenega zbližani a med italijanskim in angleškim stališčem, ki pa ni nemogoče, čim bo na obeh straneh dovolj dobre volje za medsebojno razumevanje. Za eedaj je treba potrpeti. Potrpljenje je še posebej na mestu, ko gre za ohranitev miru. Angleška vprašanja Italiji Pariz, 18. avgusta AA. Razgovori Lavala in Ed ena včeraj popoldne niso mogli pripraviti sestanka treh, ker baron Aloisi še ni dobil odgovora rimske vlade o angleških predlogih in odločni želji angleškega ministra Edena, da dobi točna in podrobna pojasnila o tehle vprašanjih : 1. Kakšna so minimalna jamstva, " * .jih zahteva Italija za varnost svojih kolonij v Somaliji in Eritreji? 2. Kakšna jamstva zahteva Italija za svoje državljane, ki bi se naselili v Abesiniji? Angleški krogi odklanjajo politične ^koncesije v korist Italije, ker smatrajo, da. je treba vztrajati na popolnem spoštovanju pakta Društva narodov, dočim italijanska delegacija opozarja na politično veljavo pogodbe, ki odreja odnošaje Italije, Francije in Velike Britanije napram Abesiniji. Aloisi n« potrebuje novih navodil? i Pariz, 18. avgusta. AA. šef odseka ea afriške posle v italijanskem zuna-iijam ministrstvu je po nalogu barona Aloisi j a sprejel pariške novinarje, da jim da pojasnila na posamezna vprašanja, Pri tem je posebno poudaril, da baron Aloisi ni zahteval nobenih novih navodil od svoje vlade in da jih tudi ne pričaikuie. t Ta izjava člana italijanske delegacije je presenetila pariške diplomatske kroge tem bolj, ker je predsednik francoske vl?ide Lavai utemeljil prekinitev razgovorov v petek s tem, da je baron Aloisi zahteval nova navodila iz Rima in da čaka na odgovor italijanske vlade. ^Francoski krogi so zaradi te izjave dokaj presenečeni. Stanje pogajanj na konferenci treh je zaradi tega popolnoma nejasno. Italija ne odneha Rim, 18. avgusta. AA. Pariške razgovore spremljajo tukajšnji krogi z velico rezervo. »Lavoro Fascista« naglasa, da se pariški razgovori razvijajo v strogi korektnosti, vendar pa dvomi v njihov u-speh. »Giornale d Italia« misli, da bo pariška konferenca treh trajala voč tednov in da jih bo mogoče le postopno po-&p(išitL »Ottobre« na,pada konferenco in smatra, da ne bo dosegla svojega cilja. List vprašuje, zakaj italijanski zastopnik sploh sodeluje pri teh razgovorih, ko že nihče več ne veruje v ljudi, ki so tamkaj zbrani. Sedaj je napočil čas. ko je treba popraviti krivice po Versaillesu in dokazati svetu ugled oborožene Italije. Vsi naj bodo prepričani, da Mussolini ne bo odstopil niti pedi od svoje smeri. »Popolo d Italia« pravi v članku o iita-lijanski-abesinskem sporu da so italijanske čete v vzhodni Afriki sijajno opremljene in da je njihovo razpoloženje odlično. Abesinijo je treba, pravi list, razorožiti in postaviti pod nadzorstvo. Dve veliki državi, 'ki sta tako bogati s kolonijami, da sta naravnost z njimi pre obremenjeni, ne smeta ovirati ^oti Ita- , li ji, M hoče ustreči svojim življenskim potrebam. Odpor proti Italiji bi bil pravi zločin proti prirodnemu toku zgodovine in proti civilizaciji. Kaj bi rekli kasneje narodi, ko bi čitali, da je v naših dneh izbruhnila evropska vojna zato, ker so neke države odrekale Italiji daljno afriško zemljo potem, ko so si same nagrabile ogromen plen. JSa kraiu pravi list, da je sik-ajni čas popraviti krivico, ki so jo storili Italiji z razdelitvijo prekomorskh posestev z mirovnimi pogodbami. Italijanski predlogi Pariz, 18. avgusta AA. Po vesteh iz kroga konference treh, so italijanski predlogi v bistvu naslednji : Revizija angleško-italijanskega sporazuma iz L 1925 in njegova preureditev v skladu s francosko-ita-lijanskim sporazumom od 7. januarja t. L Revizija pogodbe iz 1. 1906 glede vplivnih področij Abesiniji, posebna pogodi» med Veliko Britanijo in Italijo o angleških pravicah glede jezera Tane in izvorov Nila. V zvezi s tem je Mussolini pripravljen dovoliti Veliki Britaniji razne pravice glede železnic. Smatrajo, da je Francija v sporazumu od 7. januarja t 1. odstopila Italiji svoje vplivno področje v Abesiniji, razen železniške zveze, ki jo ima iz Dzlbutija v Addis-Abebo. V stvari gre za to, naj bi obe ostali državi, ki sta podpisali pogodbo iz 1. 1906, prepustili Italiji popolnoma proste roke v Abesiniji. Angleško-francoski predlogi Mussoliniju Pariz, 18. avgusta. AA. Doznava se iz dobro poučenega francoskega vira, da sta francoska in angleška vlada poslali predsedniku italijanske vlade Mussoliniju predloge za rešitev italijansko-abesinskega spora s katerimi se priznava Italiji možnost izdatnega gospodarskega razvoja v Abesiniji, Baron Aloisi je v stalnem telefonskem stiku z zunanjim ministrstvom v Rimu, vendar pa zunanje ministrstvo ni moglo o omenjenih predlogih takoj obvestiti ministrskega predsednika Mussolinija, ker je nepričakovano odpotoval iz Rima, da pregleda miličnike, mobilizirane za vzhodno Afriko. Angleški glas za Italijo London, 18. avgusta. AA. Tednik »Observer« priobčuje članek, v katerem opozarja angleško javno mnenje in angleško vlado na nevarnosti, M bi utegnile nastati zaradi odklonilne politike proti Italiji. Nikoli nismo videl, pravd pisec, da Ibi bili na kakšni konferenci zadnjega čar j sa slišali takšne grožnje, kakršne so objavili merodajni krogi, da bi Mussolinija ustrašili. Vlada naj se zaveda, da ni boljšega sredstva povzročiti nesrečo, kakor so takšne izjave. Če bi bili uporabili diskretnega sredstva in če bi bili zlasti pravočasno pritisnili na Addis-Abebo, da popusti, in če je ne bi celo podpirali v njenem odporu, bi že imeli kompromisno rešitev sedanjega italijansko-abesinskega spora. Bojevitost abesinskega cesarja London, 18. avgusta. AA. »Sunday Chroniale« objavlja izjavo aibesinskega cesarja Haile Selassija, ki pravi med drugim: Z velikim zadovoljstvom sprejemamo prijateljstvo Velike Britanije. Zavedamo se, da Angleži branite naš narod, ld ne zahteva drugega kakor svojo svobodo. Še vedno verujem, da ne bo itaJijan-sko-aibesinske vojne, če pa bi ta nesreča zadela našo državo, smo pripravljeni pasti do zadnjega moža v obrambi svoje svobode. Na italijansiki Protektorat ne pristanemo v nobenem primeru. Vojna ni neobhodna. Društvo narodov razpolaga z oblastjo in možnostjo, da prepreči italijanske zavojevalne zahteve. Prepričani smo, da bo Društvo narodov na višini svoje naloge tudi po izbruhu morebitne vojne. Japonski prostovoljci Berlin^ 18. avgusta. AA. Mnogi Japonci, M žive v Berlinu, se prijavljajo abesinskemu generalnemu konzulatu kot prostovoljci Med temi je tudi mnogo Nemcev in več bivših oficii*jev. Vse te ponudbe pa aibesinski konzulat odklanja, ker še nima navodil iz Addis-Abe-be in zaradi tega ne more sprejemati prostovoljcev iz evropskih in drugih ne-afriških dežešL Mussolini nadzoruje Neapelj, 18. avgusta. AA. Predsednik iitailijanske vlade Mussolini je prismi nepričakovan v Neapelj. Pred tem je pregledal miličnike v Longaira. Rim, 18. avgusta. AA. G. Mussolini je pregledal miličnike divizije >23. marca«, ki bo odpotovala v vzhodno Afriko in ki tabori sedaj v Isenniji. Nato je pregledali 135. legijo v Longanu, 192. v Pe-toranelu in 220. v Cantalupu. Miličniki in prebivalci teh krajev so Mussolinija navdušeno pozdravili. V svojem govoru miličnikom v Isermi je predsednik italijanske vlade Mussolini izjavil: Mi moramo naprej, dokler ne uresničimo fašističnega cesarstva. Poznam vas in vašo voljo, da boste izpolnili svojo dolžnost z jekleno disciplino, dokler ne dosežemo svojih ciljev. Pojava Radikalske zajednice odložena? Zanimiva informacija zagrebških „Novosti44 — Različna naziranja med voditelji bivše radikalne stranke Beograd, 18. avgusta v. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila živahno pozornost in mnogo komentarjev informacija, ki jo danes objavljajo za- grebške »Novosti«. V tem poročilu je rečeno: Razplet političnih prilik v zveri s podpisovanjem prijave za predhodno odobritev Radikalske zajednice je zadel na go tove težkoče. Med vodilnimi političnimi osebami bivših strank, ki tvorijo novo JRZ, je bilo sporazumno sklenjeno, da se prijava nove stranke takoj predloži notranjemu ministrstvu. V krilu bivšega radikalskega glavnega odbora pa je sedaj prišlo do nekega zavlačevanja. Nekateri odlični prvaki bivše radikalske stranike smatrajo, da ni pravi trenutek prijaviti JRZ v času, ko se predstavniki vseh treh skupin, ki se fUzionirajo v novo stranko, nahajajo v vladi. To bi bil z ozirom na priliike, ki so nastale v državi, opasen precedens. Enako je postopal Uzunovič s svojimi prijatelji in po istem sistemu od zgoraj je Jevtič poskušal ustvariti svojo politično organizacijo. Radi teh težikoč, ki so se nepričakovano pojavile, je zavladala v krogih, ki so se bili že sporazumeli glede JRZ, precejšnja nervoznost. Pokazalo se je, da obstoji tendenca, naj se JRZ ne forsira, dokler obstoja sedanji zakon o strankah. V radikalskem delu JRZ se podčrtava, da bi za novo stranko in njeno popularnost v širokih narodnih masah bilo mnogo bolje, ako bi se š| nekaj časa s prijavo počakalo. Öuje se tudi mišljenje, da bi za novo stranko bilo dosti, bolj jkec^^^. reakiOj ako bi se i uvedla v življenje ne iz vlade, temveč a položaja, M ne bi bil tako ozko zvezan z državno oblastjo. Psihološki momenti, ki delujejo v širokih masah, povzročajo, da se politične organizacije, ustanovljene od zgoraj, v narodu držijo samo ta ko dolgo, dokler je dotična stranika ali grupa na vladi. To potrjujeta tudi primera gg. Uzunoviča in Jevtiča. Zato smatrajo gotovi radikalski krogi, da bi v današnjih težkih prilikah billo mnogo bolje, da stopi JRZ na politično popri-šče v obliki, ki ni vezana za oblast. V političnih krogih prevladuje mišljenje, da se nahajamo na pragu važnih dogodkov, ki bodo zapustili dalekosežne sledove v našem notranjem političnem življenju. »Novosti« zaključujejo svoje informacije z ugotovitvijo, da bodo vsi ti problemi kmalu razčiščeni in da je treba v tem pravcu pričaikovati gotove akcije predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. mir Tirana, 18. avgusta. AA. Albanska agencija poroča: čeprav, so izšla uradna albanska poročila, da se je uporniški pokret v Fieri gibal le v okviru navadne demonstracije, ki je trajala samo nekaj ur, ki so jo povzročile osebe brez posebnega ugleda v državi, in da je zatrt skušajo neki tuji listi razširiti popolnoma neosnovane in zlobne vesti o nekakšni revoluciji v Albaniji. Še enkrat ponavlja mo, da vladata po vsej državi popoln red in mir, ......