Moder jastreb skriva svoje kremplje. Japonski pregovor r. 13 Številka 34 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-SIT) Društva, petek, 28. avgusta 1998 Poštnina plačana v gotovini ki ostajajo 1 Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec na običajnih poteh, izumirajo. PAVLE ŠTERN, predsednik KUMST Suha: So občinsko sobo zasedli Butalci? Stran 3 POLITIKA Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS, v pogovoru z NT: „Novi NSKS ni bil zmožen razviti nove politike.“ Strani 2/3 Romarji treh dežel so se letos, v soboto, 22. avgusta, zbrali v Bovcu v Sloveniji, kjer so sledovi potresa vidni ne le v poškodovanih hišah, ampak tudi v kontejnerski vasi, ki jo je dala na razpolago Koroška. Geslo romanja „Dajmo življenju novo upanje” je bilo vseskozi prisotno v nagovorih, prav tako tudi pri nabirki, namenjeni žrtvam potresa. Vrhu tega škofje niso pozabili spomniti na zgodovinske grozote, ki so se v Posočju dogajale med Slovenci, Italijani in Avstrijci. Škof Kapellari je v svojem govoru poudaril, da je bila prav krščanska vera tista sila, ki je pomagala spet zgraditi porušene mostove in odpreti zaprte meje. V govoru je Kapellari omenil tudi Evropo in dejal, da naj bi se kristjani na gradbišču Evrope ne postavljali na rob in ne dopustili, da jih tja porinejo drugi. Videmski nadškof Battisti je glede Evrope dejal, da mora biti več kot Maastricht. Najti mora svoje krščanske korenine in te ponuditi na evropskem trgu; znati mora živeti iz dediščine zavetnikov Evrope: sv. Bernarda in sv. bratov Cirila in Metoda in znati prisluhniti skrbem 40 milijonov beguncev, ki trkajo na evropska vrata. Okrog oltarja so bili pred večtisoč romarji zbrani ljubljanski nadškof Franc Rode, videmski nadškof Alfredo Battisti, krški škof Egon Kapellari, pomožni škof Alojz Uran, škof Franc Kramberger, pomožni škof Jože Kvas, opat Anton Nadrah in 93-letni kardinal Franz K6nig. Slika: Gotthardt 2 Politika Politika 3 Jože VVakounig Komentar Našega tednika Slovenija in EU V Avstriji so nekateri krogi zagnali predirljiv pa vreščav vik in krik zoper širitev Evropske zveze (EZ) ali unije (EU) proti vzhodu. Avstrijo bojo preplavljale nepregledne množice priseljencev in predvsem poceni delovne sile, ki bo, za vsako, tudi najnižjo plačo prevzemala vsako delo in tako za-krivljala nepredstavljiv porast brezposelnosti. Kriminal se bo seveda širil, varnost bo padala. Avstrija bo izgubila podobo, ne bo je več mogoče prepoznati. Za vsako ceno je zato treba preprečiti širjenje EU proti vzhodu, če pa to res ne bo docela mogoče, naj se novim članicam tako otežavi in zagreni vstop, da jih bo kar se da minilo veselje. Iz raznih povprašanj se tudi ve, da je strah pred novimi zakoreninjen v prvi vrsti na obmejnih območjih, predvsem zaradi tega, ker je delo pri sosedih bistveno bolj, poceni. Članstvo V EU Avstriji ni prineslo le blagoslova. Vladna propaganda pred glasovanjem junija 1994 je bila tako enostranska in deloma tako zlagana (pravljica o tisočaku), da si mogel to že takrat ošlatati. Kljub temu je dvotretjinska večina oddanih veljavnih glasov podprla pristop k EU. Dvomim, da bi danes bilo mogoče ponoviti tak uspeh. Zlasti za kmete so se razmere hudo poslabšale, pa tudi drugače velikanski naval premočne konkurence pritiska na domače gospodarstvo in ga duši. Članstvo v EU kot naddržavni organizaciji pomeni tudi omejitve državne suverenosti. Avstrija mora prilagajati lastno zakonodajo Evropski uniji. Poljska, Estonija, Češka, Ogrska, Slovenija, Ciper so tiste države, ki zdaj kot prve stojijo na pragu pred EU. Vsaka teh držav prinaša svoje težave in pričakovanja, upanja in tudi bojazni. Prevladujejo gotovo pozitivna pričakovanja, Jasno pa je, da članstvo v EU ne bo koj z maslom in