no raziskav rimske plastike, ki je naj­ dena v njegovem območju, podaja avtor v uvodnem poglavju. V naslednjem po­ glavju se podrobneje ukvarja z materia­ lom, iz katerega so spomeniki izdelani — predvsem z vrstami kamenin — pri čemer zagotavlja, da so vsi kosi ponov­ no pregledani in mineraloško analizirani. Vidimo, da sta najbolj zastopana lokal­ ni konglomerat in uvoženi marmor, osta­ le vrste kamna le posamezno. V poglav­ ju, ki sledi, analizira simboliko in deko­ racijo na spomenikih, predvsem na na­ grobnikih. Na kratko obravnava številne simbole, ki so v splošnem lastni rimske­ mu grobnemu kultu, ter posamezne ele­ mente, ki so domači, npr. noriško-panon- ska voluta in t. i. noriška havba. Podrob­ neje analizira dve skupini reliefov, pove­ zanih s skupno tematiko, stilom in mate­ rialom ter ugotavlja, da so izdelani v dveh delavnicah, v t. i. »delavnici treh figur« in »delavnici misterijskih relie­ fov«. Za prvo je značilna upodobitev t. i. dextrarum iunctio, kjer se predanost in ljubezen zakoncev ali staršev izraža v stisku rok. Za drugo delavnico je značil­ na simbolika Dionizovega kulta. Sem so­ dijo upodobitve Menad, plesalk in igralk na liro, simboli letnih časov. Na isto de­ lavnico so vezane tudi upodobitve Hera- kla ter morskih božanstev — Tritonov in Nereid, delfinov in morskih pošasti. V zadnjem poglavju obravnava avtor raz­ širjeni grobni simbol, t.i . Èros funéraire z dvignjeno bakljo in, pogosto, girlando v roki. Girlando razlaga kot venec lju­ bezni, v roki ga drži že lepa Helena na neki poznogeometrični vazi. Sledi glavni del publikacije, katalog, ki vsebuje polno plastiko, bronasto, kamnitno in terakotno, ter reliefne ka­ mne, nagrobnike in are. Katalog je razdeljen v pet velikih skupin (A—E) in vsaka od teh v več podskupin: A polna plastika — I. bronasta, II. kamnita, B reliefi — I. grobni, II. posvetilni, Akos Kiss : Roman Mosaics in Hunga­ ry (Fontes Archaelogici Hungariae, Aka- démiai Kiadó) Budapest 1973, 4°, 72 str., 22 sl., 17 tab., 1 barvna priloga. Kissova knjiga o antičnih mozaikih na Madžarskem je prvo sistematično de­ lo, ki naj bi vsaj delno zapolnilo veliko praznino v poznavanju antične mozaič­ C živali kot polna plastika in kot re­ lief — I. na kamnu, II. na terakoti, D časovno neopredeljivi reliefi, E dodatek (dva fragmenta bronastih ploščic). Večina podskupin ima še podrobnejšo razčlenitev. Kataloška obdelava spomenika vsebu­ je: podatke o najdišču in nahajališču, o dosedanjih objavah in ohranjenosti, sle­ de podatki o merah in materialu, iz ka­ terega je spomenik izdelan; nato je po­ dan podroben opis spomenika z inter­ pretacijo in, večinoma, datacijo na kon­ cu. Reliefne kamne opiše po delih, pri čemer posveča avtor veliko pozornost na­ pisnemu polju, natančno oriše še njego­ vo dekoracijo, navede objave napisa in ga kratko razloži; nato predstavi ostale dele spomenika, kot so zatrep, portretna niša, dekorativni elementi. Velika večina spomenikov je datirana. Za tekstom kataloga je register, slede tabele (I—XLVII) s karto mestnega po­ dročja Lauriaka (XLVIII) in karto raz­ prostranjenosti obravnavanih spomeni­ kov (XLIX). Pred nami je gotovo pomembna pu­ blikacija. Posebno je treba pohvaliti vestno in pregledno izdelan katalog z od­ ličnimi fotografijami. Žal je uvodni del nekoliko nepregleden, saj so vsi elemen­ ti, s katerimi nas avtor seznanja, nako­ pičeni in ne moremo razločiti npr. tistih, ki so bistveni za datiranje spomenikov (dejansko so skoraj vsi spomeniki dati­ rani); pogrešamo tudi analizo oblik in namena spomenikov. Čeprav so vsi ti elementi prisotni v katalogu, ne bi bilo