■ s Ljubljana, 28L avgusta Danes je umri na svoji graščini na Kamnu v 86. letu starosti g. Fran Suk-Ije, ena najmankemtnejših osebnosti iz politične in gospodarske zgodovine naše polpretekle dobe. Fran šuMje se Je rodil 24. oktobra 1849 v Ljubljani. Njegov rod poteka iz Lokvice pri Metliki iz Bele krajine, ki nam je dala Slovencem že toliko nadpov prečnih gospodarskih in kulturnih delavcev. šuklje je študiral najprej srednje šole v Ljubljani, potem pa filozofijo na Dunaju, kjer je tudi napravil profesorske izpite. Služboval je najprej kot profesor na goriški realki, nato pa na gimnazijah v Novem mestu, v Ljubljani, v Dunajskem Novem mestu, zopet v Ljubljani in potem na državni gimnaziji na Dunaju. 2e zgodaj se Je počel pokojni Fran ŠuMje uspešno udejstvovati tudi v politiki. L, 1894 je bil imenovan za dvornega svetnika in centralnega ravnatelja državne zaloge šolskih knjig. Ze prej Je bil izvoljen v Ljubljanski občinski svet in v osemdesetih in devetdesetih letih je uspešno zastopal interese kranjske dežele v dunajskem državnem zboru. Od manca 1908 do decembra 1911 je bil poklican na najvišje politično mesto v bivši vojvodäni bil je deželni glavar in je v tej funkciji, ki je bila sicer privilegij večinoma nemške industrije krepko pripomogel k gospodarskemu razvoju dežele. Njegova politična kariera spada v tisto dobo osemdesetih let, ko je nemštvo neomejeno gospodarilo na Kranjskem ko so se dali doseči malenkostni uspehi za našo narodno stvar le s težkimi borbami in kompromisi. V tem načinu naše politične borbe se je izkazal pokojnik velikega mojstra in dasi se nem vidijo uspe hi, M jih je dosegel na gospodarskem in kulturnem polju, zlasti" v šolstvu danes malenkostni, so bili dragoceni za tiste čase. Vodilno vsega njegovega dela je bilo kleno geslo njegovega mladoslo- venskega kroga »Vse za svobodo in napredek!« Eden njegovih največjih. uspehov na ' gospodarskem polju je zgraditev dolenj- ' skih železnic, ki so bile velikega pome-, na za povzdigo našžh gospodarsko naj-; bolj zaostalih krajev. Njemu se imamo • zahvaliti tudi za mnoge nove ceste in ' druge javne zgradbe. Tudi poslednja le- j ta, ko je že izstopil iz javnega življenja, ! se je še zmerom bavil kot zasebnih z; vsemi našimi perečimi javnimi vpraša- • nji in je v mnogem pokazal pri njih re- ; ševanju svojo veliko izkušenost in ini- ; ciativnost. Pokojnik je mnogo tudi li- ; terarno deloval. Objavil je razne zgodovinske spise in politično gospodarske ; študije. Važno gradivo v naši politični > zgodovini bodo vedno ostali njegovi »Spomini«, ki v glavnem obravnavajo ' dobo naše zgodovine, M je najgloblje ; razgibala slovenski narod. Velikega pokojnika bodo spremili na njegovi posled-nji poti v torek popoldne na šmihelsko pokopališče pri Novem mestu. BodS mu ohranjen časten spomin! Krasna proslava 100-letnice Simona Jenka Tisoči občinstva so na Sorškem polju slavili velikega narodnega pesnika Podreča, 13. avgusta Rojstna vas našega pesnika Simona Jenka je danes častno proslavila 100-letnico svojega slavnega rojaka. Majhna, lepa vasica na opevanem Sorškem polju je postala središče pozornosti vse slovenske kulturne javnosti. Prihiteli so zastopniki naših kulturnih ustanov od univerze do podeželskih prosvetnih društev. Glavno prireditev danes popoldne so oddajali po radiu, tako da so ji iz daljave prisostvovali nadaljni 'isoči kulturno zavedanih Slovencev. Zato je bila današnja proslava Jenkove stoletnice zares praznik naše kulture. 2e dopoldne so prispeli številni gostje iz Ljubljane in okoliških krajev. Podreča je bila vsa ozaljšana. Slavoloki z Jenkovimi verzi so pozdravljali prihajajoče. Slavnostno razpoloženje je kmalu povzdignilo tudi nebo, ko se je preko Sorškega polja blagodejno razlilo solnce. Po maši v župni cerkvi se je vršila otvoritvena slavnost pred okrašenim spomenikom, ki stoji tik pesnikove rojstne hiše. Predsednik pripravljalnega odbora, šolski upravitelj Fran Loč-niškar je v toplem govoru označil pomen slavnosti. Govoril je še zastopnik goriških Slovencev, nakar so domači šolski otroci zapeli pod vodstvom pevovo-dje Piišlerja Jenkovi »V gozdu« in V Sloveniji je lepo«. Nastopili so še fantje v narodnih nošah in učinkovito zapeli Jenkovo slovečo »Buči, buči morje...« Pred spomenik je bHo položenih več lepih vencev. Največ IjuMjamjsküi udeležencev se je pripeljalo okrog pol 13. v Medvode. Tu jih je pričakovali špalir deklet v narodnih nošah, pred postajo pa kmečki fantje, na konjih. Za rrrevoz gostov so bili pripravljeni številni" vozovi, ki jih je dalo na razpolago okoliško prebivalstvo. Razvila se je prava povorka jezdecev, vozov in pešcev, ki se je slikovito pomikala po polju in skozi gozdove tja proti Jenkovi vasi Pod reče. Tu se je vršila glavna prireditev na obsežnem Grabarjevem vrtu. Udeležba je bila izredno velika; zlasti obilno je bòlo zastopano okoliško prebivalstvo. Banovino je predstavljal sreski načelnik dr. Gregorin, mesto Kranj župan Pire, navzočni pa so bali tudi zastopniki Ljubljane in vseh okoliških ob&n. Med ch?®hntafflB- mini gosti smo opazili vseuč. profesorja dr. Polca, drž. Šerka, dr. M. Kosa kot zastopnike naše univerze, številne književnike in predstavitelje kulturnih društev. Pred otvoritvijo je igrala godba »Sloge«. Kmalu po petnajstih je občinstvo pozdravil v imenu domačinov šolski upravitelj Fran Ločniškar. Za njim so študentje v narodnih nošah recitirali odlomek iz Pregljeve novele o Jenku. Prvi slavnostni govor je imel predsednik Slovenske Matice dr. Dragotin Lončar, ki je skušal orisati politično ideologijo Jenka in njegove dobe, zlasti pesnikov razvoj iz široke vseslovenske ideje k realno pojmovanemu slovenstvu in njegovemu stremljenju k narodni svobodi Govornik je kazal, kako so se r Jenkovi poeziji zrcalili tedanji boji slovenskega človeka za kruh in samostojnost V izpopolnitev tega govora je sledila Zborna recitacija Jenkove politično-programatske pesmi »Od Balkana do Triglava«, ki pa je bolj kakor govomdk poudarjala Jenkovo široko južnoslovan-sko obzorje. Nato Je nastopil književnik in urednik Tine Debeljak in v da&jšem, vsehmko globoko zajetem in učinkovitem govoru orisal Jenka kot literata, kot pesnika, ki je ustvarjal najbolj me-lodijozno slovensko umetno pesem v tedanji dobi. Posebno toplo je govornik orisal Jenkovo erotično in domoljubno poezijo, ter je prikazal v njem pravega slovensikega Človeka, kakor ga je moglo dati Sorško polje, ki je navdihnilo najlepše njegove pesmi in na katerem je Jenko najgloblje doživljal vso slovensko domovino. Za govorom pr. Debeljaka Je nastopil pevski zbor združenih pevskih društev Sorškega polja. Absotviral je daljši koncertni program. Na sporedu so bili Jenkovi teksti v obdelavi starejših in novejših skladateljev. Nekatere pesmi so pa bile uglasbene nalašč za to prireditev. Slednjič so študentje s Sorškega polja uprizorili dramatizirano Jenkovo črtico »raka«, ki jo je priredil in zrežiral slavist Tone šifrer. Besedilo v dialektu ki igra v narodnih nošah je prikazovala pri zor iz lokalnega življenja in se končala s slikovitimi plesi. Po oficielnem delu prireditve se je v idiličnem sadovnjaku razvila živahna veselica, ki je trajala dntgO v wrffttmw mft , ^ «S» ; BBCJTSS^^^B» LJ V-* i Frei koroškim narodnim taborom Opozorilo našim društvom Akcijski odbor za zgradbo Doma kra* Ija Aleksandra I. nam je poslal: Koroški narodni tabor 1. septembra na Poljani pri Prevcljah naj postane mogočna manifestacija naše narodne misli, združujoča preko vseh stanov» skih in mišljenjskih razlik vse rojake v zavesti, da smo eno s svojimi brati onstran meja, da je njih usoda tudi na» ša usoda. Kmet, delavec, meščan si naj podajo ta dan roke in pokažejo svetu, da smo v tej volji edini vsi. Kakor ne branimo drugim narodom in njih manj» šinam, da poudarjajo in gojijo preko vseh državnih meja svojo duhovno in kulturno skupnost, tako si tudi mi ne damo kratiti te pravice. Na dostojen, resen, kulturen način hočemo obhajati ta praznik narodne edinosti in vere v lepšo bodočnost našega rodu. 1. sep® tember naj privabi v lepo Mežiško doli no rojake iz vseh krajev naše domovi» ne, zlasti iz .onih, ki imajo ugodnejše zveze. Prosimo narodna, prosvetna, obramb na in druga društva, da se ozirajo pri določevanju svojih prireditev na karo» ški tabor dne 1. septembra. Vljudno jih vabimo, da propagirajo obisk tabora in organizirajo skupne iz« lete bodisi po železnici, bodisi z avto» busi ali drugače. Nikomur ne bo žal poti in žrtev. Že sama Mežiška dolina zasluži, da si jo ogledate. Slavnostni prostor leži na vznožju mogočne Pe» ce. Spominski knežji kamen, točen po» snetek zgodovinskega knežjega kamna na Gosposvetskem polju, je že postav» ljen. Ljudska igra »Poslednje ustoli» čenje« bo presenetila gledalce po svoji tehtni vsebini dramatični učinkovitosti in pestrosti nastopajočih množic v na» rodnih nošah, na konjih, s ščiti, oklepi, sulicami in meči oboroženih vojakov in vitezov. Glede voznih olajšav po železnici je vse ukrenjeno. Pravočasno prinesejo časopisi potrebne informacije. Tudi avtomobiliste vabimo, da izletijto 1. septembra na našo koroško mejo. rejcev Ustanovitev Zveze malih žival! Zanimiva razstava angorskih kuncev — Nove možnosti za olajšanje gospodarskega položaja malega človeka nem délu za napredek, za dosego enotnega, standardiziranega blaga. Namen razstave pa je, da seznani predvsem našega de-lavca, kmeta, obrtnika in uradnika s koristjo reje angorskih kuncev. Zbrano gradivo priča o neumornem delu društva, ki hoče pomagati malemu človeku v teh težkih dneh gospodarske krize in brezposelnosti vsaj do skromnega dohodka. Z željo Ljubljana, 18. avgusta V sejni dvorani Kmetijske družbe so se Idavi zbrali zastopniki rejcev malih živali i k pomembnemu prazniku svojega delova-jnja. Predsednik Društva rejcev angorskih 'kuncev kraljevine Jugoslavije g. Kuntara 'iz Kočevja je najprej z daljšim strokov, nim predavanjem otvoril prvo potovalno razstavo angorskih kuncev, ki je v lični prireditvi izpolnila vso dvoranico, nato pa se je v sosednih prostorih vršil ustanovni 'občni zbor Zveze rejcev malih živali. G. Kuntara je v uvodu pozdra/vil vse tovariše rejce, inž. Jela&ina kot zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave, zastopnika veterinarskega bakteriološkega zaivoda dr. Kocjana in tajnika Kmetijske družbe Kafola, nato