strdjo pomazan kruh. Za vsako teh držav bo sprejem v EU pomenil vstop v klub imenitnih in izbranih. Poglejmo koj desetletje nazaj, pa vidimo, kake velikanske spremembe ima Evropa za seboj. Propad komunizma, izginotje Nemške demokratične republike pa njena vključitev v Zvezno republiko Nemčijo, razpad Ju- goslavije, Sovjetske zveze in Češkoslovaške so v resnici velikanski politični potres, katerega posledice bojo še dolgo pretresale in znemir-jale Evropo. Krvavi dogodki na Kosovem so zdaj najbolj divje poglavje v dolgotrajnem spletu posledic. Vsaka od držav kandidatinj za sprejem v EU vidi največje upanje v tem, da se bo dokončno olajšala in rešila pritiskov dolgoletne bridke politične dediščine. Za Slovenijo bi pomenil vstop v EU odločilni korak za slovo od Balkana in za osvoboditev vseh mogočih načrtov o obnovitvi kakršne koli novojugoslovanske zveze. Vstop v EU pa bi gotovo pomenil tudi izredno pomoč pri ločitvi od komunistične preteklosti in pri utrditvi demokracije. Seveda bo morala Slovenija prilagoditi politiko, zakonodajo, pravne razmere pa gospodarstvo smernicam in zahtevam, kakršne pač določajo v Bruslju. To vsekakor pomeni, da bo morala kot ceno odstopiti del državne suverenosti. Odvisno bo od pogajalske spretnosti in državniške modrosti pa državotvorne zavesti, koliko in kaj bo Slovenija izposlovala. Utegne se maščevati, da v slovenskem državnem zboru ves ta čas od oklica državne neodvisnosti leta 1991 dalje niso sklenili nobenih dolgoročnih, splošno in za vse obveznih političnih smernic. Slovenska zunanja politika tava kakor slepec v najhujši temi. Vodilnim politikom se, kakor kaže, še ni posvetilo, da je za državo, kakor je Slovenija, v prvi vrsti odločilna pametna, spretna in odločna zunanja politika. Slovenija je sicer po površini majhna, gospodarsko ni noben velikan, leži pa na politično in strateško izredno občutljivem in pomembnem kraju. Tu se križajo poti sever - jug, vzhod - zahod, tu je najbližji kopenski prehod z evropskega jugovzhoda na evropski jugozahod. To seveda vabi požrešnost večjih sosedov, državi pa daje izredno dragoceno bogastvo. Razumljiv je strah za obstoj. Preživeti pa ni mogoče s strahom, marveč le z odločnostjo, s skupnim hotenjem pa z zdravo življenjsko voljo. Če to v narodu je, tujci Slovenije ne bojo mogli pokupiti in pohrustati. »Namesto stah tirnic novo gibanje" Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik N nega sveta koroških Slovencev, poudarja v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM, da novi NSKS ni bil zmožen razviti noolitiko in se otresti starih miselnih vzorcev. NAŠ TEDNIK: Pred tremi leti so bile prve neposredne volitve NSKS. Že prihodnje leto se po pravilih perioda izteče in je treba izvesti nove volitve. Vsekakor primeren trenutek za prvo bilanco. Kako jo ocenjujete? Maa. Vladimir Smrtnik: Kot mlad absolvent univerze sem se pred tremi leti z zanimanjem vključil v manjšinsko politiko. Volitve novega NSKS so bile za vso narodno skupnost izredno velik uspeh, zame pa zelo spodbujajoč dogodek. Mnogo ljudi je bilo motoviranih, da so se aktivno vključili v prve neposredne volitve slovenske zastopstvene organizacije na Koroškem. Odločitve, da sodelujem pri volitvah, sicer ne obžalujem, predvsem zaradi tega ne, ker sem lahko od blizu spoznal narodnopolitično situacijo. Vendar: po vsem tem, kar sem v zadnjih treh letih doživel, razumem tiste ljudi, ki se odmikajo od centralnih organizacij. Zakaj? Razumem jih predvsem zato, ker vlada v naših vrstah vse preveč nevoščljivosti, zavisti in zahrbtnosti. Na žalost mnogi funkcionarji sedijo na določenih stolčkih preveč iz osebnih in premalo iz narodnopolitičnih interesov. Velja to za vse strukture? Iz te kritike ne izvzemam nikogar. Predvsem pa