slabo, če bi nas avtor seznanil z njimi že na začetku dela. Tako bi začeli štu­ dirati rimsko plastiko samo nekoliko bolj pripravljeni. Na koncu naj omenim, da tudi Ar­ heološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom prof. Jožeta Ka­ stelica pripravlja za »Corpus« zvezek rimske plastike v Sloveniji. Mira Kučar ne produkcije balkanskega dela rimske­ ga imperija (če prištejemo k temu tudi ozemlje današnje Avstrije).1 Nastalo je kot rezultat splošne težnje sistematično obdelati vse antične mozaike v Corpus Mosaicorum Antiquorum, čigar izdajanje naj bi usmerjala AIEMA.2 Vendar knji­ ga formalno ni izšla v tem okviru. Delo je, ne preveč srečno,3 razdelje­ no v: I Zgodovina raziskav (7—8); II Opis mozaikov No. 1 —31 (9—34), ki so razde­ ljeni po najdiščih: 1. Aquincum/Budim­ pešta (No. 1 —19), 2. Baläca (No. 20—23), 3. Savaria/Szombathely (No. 24—28), 4. Sopianae/Pécs (No. 29), 5. Orvényes (No. 30), 6. Brigetio/Szöny (No. 31), 7. Ostale najdbe (a—f); III Vrednotenje elemen­ tov in struktur posameznih mozaikov (35—63) in IV Splošni principi razisko­ vanja (64—68). Dodana sta index najdišč ter index antičnih in modernih avtorjev (69—71). I Zgodovina raziskav: zelo kratka zgo­ dovina odkritij (ne raziskav!) oz. najdb mozaičnega materiala od prve znane in­ formacije iz 18. st. dalje, se ne spušča v obravnavanje in vrednotenje mozaikov v preteklosti. Zdi se, da se je avtor s tem poglavjem hotel le držati ustaljene navade. II Opis mozaikov: sledi razdelitev gle­ de na najdišča tako, da upošteva izključ­ no ohranjene mozaike (oz. ohranjeno podobo), medtem ko so manjši fragmen­ ti in neohranjene manjše najdbe mozai­ kov le obrobni dodatek in jih ne upošte­ va niti index najdišč. Dejansko je zajetih 12 najdišč — poleg šestih navedenih v indeksu (Aquincum, Baläca, Savaria, So­ pianae, Orvényes in Brigetio) še Kövä- goszöllös, Scarbantia, Egregy, Vigändpe- tend, Kädärta in Sägvär, obenem je za­ beleženih preko 55 najdb in ne le 31, kolikor je numeriranih. Po številu in kvaliteti ohranjenih mo­ zaikov izstopajo tri najdišča — Aquin­ cum, Savaria in Baläca, s tem da tvorijo mozaiki vile urbane iz Baläce in Akvin- ka ter mozaiki legatove palače v Akvin- ku zaključene celote. Žal opisi mozaikov niso pregledni, temeljni podatki so po­ razgubljeni v tekstu, obenem pa neka­ terih (velikost in material mozaičnih kock, podlaga) večinoma sploh ni. To in pa dejstvo, da sta opis in določitev oz. vrednotenje mozaikov (kar je vsebina III. poglavja) ločena, precej otežkoča smiselno tekoče branje. III Vrednotenje elementov in struk­ tur posameznih mozaikov: med mozaiki Akvinka tvorijo mozaiki legatove pala­ če {Legatus Augusti pro praetore za pro­ vinco Pannonia Inferior) zaključeno celo­ to, ki se po avtorjevem mnenju notranje loči na skupino čmo-belih geometričnih mozaikov (No. 1 — 4), ki razvijajo težnje flavijskega baroka oplojene s klasiciz­ mom Trajanovega in Hadrijanovega ča­ sa, njih motive pa naprej razvija druga skupina mozaikov (No. 7—9), ki naj bi tudi časovno sledili prvim (nastali še pred markomanskimi vojnami). Glede na italske vzore in kvaliteto izdelave teh mozaikov predvideva avtor delovanje italske mozaične delavnice v Akvinku. Upravičenost časovne delitve teh mozai­ kov se zdi vprašljiva, prav tako tudi njih branje. Kiss se namreč moti, ko določa vsem mozaikom prve skupine isti prin­ cip upodabljanja belega ornamenta na črni osnovi; najlaže bi namreč govorili o enakovrednih barvnih vrednostih oz. o poenotenju obeh vizualnih ravnin, ki je doseženo z večkratnim prekrivanjem ornamentalnih mrež (značilna sta mo­ zaika No. 4 in 9). Mozaik