pa je v izčrpnih izvajanjih orisal pomen reje angorskih kuncev, ki 'dobiva tudi v naši ožji domovini zmerom več vnetih sodelavcev in rodi zmerom lep-:še gmotne uspehe. Zlasti malemu človeku 'nalaga dandanašnji čas precej težko skrb, kako bo prežiivil sebe in družino, in vsakdo si skuša po svojih močeh izboljšati položaj. Tako so tudi rejci malih živalj opustili športno rejo, ki je bila primerna pač za prejšnje, boljše dni, in so se v večji meri oprijeli gospodarske vzreje angorskih kuncev, ki nudi s pridobivanjem angorske volne možnost prav lepega dohodka. Reja angorskih kuncev m vnovčevanje njih volne je za nas nekaj povsem novega in do zadnjega časa vobče ni bilo za tak-fšno volno trga pri nas. Zato se, razume se, j tudi reja ni nič kaj prida razvijala in. je ! bila skoraj izključno v rokah redkih ljubi-! teljev, ki so se ukvarjali z njo samo za i šport, žele zadnji čas, ko je Društvo rejcev i angorskih kuncev odprlo naši volni ino-izemaki trg, se je tudi zanimanje za rejo ! močno dvignilo. Angorska volna je blago, j ki irna na svetovnem trgu svojo ceno. Naj-!več se je proda v Angliji, Nemčiji in Fran. ,'ciji, vsak trg pa ima drugačne zahteve z ; oziram na kvaliteto. Takp kupujejo An-Igleži samo fino, lepo sortirano robo, pri ! kateri so posamezne niti čim daljše, fran-fcoski trg pa jemlje tudi cenejše blago, a 'vendar zahteva tudi daljšo volno. Nemci ! kupujejo vsake vrste kvalitete, pri tem j pa radi poslano blago pogostokrat niže ! ocenijo, kakor je prav. Za zdaj si je naša ; volna utrla pot v Francijo, ki še dosti pri-jmemo plačuje in se zadovolji tudi z bolj grobim blagom. Z uvozom angleških vrst ; angarstkih kuncev pa upajo naši rejci v kratkem doseči znatno izboljšanje kvalitete in povečanje kvantitete, s čimer bodo dosegli lahko tudi višjo prodajno ceno. Izrečena je bila že tudi misel, naj bi se v Jugoslaviji ustanovila na zadružni podlagi tovarna za predelovanje volne, kar ,bi dalo domačemu blagu precej višjo prodajno vrednost. A za realizacijo zamisli je še mnogo prezgodaj, ker so stroji za takšen obrat precej dragi in bi tolikšnega kapitala nobena zadruga ne spravila skupaj- Vprašanje pa je tudi, ali bi se našlo pri nas dovolj surovin, da bi tovarna lahko nemoteno obratovala. Pri nas je reja angorskih kuncav sede v svojem začetku in naši rejci dandanes niti za izvoz ne spravijo skupaj pošiljke 100 kg na mesec, kakor bi bilo v mterasu najugodnejše prodaje. V teku kakšnih dveh l«t pa bo morda že mogoče misliti na osamosvojitev z last. no tovarno. Naša država je po večini poljedelska in zato nam je lahko rediti angorske kunce z^lo c^T,r). Naša volna je v\ približno 30% cenejša kakor francoska. jZa ustanovitev lastne tovarne pa je zdaj se prezgodaj tudi zaradi tega, ker se pri nas konzumira te volne tako majhna količina. da n. pr. celo večje trgovine, ki prodajajo le ra debelo, naročajo komaj po 10 do 20 kg izdelkov iz; angorske volne na leto. Cerna volne pa je nasproti cenam izgo-tovljene robe še veliko premajhna, a rejci upajo, da bodo v dcglednem času dosegli tudi izboljšanje tega razmerja. Kg angorske volne se dnes plač. po 250 Din, kg volne v preji pa plačajo naši trgovci v inozemstvu po 1000 do 1200 Din... Za izboljšanje teh razmer je rejc;-.m potrebna predvsem skupna organizacija. Zato so ustanovili Društvo rejcev angorskih kuncev, ki naj druži vse rejce žirom države v čim lepših, tajnih uspehov je predsednik J na koncu povabil k pris' opu v društvo. Nato je predsednik povedel goste po razstavi, ki v skromnem obsegu prikazuje mnogo zanimivega in poučnega. Predvsem je razstavljenih nekaj izredno lepih ek-semplarjev plemenite angorske pasme v vzornih, higiensko opremljenih kletkah, pestra množica razstavljenih krmil pa kaže, s kakšno hrano si zagotovi rejec najboljši pridelek. Poseben oddelek zavzemajo razne volne in vzorci volnenega blaga v najrazličnejših barvah Kot posebno odliko angorske volne smatrajo lastnoat, da odbija vodo, vsled česar je prav uporabna za vrhnjo obleko, a nekatera zdravilišča priporočajo obleko iz angorske volne proti revmatizmu. Razem volne in mesa, ki daj 3 r.ajodli&nejše hranivo, se da cb zakolu s pridom uporabiti tudi kožušček an gorskega kunca, ustrojena koža pa daje najfinejše usnje, iz katerega izdelujejo ženske čevlje in razno galanterijo. Kakor kaže poseben zemljevid, je v Sloveniji 18 krajev, v katerih že pridelujejo angorsko vclno za izvoz, medtem ko jih je v vseh ostalih banovinah doslej samo 9 med njimi tudi nekaj na skrajnem jugu države čeprav zavzema reja angorskih kuncev pri nas doslej še majhen obseg, vendar prislužijo že dandanes posamezni rejci do 1.800 Din s pridobivanjem volne na leto. kar je za malega gospodarja na deželi vsekakor lep dohodek. Zlasti našim industrijskim krajem, ki so po gospodarski krizi najhuje prizadeti, in pa našim siromašnim pokrajinam (Suha krajina, Bela krajina, Prekmurje) se obetajo v tej panogi še lepe možnosti napredka. Po otvoritvi razstave, ki ostane odprta še tri dni, nato pa poroma v Trbovlje in Kranj, se je vršil ustanovni občni zbor Zveze društev rejcev malih živali, za katero se je še pred pričetkom priglasilo 26 društev iz najrazličnejših krajev banovine. Mnoga med njimi so spričo pomanjkanja stikov in enotnega vodstva doslej samo životarila, z nastopom zveze pa bodo oživela v novi delavnosti. Skupščino je vodil urednik »Rejca malih živali« šolski upravil g. Inkret iz šenkovega turna, ki je na kratko orisal pomen reje malih živali zlasti v današnjih, gospodarsko tako težkih dneh. Po kratki debati so bila pravila zveze soglasno odobrena, nato pa izvoljen odbor. Ljubljanska nedelja skup- j Poslovilni večer češkoslovaškemu konzulu inž. ševčiku Ljubljana, 18. avgusta Snoči je priredila Českoslovemska obec v restavraciji »Zvezdi« poslovilni večer častnemu članu konzulu g. inž. Sevčiku. Večera so se udeležili številni odlični gostje. Goste in odhajajoča g. konzula in njegovo soprogo go. Olgo je pozdravil predsednik Československe obče g. Ryska, ki je obenem govoril o g-konzulu kot vestnem uradniku in neumorno delavnem članu obce. V znak hvaležnosti in spoštovanja mu je poklonili lepo bronasto plaketo, katere napis pravi, da je poklonjena njemu in njegovi soprogi v spomin na sodelovanje v društvu in na področju češkoslo-vašiko-jugoslovenske vzajemnosti. ^ V imenu učenk in učencev češkoslovaške dopolnilne šole se je zahvalila g. konzulu in njegovi soprogi go. Olgi gdč. Rog-lova in obenem podarila ge. soprogi krasen šepek cvetlic. Govorili so še predò? d ni,k prosvetnega odbora obce g. Burja, g. Hlusioka in zastopnik ljubljanske sokolske župe g. Pohar. Konzul g. inž. Sevčik se je zahvalil govornikom za iskrene besede s poudarkom, da je bilo vse, kar je napravili, le njegova dolžnost. Govorili je dalje o pomembnosti Tyrseve ideje, ki je danes Slovaustvu bolj potrebna kakor kdaj prej. Naposled je obljubil, da se bo zmerom rad spominjal svojega petletnega delovanja v Ljubljani, ki jo je vzljubil ne samo kot brat po slovanskem čustvovanju, temveč tudi kot vzor slovanskega sodelovanja. Stavf~" travnikov volonterjev V poučeni javnosti se te dni živahno komentira za današnje razmere več kakor značilna stavka, ki so jo že na Veliki šmaren nastopili zdravniki volon-terji obče državne in ženske bolnišnice v Ljubljani. O hudem položaju mladih zdravnikov so tudi listi v zadnjih letih ponovno pisali, tako da odločitev volonterjev, ki nosijo na svojih ramah dobršen del odgovornega dela po bolnišnicah, javnosti ni mogla presenetiti. Spričo hudih gospodarskih razmer ostaja dandanes veliko število mladih zdravnikov, ki nimajo možnosti, da najdejo službe po državnih zdravstvenih zavodih in bolniških blagajnah ali da odpro zasebne ordinacije, po dovršenih študijah in predpisani praksi v bolnišnicah, kjer kot. volonterii (brezplačno) p orrtag aio rednemu zdravniškemu staležu, primarijem, asistentom in sekundarnem pri vršitvi njih hudega dela. Iz običaja, ki so ga mladi zdravniki uvedli v svoji stiski, pa je zdravstvena uprava polagoma napravila nekakšen vobče veljaven sistem. Tako m razrdsi izpraznjenih mest po oddelkih, ki jih iznonolnjujeio volonterii s svojim breznlačuim delom, skoraj povsem izostali. Svoj čas je bonska uprava nekaterim volonterjem sicer nakazala, nekaj skromnih honorarjev iz bednostne-ga. sklada, a je obenem izjavila, da bed-nostni sklad ni za zdravnike- Da protestirajo proti obstoječi praksi, so naši zdravniki volonterii. izmed katerih delajo nekateri po bolnišnicah že po dve leti in še več, 15. t. m. do nadaljnega prekinili svoje delo in sporočili odločujočim mestom svoje zahteve. Tega njihovega koraka sicer ne moremo s polno pravico označiti za stavko, saj volonterji niso v nikakem službenem razmerju do zdravstvene uprave, vendar pa upamo, da bo njihovim upravičenim težnjam v interesu javnosti in v interesu redne zdravstvene službe čimprej ustreženo. Žrtev noža V noči na danes je nekdo z nožem oklal po glavi in telesu 27 letnega brezposelnega delavca Franca Mihelifca, pristojnega v škof jo Loko. Zgodilo ©e je to nekje v giiiški na cesti. Reševalna postaja ga je okrog polnoči pripeljala v bolnišnico. Huda nesreča kolesarja Danes popoldne se je vozil 33 letni zidar Janez Peberlin iz Podigore e kolesom po podutiškem klancu navzdol. Po nesreči mu je kedo spodireniJo, da je padel in priletel z glavo s tako silo na tla, da fr obležali nezavesten. Ko je prišel ponj reševalni avto je bil še zmerom v nezavesti. Ponesrečenec ima hud. pretres možganov. Neznanca in vrgel v vado je Sremska Mitrovica, 18. avgusta. Na okrožno sodišče v Sremski Mitrovici so privedli orožniki nezaposljenega mizarskega pomočnika Karla Kastla, ki se je sam prijavil orožništvu, da je ubil neznanega moškega in ga vrgel v Drino. Kasti je vrsto let delal v mitroviški mizarski tvornici g. Borote, a pred kratkim je bil odpuščen. Nekaj časa je iskal delo po vsem Sremu in v Beogradu, a ker ga ni dobil, se je vrnil doniov. Med potjo je ob Drini naletel na neznanca, ki ga je po kratkem sporu hotel napasti s palico. Kasti je vzel iz žepa nož in ga zabodel neznancu naravnost v srce. Mrtveca je potem Kasil vrgel v vodo in pobegnil. Vest pa ga je tako pekla, da je naposled svoj zločin prijavil orožništvu v neki bližnji vasi. ki ga je aretiralo. Maribor preko nedelje Maribor, 18. avgusta. Mariborski planinci so jc mahnili v lepem številu k slovesni