velja to za vse štiri osrednje organizacije. Pomeni to, da tudi novemu NSKS ni uspelo izpolniti pričakovanja, ki jih je zbudil pred tremi leti? To vsekakor pomeni, da novi NSKS ni bil zmožen razviti novo politiko in se otresti starih miselnih vzorcev. Morali bi se zavedati, da se politika razvija naprej in da zahteva drugačen pristop kakor npr. v 70-ih letih. Ozke strankarsko-politične, ideološke in organizacijske pregrade zgubljajo na pomenu. V ospredju morajo biti Novemu NSKS ni uspelo vzpostaviti stika z bazo. VLADIMIR SMRTNIK pripadniki narodne skupnosti, prihodnost pa imajo osebe, ki so sposobne za reševanje njihovih stvarnih problemov. Tega smo se v vodstvu novega NSKS premalo zavedali. NSKS ni uspelo vzpostaviti stika z bazo in se je v bistvu osredotočil na nepotrebne razprtije med centralami v Celovcu. Premalo smo navzven živeli strpnost do drugačemislečih tako v narodni skupnosti kakor v odnosu do večinskega naroda. Perspektivo pa ima samo politika, ki je glede odprtosti in demokratičnosti verodostojna. To dokazuje tudi uspeh samostojnega političnega gibanja v Železni Kapli. Politika, ki dela mimo ljudi, ni in ne more biti uspešna. Kako bi označili odnos baze do osrednjih organizacij? Brezdvomno je ta precej negativen. Če vzameš sliko, ki jo celovška politika kaže navzven, je negativno zadržanje ljudi na terenu do osrednjih organizacij tudi razumljivo. Samo en primer: pretekli konec tedna je pri organiziranju in izvedbi libuške-ga žegnanja nad 70 ljudi delalo brezplačno v korist domače kulture in vaške skupnosti - medtem ko celovški visoki funkcionarji za drage denarje uganjajo nepotrebno medsebojno polemiko. Da se potem marsikdo obrne stran od osrednjih organizacij, se ni treba čuditi. Mnogi vplivni krogi na Koroškem - npr. mediji, predvsem pa tudi taki, ki nimajo predsodkov do slovenske narodne skupnosti - ocenjujejo NSKS kot ekstremistično organizacijo. Je ta ocena utemeljena? Veliki večini zaupnikov NSKS se s takim etiketiranjem dela krivica. Ne morem pa tajiti, da se nekateri funkcionarji NSKS najbolje počutijo v vlogi fundamen-talne opozicije. Vprašanje je le, ali tako zares dosežeš želene spremembe. Star pregovor pravi: Kakor v gozd zavpiješ, takšen je tudi odmev. V politiki ni bistveno dru- gače. Prepričan sem, da bi se s pragmatičnim političnim nastopom dalo več doseči - predvsem če bi zastopniki koroških Slovencev govorili s skupnim jezikom in nastopali s spretnejšo taktiko. Situacija znotraj slovenske narodne skupnosti je precej zavožena. Kako priti ven iz slepe ulice? Kot pripadnik mlajše generacije in kot sorazmerno mlad politični funkcionar imam stalno pred očmi dejstvo, da je narodna skupnost v preteklosti utrpela škodo, ker je v ospredje postavljala boj za ideologije in interese večinskih strank. Povojne in tudi sedanje izkušnje pa narekujejo, da je alternativa lahko samo nekaj novega. Dileme med osrednjimi organizacijami in njihovimi eksponenti so tako globoke, da nima več smisla se voziti naprej po starih tirnicah. Priti bo moralo do novega gibanja, ki bo delovalo po načelih demokratičnosti in Pluralizma. Do kdaj bi se moralo to zgoditi? Junija 1999, ko so periodično na sporedu volitve novega NSKS, mora v teh vprašanjih priti do bistvenih premikov, če se to ne bo zgodilo, ja zame jasno, da nisem več na razpolago za funkcijo v nobeni od obstoječih osrednjih organizacij. Pogovor je vodil Janko Kulmesch Ne morem tajiti, da se nekateri funkcionarji NSKS najbolje počutijo v vlogi fundamentalne opozicije. VLADIMIR SMRTNIK ENOTNA LISTA Pogovorne ure s Karlom Smollejem Karel Smolle je član parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gradnjo in peticije. Deluje tudi v zunanjepolitičnem odboru, ki bo spremljal pogajanja sosednih držav za vstop v Evropsko unijo. Ker želi za svoje delo biti čimbolj informiran, se je Enotna lista odločila, da povabi vse zainteresirane zastopnike organizacij in posameznike enkrat tedensko na pogovor s poslancem. Redne pogovorne ure bodo vsak ponedeljek od 8.00 do 10.00 ure na sedežu Enotne liste v Celovcu, 10. Oktoberstr. 