termalnega dela iste palače (No. 10) je nastal v zgodnjem 3. st. in kaže italo-rimski okus. To je edini figu­ ralni (črno-beli) mozaik palače, ki se mo­ tivno navezuje na marinske in nilotske scene mozaikov Italije, stilno pa na ostij- ske silhuetne mozaike. Izredno pomemben za proučevanje rimskih mozaikov je leta 198 nastali mo­ zaik akvinškega mitreja (No. 11). Na­ tančna datacija daje trdno oporo za do­ ločevanje drugih mozaikov različnih va­ riant geometrične sheme osmerokrakih rombičnih zvezd, ki je v precejšnjem šte­ vilu zastopana na mozaikih zahodnega dela imperija (pri nas npr. celjski, leta 1854 na Dereanijevem vrtu odkriti mo­ zaik; cf. MHVS V [1854], Taf. II). Kiss meni da je ta mozaik izdelek lokalne mozaične delavnice, ki je začela delovati kmalu po koncu markomanskih vojn, najverjetneje pa sta nekaj deset let kasnejša izdelka iste delavnice tudi mo­ zaik s sceno kaznovanja Dirke (No. 12) in mozaik s sceno rokoborcev (No. 13), ob katerih prikaže avtor ikonografijo teh motivov. Mozaik, ki dokazuje, da je panonski prostor sprejemal poleg italskih vplivov tudi vplive iz vzhodnega dela imperija, je mozaik s prizorom Herakla, Nesa in Dejanejre (No. 15), ki je nastal v sever- skem obdobju. V mozaični umetnosti razmeroma redek motiv temelji na he­ lenističnem prototipu. Slikoviti način upodabljanja samo enega, velikega osrednjega prizora, kar nasprotuje siste­ mu z več slikovnimi polji (»multi-pictu- re«), ki je običajen v evropskih provin­ cah rimskega imperija, odločno govori za vplive vzhoda. Kiss domneva, da je bila osrednja slika izdelana v neki mo­ zaični delavnici v vzhodnem delu impe­ rija, odkoder je (verjetno preko Akvi­ leje) prispela v Akvinkum. To dokazuje tudi razlika v tehniki izdelave emblema in okvira. Poleg tega mozaika so v isti stavbi odkrili še dva mozaika geometričnih shem (No. 16 in 17) in večji mozaik z dionizičnimi prizori, v katere je vklju­ čen Herakles (No. 18). Tako njih geo­ metrična struktura kot motivi in način upodabljanja izkazujejo močne vplive mozaične in slikarske umetnosti vzhod­ nih provinc (Sirija). Njih datacija v čas prehoda iz 2. v 3. st. se pokriva z zna­ nim vdorom vzhodnih elementov v umet­ nost zahodnih provinc za časa severske dinastije. Tretja večja zaključena mozaična ce­ lota je skupina mozaikov iz vile urbane v Baläcapuszti, datiranih v severski čas. Kiss ugotavlja na osnovi geometričnih struktur in elementov, rastlinskih in de­ loma živalskih motivov njih sorodnost z mozaiki italskega in posebej severnoital- skega prostora, kjer je bila glavno izžare­ vajoče središče Akvileja.4 Podobno so trije mozaiki geometrič­ nih shem iz Savarije (No. 24—26), ki so nastali v severskem oz. poseverskem času, vezani na sevemoitalski prostor. Najpomembnejši v Savariji odkriti mo­ zaik pa je nedvomno veliki mozaik sta­ rokrščanske bazilike sv. Kvirina, škofa iz Siscije, datiran v 2. četrtino 4. st. Kot tipičen produkt konstantinskega ča­ sa staplja v sebi staro mozaično tradi­ cijo (barvitost, plastičnost, strukturna mreža) in nove lepotne težnje (bogastvo motivov, oživljena plastičnost, značilna, bogato razvita akantova vitica). K|iss domneva, da je ta mozaik do neke mere pod vplivom akvilejskih zgodnjekrščan- skih mozaikov, ki kažejo enako vendar poenostavljeno geometrično shemo, po drugi strani pa opozarja na tesno pove­ zanost starejših severnoitalskih geome­ tričnih shem s shemo zaobljenih križnih polj mozaika iz Savarije.5 Časovno zadnji je mozaik, nastal v 2. pol. 4. st. (morda celo v 5. st.) kot okras starokrščanske nagrobne stavbe v mestu Pécs. Geometrična shema križev in oktogonov