blagoslovitvi Planinskega doma pri Sv. Treh kraljih na Pohorju, ki se je vršila pod pokroviteljstvom podbana dr. Pirkmajerja. V Mariboru pa se je danes otvoril v Zdravstvenem domu novi oddelek za zdravstveno zaščito mater in otrok. Plinski napadi in obramba 0 tem je predaval danes v Gasilskem domu g. Alfonz Kesler. Predavatelj je natančno obrazložil funkcijo plinske maske, njeno uporabo in pomoč, ki jo je treba nuditi zastrupijencem- Predavanju so navzoči gasilci sledili z največjo pozornostjo. Iz policijske malhe Mornariškega zdravnika dr. Vinka Brnjeviča je v noči na nedeljo v mestnem parku spečega okradel neznan zli-kovec. Odnesel mu je listnico z 800 dinarji, in zlatimi ameriškimi dolarji in mi vršijo studenški orožniki poizvedbe, so odnesli razne predmete, med drugim razno 6rebrnino, 35 moških srajc, potem razno posteljnino, perilo in obleko v skupni vrednosti 15.890 dinarjev. Na ukradenih predmetih so monogrami RMS in MS. Smrt otroka v potoku Danes je državno tožilstvo prejelo obvestilo o žalostnem dogodku. V Kovači vasi pri Slovenski Bistrici sta na nekem posestvu uslužbena kot majorja zakonca Franc in Angela Jurčičeva. Pred dnevi, ko je mož delal v vinogradu, žena pa kuhala obed in prala pervio, so se njeni trije otroci igrali na dvorišču. Starejši, 7-Ietni sjn je imel sicer nalogo paziti na 4-lein^ga bratca in 1-letno sestrico. Ko pa st je zabaval z bratcem , je pozabil na sestrico, ki se je splazila do bližnjega potoka. Čez nekaj časa je prišla mati gledat, kaj delajo otroci, ter s strahom opazila, da hčerkice ni nikjer. Začela jo je iskati, toda. zaman. Naposled se je le spomnila, J 00 italijanskimi lirami. — Delavcu Ivanu Topolovcu iz Krčevine so izpred Delavske zbornire odpeljali kolo znam- , da je otročiček morda padel v potok, ke »Onter«. — Na meji so imeli ponoči Vsa. zbegana je začela iskati po potoku in je res našla hčerkico 200 metrov niže od hiše v potoku. Takoj je nesrečna mati poklicala zdravnika, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker je bil otrok že mrtev. Mimo tragične izgube svoje hčerkice bo nesrečna mati še imela sitnosti s sodiščem. dober plen. Pri tihotapljenju so bili za-sačeni in aretirani Ivan. B., Adolf W. Martin Š. in Karel 8. VeSIk vlom je bil izvršen v noči na soboto v vilo Ruperta in Marije Smitovih v Lim-bušn še rr-^-i'vlcni tatovi, za kateri- Vsi hmeljarji imajo pravico do polovične vozne cene svojih obiralcev Žalec, 18. avgusta. Na brzojavno posredovanje Hmeljarskega društva v Žalcu je prometni minister g. dr. Spaho odredil, da velja polovična vozna cena za obiralce hmelja, ki se daje preko Hmeljarske zadruge v Celju, za vse hmeljarje, ne pa samo za člane te zadruge, kakor je to javila 7adruga sama. S to ministrovo odredbo je poizkus politične, odnosno konkurenčne eksploatacije te1 olajšave onemogočen. Odredba prometnega ministra, ki je pokazal popolno razumevanje] za koristi našega hmeljarstva, je bila v naj-! širših vrstah naših hmeljarjev sprejeta s' velikim zadoščenjem. Nacionalni šahovski turnir Prvo kolo finala Ljubljana, 18. avgusta. Preostala partija XI. kola Hren — B. Sa-vič se je končala z remijem. Po žrebanju je vrstni red za finale naslednji: 1. Sikošek 7%, 2. inž. Prek 6, 3. Šiška 6, 4. Matvejev 6V2, 5. Savie 7. 6. Preinfalk 7, 7. C. Vidmar 5V2, 8. M. Vidmar 8. Vse točke štejejo igralcem v finalu. V finalu šteje zmaga 2, remis pa 1 točko. Danes se je vršilo I. kolo finala. Inž. Prek je premagal C. Vidmarja, vse ostale partije pa so bile prekinjene. Sikošek stoji bolje nasproti M. Vidmarju, Matvejev slabše nasproti Saviču, enaka pa je pozicija partije šiška _ Preinfalk. Stanje po I. kolu: M. Vidmar 8(1), Prek 8, Sikošek 71/2(1). Preinfalk, Savič 7 (1), Matvejev 6Y2 (1), šiška 6 (1), C. Vidmar 5Vs. Kaj pravi stoletnik o svojem življenju Varaždin, 18. avgusta. Dne 20. t. m. bo slavil Samuel Weis v Varaždinu stoletnico življenja. Rodil se je 1. 18-35. v Šengerotu v Madžarski. Kljub stoletnici je še krepak in se le z oporo palice sprehaja po mestu. Opešal pa mu je vid. Sam pravi, da zaradi tega, ker je bil krojač in je moral opravljati kot krojač delo do 94. leta, ker bi sicer ne mogel živeti- Svojcev nima več. Žena mu je umrla že davno in mu pustila dva sina, | ki sta .padla v svetovni vojni. Ce ga kdo vpraša, zakaj se ni ponovno oženil, ravnodušno reče, da je bilo toliko lepih žensk, ki jih je vse imel rad, da se ni mogel odločiti za nobeno. »Sicer pa, > je rekel nasproti dopisniku »No-vostic, »se pameten mož oženi samo enkrat«. Na vprašanje, kak recept je potreben, da človek doživi starost, je rekel: »Za starost ni recepta. Kdor jo doživi, jo doživi, a kdor umre prej, ga zdaj ni več. Živel sem svobodno in nisem nikdar mislil na to, da bom doživel sto let. Žensk se nisem nikdar izogibal, pil sem in kadil kar delam še danes.< Spet roparski napad na župnišče Glina, 18. avgusta. V noči na soboto so neznani razbojniki poizkušali vdreti v župnišče v Vi-duševcu. Župnik g. Gregurič pa je šel pravočasno opazil neznance in je začeli nanje streljati iz lovske puške- Na* streljanje in na klice župnika na po— moč so iz vasi pritekli številni kmetje, & medtem so napadalci že pobegnili. Krvava sledovi okrog župnišča so ka-; zali, da je župnik enega izmed razbojnikov pogodil. Zanimivo je, da je naslednjega dne v bolnišnici v Petrinji iskal pomoč neki neznanec, ki je dejal, da se je po nesreči ranil v roko. Dežurna zdravnica mu je rano ovila in možak je takoj spet zapustil bolnišnico. Šele po njegovem odhodu je nastal sum, da je bil ranjenec morda eden izmed roparskih napadalcev na župnišče. Napad je zbudil med prebivalstvom veliko razburjenje, saj še niso izsledeni razbojniki, ki so umorili in oropali župnika g. Vedrino v bližnji Bučici. Kakor sodijo, se klati v okolici dobro organizirana razbojniška, družba in je skoro nedvomno, da so napad na župnišče v Viduševcu izvršili isti razbojniki, ki so umorili župnika Vedrino. Zaradi ponovnega roparskega napada na župnišče so bile v okolici Gline pomnožene orožniške patrulje. Rekord v žaljenju Rekordi so silno 'raznovrstni, kakoT vemo iz časnikov, ampak rekord v žalfjanju je ree nekaj posebnega. Parižfki trgovec Garantie ga je dosegel, eaj je ree mojster v žalitvah in gotovo iposeka jezike naših, jezičnic. Zaradi razžaljenja je bil namreč kaznovan že 1200 krait. Ta rekord je prišel seveda tudi časnikom na ušesa in ed an je napisal, da je Garonille »najsramot-nejiši človek v Parizu t. Možu njegova žilica ni dala miru in pisal je časniku prav žalljivio pismo. Ampak Garonilile je tako rekoč moral poeekali ©yoj lastni rekord: Časnik ga je tožil in mož je bil kaznovan. 1201 krat. , ' 'iV.Vjv*", J iT". ' * t' ■ - V-'' ' ■• • - - ■ ■■■■'■-i- ' i- - S »_• . ■>:.*.' v.. ; C? V 86. letu starosti nam je po dolgem trpljenju umrl naš preljubi jeni očka, gospod Fran pl. Šuklje bivši deželni glavar kranjski, dvorni svetnik v p» in imejitelj reda sv. Save II. stopnje. Belega orla, itd« Pokopali ga bomo v torek, dne 20. avgusta ob 4, uri popoldne na šmihelsko pokopališče. Novo mesto-Ljubljana, 18. avgusta 193S. Žalujoči ostali. m-? S-rv.-v.' rl v -v.' -'V'. rè* ■' " -«aar .M; ' - - '.- Uspehi naše lahke atletike Včeraj je bilo v Ljubljani zaključeno tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki, na katerem Je startalo v 19 disciplinah 111 atletov — Trije novi državni rekordi — Ilirija je zasedla tri, Primorje pa dve prvi mesti Ljubljana, 18. avgusta. Zadnji San tekmovanja za državno lahkostfletsko prvenstvo je potekel v znaioenju finalnih borb in padanju rekordov. Vreme je bilo za tekmovanje kot nalašč, vendar ni bil poset gledalcev večji od prvega dne. Vsa publika pa je spremljala tekmovanja z napeto pozornostjo in je živahno pozdravljala zmagovalce poedinih grup- Oglaševalo se je še vedno z megafoni, pO' sebej pa so se oddajala še brezžična poročila. Omeniti je, da je bil po svojem zastopniku g. Sotlerju zastopan edino g. ban dr. Puc. Tekmovanje je poteklo v celoti brez protestov ali ne pravilnosti. Dönes je kljub dobri organizaciji tekmovanje trajalo od 16. do 19. in celo daril odn. plaket niso več mogli razdeliti vsem tekmovalcem, ker ee je večina že s prvim večernim vlakom vrnila domov. — Tekališče je bi-io proti koncu že precej razrahljano ivendar ne v večji škodi za tekme. Od danes doseženih odličnih uspehov In rekordov je posebej omeniti nov odličen rekord Bručan a (Ilirija), ki je na 10 km brez večje konkurence zbolj-šal svoj lastni rekord za celih 40 sekund na S3:03 4/5, kar je že rezultat evropske vrednosti. Prav tako odlično ie zboljšan rekord v troskoku, kjer je Mikič (Jngosl. Bed.) kot prvi Jugoslovan preskočil 14 m. V štafeti 4 x 100 m je Hašk enako zboljšal dosedanji rekord in ga postavil na čistih 44 sek. Jugoslovenska. lahka atletika je prestala novo preizkušnjo in dosegla nov vzpon. Upajmo, da se bomo drugo leto smeli razgledati celo po olimpijadi-Ker je pri našem poročilu o tekmovanju drugega dne pomotoma izostal finalni tek na 400 m ga prinašamo sedaj: Zmagal je Nikhazi (PSK) v zelo dobrem času 51.7 sek. Sledijo mu Ban-žčak (PSK) 52.1, Stevanovič (Jugoslav), dva Mariborčana Rapidovca Hoffer in IVfühleisen. Šesti ie bil Karner (Marat.) Rezultati današnjih zaključnih borb so bili naslednji: Tek 110 m zapreke "(3 tekm). Ivano- vič (Concordia) je z 15 sek. izenačil državni rekord dr. Buratoviča (Cone.), ki .ie bil danes drugi, trenji pa Erlich (Hašk). Rekord ne bo mogel biti priznan, ker je rušil prečko, Erlich pa je bil diskvalificiran, ker je podrl celo 4 ! prečke. Met kopja je dal prav dobre rezultate .