25/III. 1. Termin bo v ponedeljek, 7. septembra 1998 od 8.00 do 10.00 ure. Če hočete priti na pogovor, Vas naprošamo za poprejšnjo telefonično prijavo pri Enotni listi, tel. 0463/54079. Pogovor s poslancem je možen tudi ob drugih terminih, za katere se je treba domeniti posebej. V primeru, da bi na kak ponedeljek poslanca zadrževali nujni parlamentarni termini, POGOVORNA URA odpade. Odpoved bomo pravočasno objavili v slovenskem časopisju. So večinske stranke v suškem občinskem svetu zgubile sleherni čut za treznost in domačo gospodarsko realnost? So mar prepričane, da je občina Suha tako bogata, da se lahko požvižga na 300 tisoč šilingov? Taka in podobna vprašanja se postavljajo po ponedeljkovi občinski seji, na kateri so sklepali o dopolnilnem proračunu (1,4 mio. šilingov). Odločitev večinskih strank bi lahko primerjali z občinsko politiko Butalcev (Schildburger) - če ne bi bila zadeva preveč žalostna in škodljiva za občinsko gospodarstvo in narodnostno sožitje. Povod za to nerazumljivo odločitev: občina Suha je leta 1996 sklenila, da bo v občinskem vrt- cu prostor tudi za dvojezično skupino, vendar je zanjo zaposlila vrtnarico brez potrebnega znanja slovenščine. Urad zveznega kanclerja pa podpira v višini 300 tisoč šingov samo vrtnarico, ki ima kvalifikacijo za slovenščino. Zato je EL Za kurjavo in druge električne naprave porabi občinski urad letno nad 45 tisoč šilingov. Občinskemu svetu se zdi ta postavka previsoka. Zato bodo odslej naprej v občinskem uradu kurili na olje. Zgradnja kurjave bo stala približno 300 tisoč šilingov. To je ravno tista vsota, katero bi si prihranili z dvojezično vrtnarico. LENART KATZ, občinski odbornik EL Suha na zadnji seji predlagala, da se namenjena podpora urada zveznega kanclerja pusti v dopolnilnem proračunu. Hkrati naj se namesti vrtnarica, ki ima potrebne izpite za dvojezično predšolsko vzgojo. Nato bi se v pogajanjih z uradom zveznega kanclerja lahko doseglo, da prenakaže predvideno podporo. Čeprav bi bila kvalificirana vrtnarica na razpolago in bi tako bilo mogoče priti do podpore urada zveznega kanclerja, EL s svojim predlogom ni prodrla. Odborniki SP, VP in FNG so proti glasovoma EL črtali iz dopolnilnega proračuna 300 tisoč šilingov, „škodo pa nosijo občani" (Lenart Katz). -Kuj- Suha: So občinsko sobo zasedli Butalci? Občina Suha vztraja na otroški vrtnarici brez kvalifikacije za slovenščino. Odborniki večinskih strank SP, VP in FNG so raje sklenili, da iz dopolnilnega proračuna črtajo 300 tisoč šilingov. 4 Reportaža PLIBERK/CELOVEC Konkurenca hoče klub uničiti SK Aich/ Dob se brani napadov. Sekcijski vodja Martin Micheu vidi puščice prihajati iz tabora koroške konkurence. Nova domovina v Pliberku je še odprta. Tako kot igralci SK Aich/Dob tudi številni navijači upajo na novo domovino v Pliberku. Micheu: Dežela ima že pripravljeno večjo vsoto V primeru, da športno društvo SK Aich/Dob v Pliberku najde novo domovino, bo dežela prispevala vsoto s šestimi ničlami. i ^'ampanja proti športni dvorani v Pliberku I Vima čisto drugo ozadje. Kakor je NAŠ TEDNIK že v predidoči številki poročal, se je časnik „Karntner VVoche" s polovičnimi fakti vrgel na malo odbojkarsko društvo SK Aich/ Dob, ki je takoj po podvigu v prvo avstrijsko ligo športno prehitelo celovškega Goliata Hypo in mu od takrat naprej povzroča noči brez spanja. Sekcijski vodja in igralec SK Aich/Dob Martin Micheu, eden od zadnjih