tega mozaika se je razvila v času tetrarhije ter se pozneje izredno razširila, tehnika in polnilni motivi pa kažejo na pozen čas njegovega nastanka. Kot zadnjo obravnava avtor v tehniki opus sectile izdelano talno oblogo iz ör- vényesa, ki je nastala v 2. tretjini 4. st. Ob tem prav na kratko prikaže razvoj takšnega načina oblaganja tal. IV Splošni principi raziskovanja: Av­ tor podaja v skopih besedah različne vi­ dike in izsledke proučevanja panonskih mozaikov ter njih odnos do ostalih rim­ skih mozaikov in rimske umetnosti sploh. Glavne ugotovitve glede panonskih mozaikov, vključenih v razvoj celotne mozaične produkcije rimskega imperija od Trajanovega časa dalje (iz tega časa so prvi znani mozaiki obravnavanega ozemlja), so: Vse do severskega časa so panonski mozaiki, podobno kot mozaiki vseh zahodnih provinc, motivno in struk­ turno odvisni od italskega, še posebej severnoitalskega prostora in ne kažejo samostojnega razvoja (mozaiki legatove palače v Akvinku). To so dekorativni mozaiki bolj ali manj razvitih geometrič­ nih shem, značilnih za vse zahodne pro­ vince (italski vplivi se v vzhodnih provin­ cah navezujejo na helenistično slikar­ sko tradicijo in mozaična umetnost tega dela rimskega imperija teži k velikim figuralnim poljem). V severskem času (ki je za ta prostor tudi čas po marko- manskih vojnah), v katerem je nastalo največ odkritih mozaikov, opažamo ved­ no močnejši vpliv vzhodnih provinc, ki se izraža v povečam barvitosti, razčle­ njenosti in novi plastičnosti geometrič­ nih shem in elementov ter v uvajanju večjih slikovnih polj z mitološkimi mo­ tivi (Herakles, Dioniz). Sedaj se prvič v razvoju rimskega mozaika na tem pro­ storu ob stalnem italskem vplivu (Ba- läca) pokaže do neke meje samostojnost v mozaični produkciji, kar govori za lo­ kalne mozaične delavnice. Razen mozai­ kov legatove palače v Akvinku, ki jih je izdelala italska delavnica in onih v Ba­ iaci, pri katerih moramo verjetno tudi računati z neko italsko delavnico, so vsi ostali mozaiki delo domačih mozaičnih delavnic. Celotna mozaična produkcija rimskega imperija v prvih stoletjih ne kaže bistvenih razlik glede na prostor svojega nastanka, v 3. in posebej v 4. st. pa že lahko ugotovimo razlike v mozaični produkciji posameznih podro­ čij (starokrščanski mozaik iz Savarije) tako v motivnem kot v strukturnem po­ gledu. Za mozaike obravnavanega ozemlja je ugotovljeno, da so nastali na spoju žar- čenja velikih centrov Vzhoda in Zaho­ da, s tem da ostaja Akvileja skozi ves čas prvi in najmočnejši vplivni center za ves vzhodnoalpski in zgornjedonavski prostor. Ob koncu naj omenimo še nekaj, če­ sar Kiss sicer izrecno ne pove, je pa pri­ sotno v njegovi analizi razvoja rimske mozaične umetnosti. Omamentalno-de- korativni značaj rimske mozaične umet­ nosti je zanj ena bistvenih potez rimske nacionalne umetnosti kot celote. Prav v tem prepoznava avtentično potezo rim­ ske, v nasprotju s helenistično umetnost­ jo oz. tisto težnjo, ki vodi rimsko umet­ nost v ploskovitost pozne antike, kar po­ meni istočasno vse večje oddaljevanje in osamosvajanje od helenistične tradi­ cije. Kissova predstavitev in analiza mo­ zaikov je za obravnavano področje vse­ kakor pionirsko delo in zasluži vsakršno priznanje. Vendar pa lahko ob njem izra­ zimo željo glede bodočih del; željo, ki more biti razumljena tudi kot očitek na­ šemu avtorju. Želeli bi namreč, da bi Iva Curk: Rimljani na Slovenskem. Ljubljana, DZS 1976, velika 8°, 122 str., številne ilustracije. Za Grafenauerjevim orisom zgodovine v arheoloških obdobjih na Slovenskem ( .Zgodovina slovenskega naroda 1 [1964]) je