— 6 tekmovalcev je vrglo preko 50 m. Lanski prvak Miloš (C) celo ni prišel v finale — startal ni mad drugimi Brünett (Ilirija) in Kleut (Jugoslavija) ki je bil penrt v letošnji oficijalni tabeli JLAS. Zelo je iznenadila zmaga Smejde (BSK), ki je šele v zadnjem metu prehitel sotekmo-valee in vrgel 57.65. Preko 55 m so vrgli še Nikolič (Jug.), Markušič (Slavija—Va-ratžddn) in Kovačesvič (C). Peti je bil Marijan (Z.), šesti pa Dečman (Ilirija). SKok ob palici: je običajno najbolj zamudna točka, letos pa je bila še posebno ker je nastopilo 14 tekmovalcev. Odlično se je boril Bakov (Jugoslavija) z rekorderjem dr. Buratovičem (Concordia) in bi ot>a skoraj izboljšala naš rekord, ki kar ne more preko dosedanje višine (353). Povprečno je ta disciplina med redkimi, ki ne beležijo vidnega napredka. Dr. Bura tovič in Bakov sta preskočila 350, Feigl in ing. Kailay (oba Marathon Zagreb) po 340, peti je bil Uirijaa Oroszy. Predtekov na 400 m zapreke ni bilo, ne posredni finale pa je dal naslednje izide: « Ivanovič (Cone.) je s 55.6, ponovno zru-' šil rekord, toda žal tudi prečke in rekord , ne bo veljal. Enako je rušil zapreke tudi ■Banščak (PSK). Trat ji je bil Dremil ' (Cane-). Finale v teku na 200 m je prinesel precejšnje presenečenje. A Kovačič (Prim.), . lanski balkanski prvak, je do 150 m vodil v odlični formi dobra 2 m pred Bau er jem tn ostalimi. Nenadoma se je zaradi močne- | ga, krča v sitopalu povsem ustavil in so ga morali odnesti s tekališča. Primorje Je zara/di tega moralo odpovedati svojo štafeto 4 X 100 m. Zmagal je torej Bauer (PSK) v zelo dobrem času 22.6 — blizu rekorda (22.4), ki ga je že letos izenačil. Kovačič. 2. .je bil dr. Jamnicky, 3. pa Mazzi (Oba Hašk). V metu kladiva se je splošno pričakovala zmaga Stepišnika in sicer precej večja. Pri disku je bil mnogo bolj razpoložen. Oba z Goičem sta vrgla preko 45 m _ Stepišnik 4558, Gojič 31 cm manj. Tretji je bil dr. Manojlovitf (Cone.) z anatom preko 4.0 m. Sledijo še Ferkovič (Hašk). Puhovič (Cone.) tn Gujznik (žel. Mar.). V teku na 10 km je — kakor že omenjeno — Bručan Jože (Ilirija) dosegel med deivetLmi tekmovalci ne samo že drugo prvenstvo, vidno je zboljšal tudi svoj lani doseženi rekord. Znamka 33 : 03 4/5 je že krasna in moramo Bručanu le čestitati. Kanglar (Marathon Maribor) mu je dolgo tesno sledil, končno pa je precej zaostal. Bil je vendarle sigurno drugi pred maratoncema Starmanom Iv. (Sloga) in Spor-nom Stanetom (Ilirija). Peti je bil Starman Lado, zadnji pa novi talent Kvas (oba Ilirija). Tek je bil zelo zanimiv in so prvi tekači v dramatični borbi prehitevali slabäe za en in celo več krogov. V teka na 800 m je med 13 tekmovalci zmagal Nikhazi (PSK) s časom 2:01.5/10 in tako izenačil letošnji najboljši uspeh Flassa. Lani je zmagal enako Nikhazi, toda v boljšem času. Drugi je bil Goršek (Primorje), ki je zgubil bitko šele v zadnjih 40 m, bil je pa ves čas na vodstvu. Sled'jo: Hof ter (Rapid Maribor), Skušek in Srakar ml. ter Pogačnik, (vsi trije Prim.) Kot Četrti je prišel na cilj Žorga A. v času 2:fló, toda ne za placement, ker je tekel le izbirno za balka-nijado. Prijavljenih je bilo 18 tekmovalcev. Startala nista med drugimi Krevs in Gabr-šek (oba Prim.), zadnji baje radi osebnega spora z vodstvom svojega kluba oz. trenerja. V troskoku smo doživeli veliko presenečenje, ko je desetobojec Mikič (sedaj Jugoslavija, Beograd) izven konkurence izbirno za Carigrad postavil s skokom 14X5 nov jugo-slovenski rekord. V konkurenci je zmagovalec Miokovič (BSK) z 13.83 izenačil stari ju-goslovenski rekord. Preko 13 in so skočili še: Bankovič (BSK), Bergman (Concr.) in Stampf (Hašk). Nekoliko je razočaral Perpar (Prim.), ki je z 12.70 šele peti, skoro za meter slabši od letošnjega najboljšega uspeha. Šesti je Petričič (Hašk). Tekmovalo jih je 14. Zadnja točka prvenstva je bil stafetni tek 4 x loO m. Tekmovala so štiri moštva. Zmagal je Hašk v postavi (Ferkovič, dr. Jamnicky, Jug, Mazzi), ki je z 44 sekundami postavil nov jugoslovenski rekord. Druga je sta feta PSK iz Pančeva, tretja Concordija. Štafeta Makabija je bila zaradi prestopa diskvalificirana. V kratkem pregledu je omen'ti, da se je tekmovalo skupno v 19 disciplinah in so dogli prva mesta: Concordija pet, po tri Ili- rija. Jugoslavija in f*SK, po dva Primorje in BSK, Hašk pa eno. Tehnično vodstvo tega tekmovanja je bilo pretežno v rokah slovenskih sodnikov in članov zbora v Ljubljani. JLAS je sicer na zadnji seji zavzel drugo stališče in zahteval imenovanje sod. zbora s svoie strani. Zaenkrat ee je to vprašanje mirno rešilo, vendar bo formalni zaključek o vsej stvari v kratkem izrekel še JLAS. Ni šlo toliko za tehnično - poslovni postopek, zaradi cesar so slovenski sodniki odklonili to stališče, temveč bolj za moralni ugled, ki bi ga sicer morali utrpeti pred javnostjo, ki je lahki atletiki že tako manj naklonjena. Ob zaključku tekmovanja je pred odhodom v Zagreb izjavil predsednik JLAS g. Veliko Ugrinič, da .ie s 16. prireditvijo lahkoatletskega državnega prvenstva izredno zadovoljen. Posebej je naglasil, da ga veseli veliko zanimanje, predvsem mlajše generacije, za lahko atletiko. Iznenadilo ga je veliko število tekmovalcev, saj je bilo to tekmovanje eno najmočnejših do sedaj. Obžaluje le, da naša publika ni pokazala dovoli zanimanja in ie mnenja, da bi prireditelj in naši agilni sodniki kakor tudi atleti vsekakor zaslužili več pozornosti. Opozarja na nastope naše državne reprezentance v Vidmu in Carigradu in izraža upanje na najboljše uspehe. Tudi na dvoboj z Anglijo, ki ho 21. t. m. v Zagrebu, gleda z velikimi nadami. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prirodne vzeti zjutraj na prazen želodec čažo Franz Josefove g renči ce Registrirano od ministrstva za eoe. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Jubilejne dirke „Save" Za svojo 10-Ietnico je društvo priredilo na dirkališču Hermesa dobro organizirane in številno obiskane dirke Ljubljana, 18. avgusta Kolesarsko in motocilclistično društvo »Sava« je danes na dirkališču Hermesa v šiški proslavilo svoj 10-letni jubilej. Za proslavo je priredilo bogat spored na dirkališču, ki je uspel ne samo po organizaciji in številu udeležencev, temveč tudi po lepem obisku. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo točko za točko, izmed katerih so nekatere važnejše nudile res lep športni užitek. Odmore med točkami je pridno izpoljnjevala godba, pa tudi okrepčevalnica je imela dokaj obiskovalcev. Dirke so potekle brez zamud in vsake pomembnejše nezgode. Glavno vodstvo je bilo v rokah ustanovitelja in predsednika kluba ter predsednika kolesarske podzveze g. Batje-la samega. Pred začetkom dirk .90 dirkači in dirka. čdce (da, tudi nežni spol je imel točko na tem sporedu) vozili pozdravni krog, nato pa se je takoj pričela. medklubska dirka novincev na 4 kroge, v kateri je startalo 10 dirkačev. Podrobno: 1. Kodrič Franc (Zarja) 2 :42 3/5, 2. Zatler Vinko (Ljubljanica) 2 :42 4/5, 3. Kodar Franc (Sava) 2 :43, 4, Gregorič Josip (Primorje) 2 : 43 1/5, 5. Omejc Polde 2 : 43 2/5, Juniorska dirka »Save« na 5 krogov, ki se je je udeležilo 10 dirkačev, se je končala takole: 1. Stepančič Ivan (Sava) 4 : 11, 2. Sad-rnkar Anton (Sava) 4 :11,1/5, 3 Bizovičar Marjan (Sava) 4 : 11 3/5, 4. Cotman Janko 4 : 12. Na cilj so prišli samo omenjeni štirje dirkači, ostali so odpadli že na progi- Medklubska damska dirka na 3 kroge s 5 d'irkačicami se je končala takole: 1. čermelj Anica (Sava) 2:32 1/5, 2. Cebular Sonja (Hermes) 2 : 32 2/5. 3. Per-toud Marija (Primorje) 2 : 33. 4. Gec Cita (Ljubljanica) 5. če-lešnik Mimi (Sava). V medklubski dirki junior jev na 5 krogov je vozilo 10 dirkačev, med katerimi je sigurno zmagal odlični Lavrih. Podrobno: 1. Lavrih Karel (Hermes) 3 :28 2/5, 2. Bricelj Franc (Ljubljanica) 3 : 28 3/5, 3. Kalan Ivan (Hermes) 3 : 29, 4. Stefančič Stanko (Ljubljanica) 3 :29 2/5, 5. Stefančič Ivan (Sava) 3 :30. Društvena dirka Save se je vršila na 20 krogov in je nastopilo 8 dirkačev. Podrobni rezultati so bili: 1. štefančič Ivan 16 :13, 2. Bizovičar Marijan 16 :13 2/5, 3. Gjorgjevič Franjo 16 :14, 4. Cotman Janko 16 : 14 2/5. Favorit Močnik je 6 krogo-v pred komem padel. nato dohitel skupino, toda tik pred ciljem »e mu je snela veriga in je ostal neplasiran. V teku s kolesi za darila je sodelovalo 15 kolesarjev. Vozači so s kolesi v rokah tekli en krog, nato pa na sredi igrišča pobrali 6 praktičnih daril. ; ELITNI KINO MATICA Tei. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 71/4. in &V4. uri ru»ska veleopereta Past r Kostfa N'cv Par3.mountov Žurnal. V glavni dirki ljubljanskega podsaveza je nastopilo 9 dirkačev. Vsa skupina je vozila strnjeno od starta do cilja in je v končnem spurtu proti pričakovanju zmagal Trobec. Podrobni rezultati: 1. Trobec Ivan (Hermes) 14 :46 1/5, 2. Kačič Julij (Hermes) 14 : 46 2/5, 3. Oblak Janko (Primorje) 14 :46 3/5, 4. Zerjai Oskar (Primorje) 14 :47, 5. Gärtner Franc (Ljubljanica) 14 : 47 1/5, V dirki senlorjev na 3 kroge je vozilo 5 vozačev in je bil vrstni red na cilju tale: 1. KeršiČ Miha 2 :16. 2. " Jenko Tone 2 :16 1/5, 3. Klemenčič 2 : 16 2/5. V glavni mednarodni dirki na 20 krogov je startalo 9 dirkačev, ki so tudi vozili kompaktno v skupini in je zmago odločil končni spurt. Podrobno je bilo na cilju takole: 1. Kačič Julij (Hermes) 13 :44 4/5. 2. Trobec Ivan (Hermes) za dolžino kolesa, 3. Oblak Janko (Primorje) 13 : 45,4. Gärtner Franc (Ljubljanica) za dolžino kolesa, 5. Prosinek (Zagreb). V poslednji točki so dirkali motorji na 10 krogov in so bili na startu le trije. Rezultati: 1. Kavčič 5 : 56, 2. Trampuž 5.58, 3. Sremkar. Zvečer je bila pri Kačiču razglasitev rezultatov in razdelitev daril, nato pa animirana športna zabava. Plavalni dvoboj Ljubljana—Zagreb Zmagala je Ljubljana s 47 : 31 točkam. Rogaška Slatina, 18. avgusta. V letnem kopališču banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini se je danes vršil plavalni dvoboj med reprezentancama ljubljanskega in zagrebškega podsaveza. ki se je, kakor se je splošno računalo, končal z zmago Ljubljane. Razmerje točk pa je po rezultatih nedavnega junioiskega prvenstva in velikem napredku plavalnega sporta v Zagrebu vendarle precej višje kot so računali poznavalci. Tehnična stran prireditve ni bila baš na višku, ker je bilo za priprave premalo časa in sredstev; waterpolo tekma pa je sploh postala žrtev nezadostne vnanje opreme. Tekmo je gledalo okoli 250 eledalcev. Podrobni rezultati so bili: 10« m hrbtno: 1. Wilfan (L) 1:16.2, 2. Schell (L) 1:19.9. 3. TuSkan (Z) 1:22.2, 4. Sul i <5 (Z). Točke 7:3 za L. lft« m proBto dame: 1. Groschel (L) 1:17.2, 2. Košir (Z) 1:21.2, 3. Dragic (Z) 1:20 (napačna odločitev sodniškega zbora). 4. šiška (L) 1:21.2. Točke: 12:8 za L. 100 m prsno dume: 1. Binder (L) 1:40.4, 2. Dvorak (Z) 1:42. 