domačih igralcev v prvoligaški ekipi, se vidi od „revolverskega lista” očrnjen, saj ga hkrati z negativnim poročilom povrhu še nepopolno citira (beri tudi pogovor). Za Micheua je to po vsej verjetnosti eden številnih sunkov pod pas iz konkurenčnega kota, kajti „ne bi bilo prvič, da nas konkurenca skuša spraviti s poti”. Dobljanom kot „klubu brez lobija" postaja stalno plavanje proti toku skrajno mučno in je vprašanje, kako dolgo bojo še mogli vztrajati. „Kar tako pa puške tudi ne bomo vrgli v koruzo,” je Micheu kljub temu še pripravljen za naslednji blok. Prav tako kot nad masivnim napadom je Micheu začuden nad dvolično argumentacijo predsednika Koroške odbojkarske zveze (KOZ) dr. Petra Kaiserja. Ta namreč v „Karntner VVoche” oporeka odločbi KOZ, ki v izvidu dovoljuje Dobljanom tekmovanje v pliberški športni dvorani. Micheua ta argumentacija zlasti čudi zato, ker so Do-bljani drugače s KOZ v dobrih odnosih. Tako dobo-vški odbojkarji in z njimi vsi navijači štejejo na njeno pomoč pri odločitvi Avstrijske odbojkarske zveze, ki bo po preveritvi dvorane izrekla zaključno besedo. Adrian Kert NAŠ TEDNIK: Kaj praviš na poročilo v „Karntner VVoche”? Martin Micheu: To poročilo je gotovo podtaknjeno iz gotovih krogov, ki nam že vsa leta skušajo zadati smrtni udarec. Ta revolverski list je obrekovanja brez rešerše pobral in nas zopet očrnil. So ti gotovi krogi v Koroški odbojkarski zvezi? Ne verjamem, vendar tudi ne morem izključiti. Nočem pa vreči vseh v en koš. Vsekakor pa največ puščic prihaja iz konkurenčnega tabora, ki očitno z vsemi sredstvi skuša SK Aich/ Dob spraviti s poti. To se ponavlja iz leta v leto in sprašujem se, kako dolgo bomo mogli vztrajati. Načelno pa mislim, da naši nasprotniki niso v KOZ, ker smo z njo v dobrih odnosih. Tudi v KOZ vidijo, koliko je Dob že naredil za koroško odbojko. Preostane koroški sotek-mec Hypo Celovec. Nimam stoodstotnih dokazov, vendar kdor dogajanje spremlja, pride nedvomno do tega zaključka. To so gotovi funkcionarji, ki se hočejo na tak način profilirati. Kolikor bo šlo, se bomo Dobljani temu postavili v bran. Za podeželski klub brez lobija pa je stvar dvojno težka. Zakaj predsednik KOZ dr. Peter Kaiser oporeka izvidu KOZ, ki dovoljuje Dobljanom tekmovanje v pliberški športni dvorani? To me samega čudi. Razložim si to lahko samo s tem, da je Kaiser argumentiral po najnovejših pravilih glede mer v dvoranah, ne pa po stanju izpred dveh let. Odločitev KOZ je torej brez potrdila Avstrijske odbojkarske zveze (AOZ) neveljavna? Stvar se je zaradi tega zakomplicirala, ker se KOZ ravna po pravilih izpred dveh let. Takrat so bile mere, ki jih ima dvorana v Pliberku, nesporne. Medtem je prišlo do sprememb in situacija za nas trenutno ni tako rožnata. Odločila bo AOZ. Se lahko zgodi, da Dob v Pliberku ne bo našel nove domovine? Kakor rečeno, zadnjo besedo ima AOZ. Zelo upam, da bo za nas pozitivna. Ima SK Aich/ Dob obljubljene še kake podpore v primeru pozitivne odločitve? Pri deželi imamo oblubljeno večjo vsoto, ki je bila že prena-kazana na naš konto. Po spremembah je bila spet odtegnjena. V kakšni višini? Ne vem, koliko je to že za javnost, je pa lepa vsota s šestimi ničlami. Razno 5 11 i Er H B •.v ■. 