delo Ive Curkove prvi poskus na tem področju. Presenetljivo malo za deželo, ki ima toliko arheologov in tako zani­ mivo lego, namreč na ozkem stičišču dveh polotokov, ki sta imela vodilno vlo­ go pri oblikovanju evropskega človeka. Poskus Ive Curkove je Grafenauerjevemu podoben le na videz. Medtem ko je Gra­ fenauer skušal podati politično-zgodovin- sko podobo Slovenije v antiki, je Iva Curkova kljub naslovu prvega poglavja, namreč ’ Zgodovinski razvoj, vojska, uprava’ , prenesla težišče docela na kul­ turno zgodovino. Povsem se razhaja av­ torica s predhodnikom tudi v načinu pi­ sanja, ki ji ga ne nazadnje narekuje sam namen dela. Avtorica ima namreč izra­ zito pedagoško tendenco. S tega vidika, mislim, da se je odločila za dober pri­ stop s popularizacij sko noto in napisala delo za najširši krog bralcev, delo, ki ga s pridom vzame v roke vsakdo: od učeče se mladine do izobraženca. Pisanje politične zgodovine, kolikor se vanj spušča, je šablonsko. S tem izra­ zom ne vrednotim negativno njenega pr­ vega poglavja, marveč izražam le svoje prepričanje, da se za tako majhen izrez bilo obravnavano gradivo dosledno siste­ matično predstavljeno in da bi sledilo normam, ki jih je izdelala oz. predložila AIEMA, katere član je tudi Kiss. Bojan Djurić 1 A ntična m ozaična p ro d u k cija avstrijskega ozem lja je o b d elan a v neobjavljeni disertaciji H. L atin (Römische Mosaiken aus Österreich, Diss. W ien 1966), gradivo s slovenskega ozem lja je p red lo žil B. D jurić, A ntični m ozaiki na ozem lju SR Slovenije, AV 27 (1977). 2 AIEMA — Association Internationale pour V Etude de la Mosaique Antique, u stanovljena leta 1965 v Parizu po d vodstvom H. S terna. Iz d aja gla­ silo Bulletin d ’ AIEMA, ki je dostopno le članom . G lasilo p rin a ša predvsem tekočo strokovno b iblio­ grafijo, v 4. št. (m aj 1973) pa je objavljen n a črt poenotenega izrazoslovja in b ra n ja geom etričnih elem entov in s tru k tu r antičnih m ozaikov. Teore­ tično b ran je je zajeto v dveh zbornikih sim pozijev o antičnem m ozaiku — La Mosaique Gréco-Romai- ne I (1965) in I I (1975). 3 K ar je v svoji oceni tega dela ugotovil že M. D onderer; cf. Gnomon 48/3 (1976) 296—303. 4 Podobno velja tu d i za m ozaike slovenskega p ro sto ra. 5 Enako odvisnost kažejo tu d i staro k rščan sk i m ozaiki Celja in L jubljane. iz historičnega tkiva Evrope kot je Slo­ venija in spričo skope usode, ki nam je pustila za ta prostor le malo gradiva in virov, zgodovina ne da pisati. Pisati se dajo doneski k zgodovini ali osnovne smernice razvoja življenja na tem pro­ storu, ali pa moramo Slovenijo vklju­ čiti v celotno tkivo časa, ki ga želimo obravnavati. Gradivo, ki ga imamo v za­ dostni (a še zdaleč ne idealni) meri, je s kulturno-historičnih področij, predvsem s področja zgodovine religij, tehnologije in podobno. Členitev snovi je ustrezna in dokaj sistematična. Stvarnih napak ali večjih pomanjkljivosti v delu ne opažam. Po­ sameznosti, ki me ne navdušujejo, so naslednje. Slike niso oštevilčene in so premalo tesno povezane z besedilom. Nekatere risbe so skicirane silhuete, ki brez raz­ lage skoraj ničesar ne izražajo. Zelo manjka nekaj zemljevidov in si­ tuacijskih risb. Osnovna literatura v slovenščini, ki je dodana na koncu, je nezadostna, nesiste­ matično zbrana, pomanjkljivo navedena. Slovarček besed in pojmov je nepre­ čiščen in nenatančen, delno napačen, to­ pografski podatki so pomanjkljivi in ne omogočajo zadostne orientacije. Način podajanja snovi ima nekako preveč očitno vzgojno tendenco. Pri tem je pripoved premalo nazorna, preveč opisna in splošna, kar seveda škoduje