3. Fine (L) 1:43, 4. Šlezinger (Z), Točke 18:12 za L. 200 m prosto: 1. Wilfan (L) 2 : 30, 2. De Filipis (Z) 2 :29.9, 3. Schell (L) 2 :40, 4. Pajnkovič (Z). Ta točka bi se bila skoraj končala s senzacijo, da bi bil De Fili-pie zmagal nad Wilfanom, ki je bil utrujen po 100 m hrbtno. Nekateri gledalci so ga videli priti na cilj za De Filipisom, toda sodniški zbor mu je priznal prvo mesto. Točke: 24 :16 za L. 200 m prsno: 1. Cerar (L) 3: 00.3, (znat. no boljše od rekorda); 2. Roatohar (L) 3:06.5, 3. Sotošek (Z), 4. Grkinič (Z). I Slednji Sušačan služi v Kariovcu vojaški rok in je zato startal za Zagreb, vendar trenutno si y forsù. Ttffcei 31 ; 19 za L, S X 100 m mešano dame: 1 Ljubljana (Binder, Bradač, Groachei) 4 :35.6, (izenačen jugoslovenski rekord), 2. Zagreb. Točke: 39 : 29 za L. 4 X 100 m prosto: 1. Ljubljana (Sernec, Ziherl, Wilfan, Cerer) 4: 24. 2 (znatno boljše od rekorda), 2. Zagreb 4 :33. Zmago je odločil že meri kot drugI Točke 47: 31 za L. Kot zaključna točka ae je vrSila waterpolo tekma med obema reprezentancama, ki jo je utoni «odnfic g, Kramargič že v drugi polovici prvega polčasa prekiniti in raaveljaviti, ker se je prelomila prečka na golu. Stanje je bilo takrat 3 :2 za Zagreb. V ostalem je bilo igrišče te tako prekratko ln preozko ter na enem koncu tudi voda preplitva, kar je pri enem golu dalo povod za mnogo razburjenja med gledalci in igralci (Na to srečanje aé bomo še povrnili Op. m.). Jugoslavija : Poljska 3:2 (0:2) Pred 20.00C gledalci Je včeraj jugoslovenska nogometna enajstorica zmagala nad poljsko — Gole za J. so zabili živkovič t, Sekulič pa 1 Katovice, 18. avgusta. Pred približno 20.000 gledalci se je vršila danes v novo otvorjenem občinskem stadiona meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in Poljsko, za katero je vladalo veliko zanimanje. Jugoslov. so imeli med gledalci malo na-moštvo je imelo med gledalci malo navijačev, toda ta peščica, večinoma dijakov, ki so tanikai na praktičnih študijah. je v drugi polovici igre prišla več kot na svoj račun. Tekmo so posetili tudi razni oficijelni zastopniki in odlični gostje. Igra je bila v dveh tretjinah I. polčasa otvorjena. toda jugoslovenska enajstorica se nikakor ni mogla zbrati, tako da je imel vratar Glaser mnogo nevarnega dela. V 24. min. je usoelo levi zvezi Poljske zabiti prvi gol. kar je silno dvignilo elan poljskih igralcev. Bili so še dalje v premoči ter so že 5 minut pozneje zabili še drngi gol za svoje barve. Jue-oslovani so se nato nekoliko popravili, toda rezultat se do odmora ni več menjal. Maribor : Celje 3:2 (1:1) Celje, 18. avgusta Na igrišča pri Skalni kleti se Je danes vršila revanžna nogometna tekma med reprezentancama Maribora in Celja, ki se Je končala s pičlo zmago gostov. Tekma Je bila živahna tn napeta. Celjani so bili do odmora v lahki premoii, nato pa so prevladovali Mariborčani ali pa je bila igra izravnana. Mariborčani so bili tehnično in kombinatorno bdljši, Celjani pa najbolj požrtvovalni, toda mnogo preveč neodločni pred golom, kjer so zapravili mnogo zrelih pozicij. Da ao bili Celjani na nasprotnikovem polju zelo agilni, kaže razmerje kotov 9 :1 v njihovo korist Gole so zabili: Vodeb ▼ 44. min. I. ter Barlovič v 15. in Ogrizek v 22. min. II. polčasa za Maribor, Coh v 24. I. in Schuh v 21. min. n. polčasa (iz enajstmetrovke) pa za Celje. Sodil Je g. Veble precej n ©sigurno tn površno ter s hudimi napakami. Gledalcev je bilo okoli 400. V predtekmi je mladina Celja premagala vojaško moštvo 39. pešpoika z 11 :4. (2 : 2). Ostale nogometne tekme Ostale nogometne tekme Ljubljana: Finale pokalnega turnirja na Viču: Slovan : Mars 6:1, Reka : Jadran 2 : 2. Turnir še ni končan, ker Jadran ni hotel nastopiti za podaljšek igre. Beograd: Sofija : Jugoslavija 1 :0 (1 : 0). Precej slaba igra in brez velikega zanimanja občinstva. Edini gol dneva so zabili Bolgari v 14. min. I. polčasa. Ihinaj: Rapid : Hungaria (Budimpešta) 4 : 4 (3 : 2). Med. Univ. Dr. Srečko Pucher špecijalist za zobne in ustne bolezni, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 32, telefon štev. 20-70, zopet redno ordinira od i/2 7.—Vi 12. in od 2.—5. ure. ASK Primorje (nogometna sekcija) sklicuje drevi ob 20 pri »Levu« sestanek vseh klubovih odbornikov, članov in sim-patizerjev. Zaradi važnosti prosimo za poln oštevi Ino udeležbo. S. K. Ilirija, (nogometna sekcija). Na. čelstvo sekcije sklicuje drevi ob 20. plenarni sastenk nogometne sekcije, v restavraciji hotela Štrukelj. Zaradi važnosti sestanek obvezen z vse članstvo in starešine. I V II. polčasu je jugoslovenski napad 0 nesreči izgubil vodjo Marjanoviča, 1 so ga morali odnesti z igrišča. Njegovo mesto je zasedel Sekulič, Vuja- i dinovič pa je šel na mesto Zečeviča, Kljub tej spremembi je začela vrsta i močno napadati in se je v 15- min. posrečilo ZivkoviČu iz lepe pozicije 1 ustreliti 1. gol za Jugoslavijo. Ta uspeh je vlil Jugoslovenom novih sil in že 3 min. pozneje je Živkovič z nenadnim krasnim strelom izravnal rezultat. Jugoslovenska enajstorica ie nato v vseh vrstah postala nevarnejša in res se ie nazadnje Sekuliču v 39. min. ponudila priložnost, da je iz gneče pred golom zabil zmagonosni gol, ki ga Poljaki niso mogli več nadoknaditi. Igra je bila zelo fair in oboji igra/-či so zelo pazili, da bi ne prišlo do nesreče. toda klinb temu so Jtiarosloveni za skorai polovice igre izgubili odličnega Marjanoviča. Tekmo je sodil Nemec Birlem. Monarhistični pokret v Grčiji Atene, 18. avgusta. AA. List »Elinikon Melon« javlja, da je 87 poslancev Vladne stranke za obnovo monarhije. K temu je treba prišteti še 31 poslancev nacionalne radikalne stranke, ki jo vodi podpredsednik ministrskega .sveta general Kondilis, in sedem poslancev Metaksasove stranke. Za restavracijo je torej 125 poslancev. K temu je treba priàteti Se večje število ministrov in še nekaj poslancev, ki bodo za obnovo monarhije po povratku ministr-rfkega predsednika Tsaldarisa. IzseljeniSki Skandal v New Yorku New-?ork. 18. avgusta b. V Severni Ameriki fo prišli na sled velikim goljufijam pri naseljevanju tujcev. Državni pravdnik Kaufmann je izdaial ponarejene potne listine in je baje s tem v ve? letih zaslužil vedno najmani oo milijon dolarjev. Iz akvariste ve torbe PorcijunkuJa priheja v deželo v začetku avgusta in je nekaka oznanjevalka bliža- ! joče se jeseni. V tem času se začno dvigati hladnejši vetrovi. Poleg tega se pa pojavljajo jiutrme in večerne megle tudi v ravnicah, doč.im jih junijska in julijska vročina ni tinpela. Vročina je baš v tekočem letu povzročila mnogo zla na kopnem in tudi v vodah, vendar »o sicer zelo redki nalivi poklonili jarkom in potokom vsaj to-liko vode, da so mogle letošnje rib'ce za silo životariti. Kljub dejstvu, da je zaradi auš^ mnogo zaroda poginilo, ga je v ljubljanski kotlini vendar še dovolj, zlasti v dolnji Ljubljanici, kjer so posebno mnogoštevilni kleni, kleniči, mrene, pohre in babice, podiustov in ogric je pa manj. Sicer je pa dolnji d-il Ljubljanice kakor nalašč ustvarjen za drst, kajti poleg primernih plitvin je tudi dovolj pritokov, kjer se ribe zdi ogledal akvarije v fiziološkem institutu kraj ljubljanske bolnišnice. Ljiulbitelji pupkov pridejo tam na svoj račun. Nekatere vrete so krasne. Tudi Človeških ribic in drugih žiivalc vidim» v zanimivi, znanosti namenjeni zibirki. Zalo lepi eo akvariji bivšega ®oa, ki flh" je omen eni in«tiitwt podedoval, deloma sj jih pa izposodil iz zoološkega institu a. Tudi za hrano je poskrbljeno z jamicami za vodne bolhe «n ni tika,rje. Pil *ej prilfki naj t*menlm bazen z vodnimi bolhami p~i Fužin ab. Na gladini se je Taspaala vodna leča. Treba jo bo za tre ti, sicer bo bolham odkilenksilo. Praživake, e kalter im i se hranijo bolhe, potrebujejo ©vetlobo za svoj razvoj. Ker je živa hrana za nekatere naše ribice neobhodna, si moramo ohraniti t bližini mesta obstoječe prilike. Važno je tudi, da «i vsak akvarist natovi "e toliko, kolikor mu je za nekaj dni neogibno. Vsi naj bodo deležni dobrot, ki nam jih trudijo jamice v okolici. Ker se pritožujejo zlasti začetniki, da nI ak-airietičnih knjig v domačem jeziku, p° katerih bi se mogli ravna*?, obveščam *a-nimance, d« je knjiga gotova. Zal je pa kriM zajela tudi raloJništva. Sicer pa obravnava ponedeljsko »Jutro« vea zadevna vprašanja in Je torej vsakomur ^mosceno, urediti akvarij, kakor je treba, po navo-dP h v teh člankih. Na razpolago j« neke j s ved rovk, vejice TEDEN DNI FILMA JEAN HARLOW sloveča ameriška zvezdnica, o kateri gre glas, da je tudi dobra svetovalka V kozmetičnih preparatih Pot Sidneyeve do filmske zvezdnice Ena izmed najzanimivejših filmskih igralk, ki ni lepa lutka, zato pa toliko bolj simpatična in očarljiva, je Američanka Sylvia Sidneveva. Rodila se je v Newyorku. Dar za umetnost je podedovala od svoje matere, ki je bila operna pevka, a je zapustila gledališke deske, da se je lahko posvetila vzgoji svoje hčerke. Sylvia je v starosti 15 let postala učenka slovite ameriške gledališke šole The Theatie Guild v Newyorku. Ko ji je bilo 17 let, je začela iskati na-meščenje. Ponudba mladih talentov je bila velika, zato je bila mnogokrat odklonjena, vendar pa ni izgubila nade in poguma — niti takrat, ko si je na dan ke - umetnice, ker se zmerom bolj potrjuje dejstvo, da se lepota in dar za umetnost le redkokdaj družita. Sylvia je svojevrstno očarljiva. Američani pravijo, da je njen tip slovansko mongolski. Njen oče je bil namreč po rodu iz vzhodne Rusije. V Sternbergovi režiji je Sidneyeva imela glavno vlogo v Dreiserjevi »Ameriški žaloigri«. V tem filmu, v katerem je igrala siromašno deklico, je Sidneyeva prvič pokazala, da je karakterna igralka največjega formata. Sidneyeva ima dar? da njen smeh ni hrupen, nego se samo napol smeji, da zadržuje jok, s čimer gledalcu nudi nekaj velikega, močnega — znak prave umetnice. V igri ne požira, nego živi, kakor živi človek v vsakdanjem življenju, a daje več od navadnega človeka, ker v vsej svoji igri izraža dušo. Pri nas so se igrali že mnogi filmi 5 to umetnico in opažati je bilo, da je ta simpatična igralka valeteli med ki nomatografskim občinstvom spi >šno na ugoden vtisk. evoje prve premiere zlomila nogo, da ee je morala mnogo mesecev zdraviti. Ko je štela 18 let, je prvič nastopila v newyorškem Broadwayu. Z 19 leti se je napotila v Hollywood, da je nadomeščala v nekem filmu nenadno obolelo Klaro Bowovo. Prvi govoreči film Sidneyeve so bila »Temna pjta«, ki so pomenila obenem tudi njen prvi pomembnejši uspeh. Sezona sladkih in lepih lutk je minila in zmerom bolj se uveljavljajo igral- RJ_c_a_r d o. C_o.r_t e s. igra v Metrovem filmu »Sence soma« glavno moško vlogo isna razstava v Kamniku Zanimiv pogled v stari Kamnik z njegovimi nošami, luteranskim oltarnim prtom, rokovnjaškimi spomini, mnšiMin ©rodfem, zgodovinskimi meči in obrtniškimi običaji Na Rokovo hodijo Ljubljančani v Dravlje Častit patrona telesnih in duševnih ran. i'a •sem si mislil, kaj če bi ga šel obiskat v Kamnik. Obenem sem hotel pokazati ljubeznivi spremljevalki edino slovensko cerkev v »tri štuke« tam zgoraj na Malem gradu. Pa se mi, žal. ni posrečilo, zakaj dvakrat smo zaman naskočili strmino: obakrat je bila cerkvica m prta Bilo je popoldne, vrli Kam-ničani obhajajo svoje Rokovo najbrž samo dopoldne. Pa smo si zato ogledali ostale kamniške zanimivosti. Zlasti moram jx)hvaliti vzoren red in čistočo, kar je vsekakor v čast mestu in njegovi upravi. Obisk ie veljal tudi balani, kamniškemu pokopališču, ki ima brez dvoma eno izmed naj!epš:h leg. Kamnik postaja od leta do leta bolj razvito letoviško mesto. Priznati moramo- da mnogo stori in žrtvuje za razvoj in napredek tujskega prometa. Tudi sicer ima mesto mno?o pokazati V okviru Kamniškega tedna ima kar dve razstavi, obrtno in narodopisno. Zadnia je v veliki dvoran? Narodne čitalnice. Razstavo ie uredil upokojeni občinski tajnik g. Štele; zbral je narodne noše in razne starinske zanimivosti, ki jih je prav v Kamniku še vse polno, delno v kamniškem »muzeju«, lasti živinozdravika g Josipa S a d n i k a r-j a. delno pa v Steletovi in ostalih kamniških družinah. G. Stele, ki so mu zdaj v visokih letih še zmerom pri srcu narodopisne in zgodovinske starine, je uslužen tolmač in vodnik po razstavi. Najprej smo ogledali čelnike a v b, od preprostih do najdragocenejših, zlato vezenih z debelim pnidvižnim vezenjem, gosenice imenovanim. Pozornost zbuja, kako so že v oni dobi, to je pred 150 leti in še poprej, natančno razlikovali za posebne dogodke zunanjost narodnih noš. Tako n. pr. so inieli ob smrtnih primerih avbine čelnike za pol žalosti in spet druge, popolnoma črne, za globoko žalost. Za poroko pa so imeli ženske avbe z venčki Nekatere avbe so zelo dragocene in predstavljajo lepo premoženje. Najbrž za manj dragocene poje narodna pesem: »Za avbo tržišlco in furemček zlat gobe sem brala celo pomlad.« V dvorani vise po stenah in na vrvicah velike zbirke rut in robcev, svilenih in volnenih v najrazličnejših barvnih sestavah. Vidiš rožaste. črtaste, z resami in brez njih. Rute, ki so jih nekdaj nosile žene in dekleta okoli vratu pri narodni noši, in rute s krasnimi polžastimi vzorci : zato so se imenovale po I žarke. Na steni visi velikanski, z roko šivani, moški žepni robec, ki bi pristojal kakemu Martinu Krpanu ali Lambergarju, ko sta odhajala na Dunaj »glavó jemàt.« Poleg visi podoben, ne mnogo manjši ženski robec, ves v beli vezenini. Na razstavi so velike garderobe narodnih oblek. Ker je bilo blago pogosto zelo dragoceno, se opaža tudi tukaj varčnost. Tako so bila n. pr. krila okrog in okrog iz boljšega, dražjega materiala, le spredaj, kjer je skrival krilo Širok predpasnik, je bilo všito cenejše blago. Tu vidiš obleke s prekrasno vezenimi životki, dalje dragocena krila iz mezlana in celo iz težkega padvana. Taka vrsta blaga se je izdelovala v oni dobi v domači kranjski obrti in prodajala daleč okrog po svetu. Tega se spominja še Vodnik : »Imam oblačilo domač'ga padvana, ženica pa krilo iz prav'ga mezlana. Se sveti na Kce, ko pirh moj škrlat nje šapelj, jegliča, nje modere je zlat.« Da, takole so bile oblečene takrat naše Slovenke in so morale biti kaj čedne in košate 1 Nad oblekami visi Šapelj, Steletova last. ki je poleg Sadnikarjevega baje edini. Na obešalniku visijo ženske jope; ena je iz ovčje kožuhovine in čisto bela, druga iz tako imenovanega plemenitega su k na (edles Tuch). Vse to je ročno delo; robovi so po dvajsetkrat in še večkrat prešiti, kar se je smatralo v oni dobi, za znak dobrih premoženjskih razmer. V zbirki so tudi poročne obleke. Velika redkost na razstavi je zelo lepo, pisano vezen ženski oprsnik. bristelc imenovan. Nosila ga je «Savinjska roža« ali, kakoT so jo imenovali takratni kamniški meščani, *Die Perle von St. Georgen« (Šentjurski biser). Primožila se je Iz Savinjske doline in je bila Kamničanom baje tako všeč, da so takrat, ko se je peljala k poroki, tekli po bližnjicah skozi gozd. da so jo lahko še enkrat videli. Tudi je razstavljena večja zbirka okrog sto let starih ženskih klobukov, po svoji obliki zelo ljubkih. Seveda je bil ženski spol kakor zdaj tudi, takrat rad lep, in bi taka moda tudi zdaj ne bila napačna. Na razstavi navzočna mlada Kamničanka si je tak klobuček nataknila na glavo; zapisati moram, da je bil pod njim njen mladi obrazek še lepši. Iz leta 1840. je dobro ohranjen oSpetelj, zelo čist kljub temu, da baje še nikdar ni bil opran. Z mnogimi gubami je nabran in prešit s šivom >r i b j o kostjo (Grätenstich). Na razstavi je večja zbirka usnjatih ženskih p a s o v, ki so jih nosile žensKe ob slabem vremenu in si z njimi podrecale krila. Taki pasovi imajo pocinjene okraske z žebljički v narodnih motivih, z imeni lastnic in številkami letnic. Pasovi so z žebljički tako na gosto prebiti, da je usnje popolnoma pokrito in je pas kakor kovin a 31. Nadaljni pasovi so srebrni in pozlačeni za okras pri narodni noši. Eden se imenuje jerovčan po pasarju Jerovču, ki je izdeloval pasove take vrste, drugi se imenuje ropotač, potem je eden z angelovo glavo in eden ima letnico 1760. Nato pridemo do moške garderobe in se ustavimo pri zbirki moških telovni kov v raznih barvah, z vsakovrstnimi gumbi, tudi srebrnimi. Ob raznih primerih so nosili raznovrstne telovnike, kakor pravi ona narodna pesem iz Prevoj pri Lukovi d: Ob vsaki nedeP "mam lajbelček bel, za velite godi pa rdeče kot kri.« Velika je zbirka moških klobukov, med njimi tudi širokok rajnih rokovnjaških. Velik je pastirski klobuk iz Radovljice. lm-pozanten je visok cilinder, ki je, kakor kaže značka v notranjosti, pariški izdelek. G. Stelé se še dobro osebno spominja, da ga je nosil eden izmed poslednjih kamniških mestnih sodnikov, Košir. Na steni visi več starinskih m a š n i h p 1 a š č e v; eden je iz leta 1600 v narodnih motivih. Marija je vezena na nekem plašču s tipičnim kranjskim obrazom in drži prav takega Jezuščka v naročju. Zanimiv je ostanek oltarnega prta iz nekdanje, zdaj podrte luteranske cerkve, tudi iz leta 1600. Na razstavi je med ostalim duhovniški ovratnik, domače delo znamenitega slovenskega prirodosk>vca in pisatelja, župnika Simona Robiča s šenturške gore. Mnogo je spominov na rokovnjače. ki so bili pred dobrimi sto leti strah in groza kranjske dežele, zlasti pa neposredne kamniške okolice. G Stelé zna marsikaj povedati o tej nadlogi. Da, prav do mesta 60 se prl-teple te mrcine. Tako na pr. je prišla rokovnjaška tolpa nekoč v nedeljo med krščanskim naukom v kmečko hišo na Žalah. kjer je bil gospodar sam doma. Našemljeni ro-kovnjači so zahtcali od njega denarja in živeža. Kmet pa se jim je postavil v bran. Med prerivanjem je padla nekemu rokovnja-Ču krinka z obraza. Gospodar je spoznal svojega hlapca in zaklical: »Janez, tudi M« Ta se je prestrašil, da bi ga utegnil gospodar izdati. Zato je zaklical v rokovnjaškem jeziku nasproti ostalim tovarišem: .Pribijte hudiču jezik na mizo!« To so rokovnjači zares tudi storili, še nedavno je bila videti tista miza pri neki hiši, shranjena pod streho. • Na dobo rokovnjačev spominjata 150 let star čevljarski stol in kladivo mojstra B o j c a. znanega rokovnjača in čevljarja iz Radomlj pri Kamniku. Nadalje so tam grajske verige, ki 90 vanje kovali nose nepokornih podložni-kov in tlačanov. Verige, od katerih tehta vsaka po pet kilogramov, so iz neke graščine v kamniški okolici. Baje je bil vanje vklenjen tudi rokovnjaški poglavar Nande. Tam je tudi sramotna krinka iz debele železne pločevine. Bila je namenjena tatovom, vlačugam in opravljivkam. Še v 18. stoletju so nosili to krinko na sramotnem odru (prangerju). Krinko so lahko zaklenili ob straneh z žabicama. Zraven je še s t i-s k a 1 n i c a za prste kot mučilno orodje. Pozornost vzbujata tudi dva meča; eden je krvniški meč iz 16. stoletja, drugi pa težak meč kmečkih upornikov iz 1. 1620. do 1625. Meč je kovaško delo; nožnica je široko 10 cm in nad meter dolga. Po narodni govorici je bila s tem mečem odsekana glava nezveste graščakinje, ki je umorila svojega moža. Obglavljenje se je izvršilo na mestnem trgu. Na nožnici je vrezan napis: >Wan ich das Schwert auf thun heben Geb' Gott dem Sünder das ewge Leben.« (Kadar dvignem meč, daj, o Bog, grešniku večno življenje.). V srednjem veku je bil Kamnik važen kraj ob prometni trgovinski cesti, ki je takrat držala iz severnih dežel po Tuhinjski dolini skozi Kamnik in naprej skozi Kranj in Škofjo Loko v južne kraje. Tako se je razvil Kamnik v cvetoče obrtno mesto. Le krznarjev je štelo trinajst; pa tudi ostale obrti so bile močno razvite. Na razstavi so najstarejša pravila bratovščine kovačev, nožarjev in ostrogarjev v Kamniku iz leta 1478. (napis pravi, da pet let pred rojstvom Martina Lutra). Tam je tudi sk r i -njiea obrtne bratovščine ali ceha kovačev, sekirarjev, ključavničarjev in nožarjev v Kamniku iz 17. stoletja. Kadar je zborovala zadruga, takrat je bila skrinjica vedno odprta. Pod vitrino so izdelki kamniške keramike, porcelanasti predmeti iz prve keramične tvornice v Kamniku. Tvorničar je bil Florijan Konšek. Poleg je kovinast kozarec v obliki naprstnika, last nepoznanega krojača v Kamniku iz leta 1732. Mož je visoko spoštoval svojo obrt. Zato je nosil na-prstnik, znak svoje obrti, po svetu, ko je po tedanjem običaju potoval kot pomočnik po tujini. Pil pa je rad! Kozarec drži pičlo pol litra. Napis v bohoričici se glasi: Sa shivat prevelik, sa piti pa prau, po svetu ga nosu, ga vednu shtemou. 1732. Nekdo, ki je imel čas in veselje, je izračunal, da bi bil krojač, ki bi mu bil ta naprst-nik prav, visok nad 8 m in bi tehtaj najmanj 350 kg. Pod steklom je tako imenovano obrtno kazalo (Herbergzeichen), kjer so znaki raznih obrti, in sicer njih izdelkov v pomanjšani obliki, ki so jih obešali nad mizami v gostilnah. V teh so imeli potujoči obrtni pomočniki svoja zavetišča. Na račun obrtne zadruge so dobili po enkrat večerjo in prenočišče. V Kamniku je bilo tako zavetišče (ieperga) v gostilni »Pri nebeškem očetu.« Tudi je še cehovsko znamenje pod steklom; notri je več vrst raznih klobukov, med njimi tudi takratni Sturmhut, vse seveda v pomanjšani obliki. Na razstavi je ci n a s t vrč iz leta 1766., s katerim je ženin v spremstvu svoiesa druga hodil vabit na svatbo in dajal Iz tesa vrča vabljencem piti. Pri tem naj še omenim ključavnico mestnih vrat iz leta 1600, starinsko, zelo umetno obrtno delo. Narodopisna razstava zgodovinskih starin, nabranih po večini v kamniškem okraju, je vsekakor v čast prirediteljem in mestu Kamniku. R. D. Žena v sodobnem svetu Moderna žena in materinstvo Paradoksno se glasita dve istočasni spoznanji večine v sedanji družbi: brezposelnost na vseh koncih in krajih, ker je preveč ljudi, in padanje rojstev, to je svet propada številčno. Pravijo, da je vsesa tega prav za prav kriva žena; če bi se umaknila možu iz konkurenčnega boja in šla spet k ognjišču, bi bila kriza rešena: možje bi imeli delo. žena bi spet brez oklevanja rodila in na svetu bi bilo 3pet lepo. Ali je vzrok sedanje krize res tako preprost? Ali se moderna žena res tako trdovratno upira materinstvu iz golega pohlepa po zaslužku? Ali ni morda sama kriva, da ne more žena izpolnjevati svoje biološke naloge tako. kakor zahteva priroda in kakor bi bilo v prid človeštvu? Ali je ne tira družba sama v gospodarski boj- Kriza še dolgo ne bo rešena, žena bo navezana na svoj zaslužek, mož se bo še bal družinske odgovornosti, žena Še dolgo ne bo mogla misliti na materinstvo brez zavesti, da bo morala sama prevzeti velik ali ves del materialne odgovornosti za zarod. Popularizacija kulturnih pridobitev in nujna samostojna borba v življenju sta tudi ženo dvignili iz primitivnega pojmovanja njene naloge v moževem življenju in ji zbudili moč, željo in potrebo, da tudi sama sodeluje pri razvoju in oblikovanju svoje ~ in obče življenjske zgradbe. Pri tem novem načinu aktivnega življenja pa žena nikakor ni brezposelno bitje, ki bi moglo zavestno in polno živeti brez ozira na svoje prirodne, biološke posebnosti. Morda je največja tragika marsikatere zdrave moderne žene prav v tem, da ji je svet dal možnost za katerokoli udejstvovanje njenih ročnih in duševnih sil, a je obdržal v okovih pisanih in nepisanih zakonov biološko stran njene osebnosti tako. kakor je živela žena v dobi, ko je bil mož še njen red-nik in zaščitnik in pa edini javni delavec. Koliko je danes samostojnih žen, poročenih in neporočenih, ki v svojem telesnem in duševnem zdravju čutijo nujno potrebo po poglobljeni ljubezni in materinstvu, ki bi rade prevzele tudi velik del materialne odgovornosti za novega človeka, pa se morajo odreči ponovnemu ali morda celo prvemu materinstvu, ker si mož ne želi otrok, ker bi delodajalec ne dal dopusta, ker bi se zaradi prevelike zaposljenosti ne mogla dovolj posvečati otroku ali ker bi jo družba kamenjala, če bi rodila in vzgojila še tako dobrega člana. pa bi s kateregakoli vzroka formalno ne registrirala svoje zveze. Vprašanje ženine biološke strani obravnava dr. Vilma Janiševa-Raškovičeva v knjigi »Biologija iene i njen socialni položaj«, Beograd 1934 (v cirilici). Poleg podrobno opisane medicinske strani žene in razvoja ploda s slikami ima knjiga tudi obširne podatke o socialnem pomenu materinstva, o evgeniki in zaščiti žene v družbi in poklicu. Čeprav ni pisateljica svojih nazorov sociološko tako močno podprla kakor biološko, je vendar odločno pokazala sodoben pogled znanstvenice. Po njenem prepričanju mora vsaka zdrava žena poleg kateregakoli poklicnega dela izpolniti tudi svojo biološko nalogo: biti mora po gospodarskih razmerah mati trem do šestim otrokom. Pri tem pa se ji mora zbuditi socialna zavest, da ne bo čutila samo egoistične ljubezni do lastneera otroka, temveč bo razumevala materinstvo kot ponosno dolžnost do človeštva. Zato pa mora tudi človeška družba razumeti zahteve njene ženske prirode fn zahteve žene kot člana družbe in z evgeničnimi, soeialnoza-ščitnimi in gospodarskimi sredstvi omogočiti ženi izvrševanje njene biološke m socialne naloge. V poglavju o vplivu ženine starosti na materinstvo pravi pisateljica: »To vprašanje je postalo v dobi feminizma in gospodarske krize zelo aktualno. Dokler še ni žena aktivno sodelovala v življenski borbi, se je možila mlada, včasih 5e premlada. Tedaj je obstajalo vprašanje, ali je že sposobna, danes pa je treba vprašati, ali je še sposobna, da lahko prvič rodi brez nevarnosti za svoje zdravje in za zdravje plo-1 da. Prej so se dekleta možila med 16. in 20. ; letom, nekatera že s 15. ali celo prej. Takrat • je bilo treba res pomisliti, kakšen bo porod pri tako mladi materi. Kakor je bila takrat potrebna propaganda proti preranl možitvi, tako je treba danes vplivati na ženo, da se ne moži prepozno. V današnjem času so prvi porodi med 28. in 35. letom zelo pogosti; žene se može celo po 40. letu in se zato bojo poroda, zaradi Česar so pogosto brez otrok. Meja, ki jo daje medicina za prvi porod, je 28 let. Glede na sedanje čase bi bilo treba ženam svetovati, naj smatrajo 21. leto kot prvi, 30. leto pa kot zadnji rok sa porod prvega deteta. Najprimernejša leta za prvo nosečnost so od 22. do 25. leta. Toda zgodi se, da dekle nima priložnosti za možitev v rani mladosti. Zato nastaja vprašanje, ali je potrebno, če se ji nudi tak3 priložnost med 35. in 40. letom, da se odreče materinstvu in ali je porod v teh letih res tako nevaren* kakor so nekdaj mislili. Zdravi ženi s pravilno razvito medenico lahko svetujemo, naj se ne odreče materinstvu, ker imamo zelo pogosto normalen, čeprav malo težavnejši prvi porod pri starejši ženi. medtem ko nastanejo pri mladih ženah, katerih medenice še niso razvite, pri prvem porodu često nepredvidene težkoče. V sedanjem času nimata zakonca otrok toliko časa. dokler nista gmotno preskrbljena. Taka previdnost bi bila umestna, če bi žena s tem ne izgubljala svojih najboljših let za materinstvo. Take žene hudo greše. Priroda je ženi omejila časovno razpolaganje; ta meja je mnogo krajša kakor meja sposobnosti za fizično in duševno delo. Te sposobnosti si ohrani žena pogosto do visoke starosti. Žene, ki se izogibljejo materinstva iz ambicije do svojega dela, naj se zavedajo, da ima žena za delo, ki je ali njen življenjski smoter ali sredstvo za preskrbo, še dovolj časa potem, ko je za materinstvo prepozno.« Ko govori pisateljica o važnosti materinstva za organizem žene, pravi: >Cisto lo gična je potreba delovanja spolnih organov, ako hoče žena ostati zdrava, sicer pride v poznejših letih nad ženo vrsta težav. Večjo važnost kakor za ženin organizem sam pa ima materinstvo za človeštvo. Dr. Janiševa se vprašuje: Ali je danes res izključno žena odgovorna za to. da noče več roditi? >Med najmočnejšimi razlogi za nazadovanje porodov je dejstvo, da je mož izgubil smisel odgovornosti za družino in željo po otroku in da nosi v premnogih primerih breme družine izključno žena. So žene, ki so po prirodi dovolj močne in imajo pogum, da v teh razmerah, ko jih družba ne upošteva dovolj brez ozira nanjo in na to ali so njih partnerji dorasli svojim očetovskim dolžnostim ali ne ustvarjajo družine, v katerih so one opornice, možje pa samo postranski faktorji. Ali zato je pa mnogo večje število onih žen ki se boje materinstva zlasti pa večjega števila otrok, ker imajo pač vsak dan pred očmi take žalostne primere.« Kjerkoli govori pisateljica o materinstvu, ima v mislih zmerom le zdravo ženo in zdravega otroka; v vseh primerih, ki iz kateregakoli vzroka ne jamčijo za duševno in telesno zdrav zarod, nastopa proti porodom. Žena. ki je v poklicu, bi morala čutiti svoio biološko in socialno materinsko dolžnost prav tako kakor žena-gospodinja. Danes sodeluje žena v vseh poklicih izven doma v tako številnih jjrimerih. da ne more družba več ostati nebrižna nasproti vprašanju materinstva poklicne žene, ker je zaradi j>adanja rojstev obstanek človeštva postal že vprašanje. Pisateljica navaja pametne in izvedljive predloge, kako naj bi tudi poklicni ženi družina in družba omogočili polno izvrševanje materinskega poslanstva. Nasprotniki feminizma trdijo, da je nemogoče spojiti poklic izven doma z materinstvom, in zahtevajo, naj žena ne zapusti kuhinje, otroške sobe in pralnice. Zaslugo, da doprinaša s svojim materinstvom človeštvu vzvišeno uslugo, ji vračajo na ta način, da ji prepovedujejo aktivno sodelovanje v kultu ri in v območju umskega življenju jo drže na nizki stopnji in ji puščajo samo funkcije, ki jih je vršila v kamenlti dobi. ko tudi mož ni imel nikakih intelektualnih zahtev, ampak je delal samo v najosnovnejših potrebah za življenski obstoj. Huda naloga pripada današnji generaciji, ki bi morala dokazati, da je mogoče biti aktiven član družbe, zraven pa tudi mati. Žal gredo žene same preko tega važnega problema; namesto da bi se same borile za njegovo rešitev, se odrekajo ponovnemu materinstvu ali materinstvu sploh. Zato ne smeta ne medicina, ne družba sama molče gledati tega pasivnega reševanja, temveč morata vztrajno delovati za izboljšanje. Do izboljšanja pa bo prišlo le, če družba ženi toliko pomaga, da bo ta lahko videla v mterinstvu življenjsko veselje, ne pa bremena. P. H. Izumrla velika ptica Kmalu bo sito let, ker so uba i zadnjega alka velikana. Zgodovina te ptice je dolga. Bila je velika kakor gos; na zgornji strani je imela črno, na grlu črno^rjavo perje. Mjun je bil dolg. Velikanski alk je najrajši gnezdil po ravnih obalah Islandije. Grenlandije in Nove Fundlandije, kjer navadno silni valovi Ln viharji butajo ob obrežje. Ko 6o pred približno sto leti prvi mornarji prispeli do teh gnezdišč, je bila usoda allka velikana zapečatena. Mornarji eo gonili te nerodne pitice, ki so imele okrnjene peruti, v velikih jatah proti ladjam, kjer so jih pobijali in uživali njihovo meso. Ker so izipočetka tako brezobzirno uničevali to ptico, se lov nanjo kmalu ni več itnplačaL Namesito lovcev pa so nad nje prišli zbi-retelii redlkih živali. Ti so naposled kmalu iztrebili ptico, da še njenih jajc ni bilo ve? dobiti. Na neki londonski diražibi je doseglo šest jajc tesa alka velikana po naši vrednosti okoli 300.000 Din. Na VBe«m svetu je zdaj ©anno še 75 ja V te ptice, ki jih ču-vaijo muzeji in sicer 44 na Ansleškent, 14 v Zfd'njenih držnvab. 7 na Francoskem, 5 v Nemčiji, 2 na Holandskem in po 1 v Danski, Portugalski in Švici. Samica je legla na leto samo eno jajce. Jaica alkov so bilia največja pegasta jajca v Evropi. Kupuf domače blago! urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tekamo d. d. kot Uakarnarja Frane Jenrfiek. — Za tmwtnl dd Ja odgormcu Alo ja Novak. — Vsi t LJubljani