1 ■ m s Slin BDEtiH ZahomeC. Ob lepi udeležbi domačinov in političnih predstavnikov na čelu z namestnikom deželnega glavarja Michaelom Ausservvinklerjem so v Zahomcu zasadili lopate za večnamensko hišo, ki jo bodo pričeli zidati že letos septembra. Stroški za stavbo pa bodo znašali blizu 9 mio. šilingov. slika: Štukelj OD 26. OKTOBRA Vsak dan Radio Korotan Izkušena moderatorica Marica Stern-Kušej bo načelovala ekipi Radia Korotan kot glavna urednica. Radio Korotan je drugače kot dvojček Radio Agora privatna radijska družba s petimi glavnimi družabniki: Mohorjeva, Slovenska gospodarska zveza, Zveza Bank, NSKS in KKZ, ki so ude-leženi z različno mero odstotkov. Poslovodstvo je v rokah Hanzija Tomažiča (glavni urednik verskega tednika Nedelja) in Marjana Pippa (personalni vodja Mohorjeve). Radio Korotan bo sestavljen iz manjšega rednega uredniškega tima, ki mu bo načelovala izkušena radijska in televizijska moderatorica Marica Štern-Kušej (prej ORF), poleg nje pa bodo še tri urednice/ki ter tri moderatorke/ji. Ostali del moštva bodo sestavljali prosti sodelavci. Programsko težišče RK bo usmerjeno na mlajše poslušalce (relativno), vendar bodo zaradi dejstva, da imajo koroški Sloven-ci samo en celodnevni radijski spored, do neke mere upošteva- G lav na urednica Radia Korotan - Marica Štern-Kušej. ne in zadovoljene vse starostne skupine in sloji. Informativne od- daje bodo poleg splošnih aktualnih tem posebno zajemale iz dogajanja med koroškimi Slovenci in sploh na območju slovenskega življa na Koroškem. Moderacija bo seveda pretežno slovenska, z ozirom na koroško situacijo pa bo del informacij tudi v nemščini. Glasbena paleta bo obsegala v največji meri sodobno glasbo z alpe-jadranskega območja in svetovne uspešnice, v posebnih oddajah pa bo poskrbljeno tudi za druge okuse (klasika, narod-no-zabavna, narodna idr.). Prostore je RK najel v Mohorjevi, bo torej v isti hiši s tednikoma Naš tednik in Nedelja, od česar si poslovodstvo pričakuje sinerge-tične učinke zaradi deloma že obstoječe infrastrukture, ki se je bo lahko posluževal tudi RK. Glavni oddajni čas RK bo od 6. do 10. ure ter od 14. do 18. ure (ostali čas od 24. do 4. ure). BLED/OTOČEC________________ Srečanje slovenskih zdravnikov po svetu Svetovni slovenski kongres organizira prvo srečanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki živijo in delajo v tujini. Potekalo bo od 16. do 20. septembra 1998 na Bledu in na Otočcu na Dolenjskem. Namen srečanja je predvsem v medsebojnem spoznavanju in povezovanju slovenskih zdravnikov v Sloveniji, zamejstvu in po svetu ter širši javnosti predstaviti dosežke slovenske zdravniške stroke. Na srečanje vabimo slovenske zdravnike iz tujine in domovine ter druge strokovnjake, ki delajo na področju zdravstva, npr. medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje. Osnovni del programa bo sestavljen iz; - predavanj priznanih slovenskih strokovnjakov s področja zdravstva iz tujine o temah kot so: staranje, rak in prehrana, etika v medicini; - okroglih miz (teme: možnosti mednarodnega sodelovanja, predstavitev raziskovalnega dela slovenskih zdravnikov po svetu, reforma zdravstva, poudarek na pregledu sistema zdravstvenega varstva v različnih državah in s predstavitvijo problematike zdravstva v Sloveniji). Organizatorji bodo pripravili tudi brošuro z izvlečki predavanj, s seznamom in naslovi udeležencev in v sodelovanju s slovenskim ministrom za zdravstvo posebno knjižico s pregledom zdravstva v Sloveniji. Poleg osrednjega strokovnega srečanja bodo pripravili tudi programe družabnega in turističnega značaja. Prvi tak dogodek bo spoznavni večer 16. septembra v plesni dvorani Kazine na Bledu, naslednji dan bo kulturno družabni večer s koncertom v cerkvi na Blejskem otoku z večerjo v vili ob Blejskem jezeru; v soboto, 19. septembra, pa bo piknik na Trški gori na Dolenjskem. Slovenski svetovni kongres vabi vse slovenske zdravnike in zobozdravnike, da se aktivno udeležijo srečanja, saj bodo s tem sooblikovali temelje novega sodelovanja. Prijavite se lahko v pisarni: SSK, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana, tel./faks 061/125 24 40. Rož - Podjuna - Žila ;;::T Pri Gražarju v Štebnu pri Globasnici bo jutri, 29. avgusta, praznovala 80-letnico Ljudmila VVritz. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitajo domačini in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujeta uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in Slovensko društvo upokojencev Pliberk. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjimsvojim članom: Mariji Rutar iz Žitare vasi in Janezu Kuchlingu iz Štriholč. Posebne čestitke pa veljajo Zofiji Kandur iz Lovank, ki obhaja 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minulo sredo, 26. avgusta, je slavil 66-letnico Friedrich Wo-schitz s Kočuhe pri Šmarjeti. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred kratkim je slavil 65. rojstni dan Lukas Scheinig v Spodnjem Dobju pri Ločah. Čestitkam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Za 77-letnico čestitamo Hanci AdlaRnig, Petričevi mami na Vesavi nad Kotmaro vasjo. Daj ji Bog zdravja ig zadovoljstva v krogu družine. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL. V Štentpetru je pred nedavnim obhajala rojstni dan Mici Kraut-zer. Voščilam domačih se pridružuje tudi kvartet „Rož'\ Preteklo soboto je v Nonči vasi slavila 50. pomlad Dorica Kramer. Ob tem posebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. ČESTITAMO Vogrč. Od srca čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL. se pridružujejo Gorjanci in EL. Priljubljeni tesarski mojster v Bilčovsu Franc Gasser ml. je obhajal 42. rojstni dan. Od srca čestitamo in želimoše naprej mnogo poklicnega uspeha in osebne sreče. V Selah je pretekli ponedeljek obhajal osebni praznik Nuži Do-vjak. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Gusti Schellander iz Čahorč pri Kotmari vasi obhaja 66-letnico. Od srca ji čestitamo in ji želimo zdravja pa sreče jn veliko zadovoljstva z vnuki. Čestitkam Pred kratkim je obhajala v Srejah pri Škocijanu osebni praznik Rozalija Matic. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Pred kratkim je v Lipici na Ra-dišah praznovala 40. življenjsko obletnico Zali VVrulich. Čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki želi slavljenki vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Martin Polesnig iz V Šentlipšu sta obhajali osebni praznik Rozi VVodlej in Leni Jerlich. Vsi člani cerkvenega zbora Šentlipš od srca čestitajo in želijo vse najboljše. 30. pomlad je te dni obhajal Fridi Karničar. Prisrčnim čestitkam in najboljših željah domačih in znancev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah na Kotu je pred kratkim slavil svoj 30. rojstni dan Kristijan Užnik. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Te dni bo obhajal v Bistrici v Rožu rojstni dan državni poslanec Karel Smolle. Čestitkam ČESTITKI TEDNA Podori nov Hanzej srečal Abrahama Če ima neka ustanova uspehe, so praviloma deležni javnega priznanja funkcionarji, ki uradno predstavljajo vodstvene strukture. Poleg njih pa obstaja tudi vrsta sodelavcev, ki so javnosti bolj ali manj neznani, so pa toliko važnejši za uspešno društveno oz. organizacijsko delovanje. Eden od njih je Hanzej Lach iz Grabalje vasi pri Škocijanu. Po poklicu je kmet na domači kmetiji pri Podorinu ter vrtnar na igrišču za golf ob Klopinjs-kem jezeru. Prav tako pa je tudi - kakor njegov brat Lojze -velik prijatelj SAK in še posebej centra SAK v Šentprimožu. S svojimi vrtnarskimi izkušnjami redno in brezplačno skrbi za to, da je igrišče v najlepšem stanju. Pri srcu pa mu ni samo SAK. Njegova ljubezen velja tudi domači farni skupnosti. Pred natančno dvajsetimi leti je prevzel nalogo cerkovnika v Škocijanu. Kakor vse svoje druge obveznosti, tudi to funkcijo opravlja vestno in s samoumevnim idealizmom. Na današnji dan, 28. avgusta, obhaja Hanzej Lach svoj 50. življenjski jubilej. V družbi družine in sorodnikov bo srečanje z Abrahamom praznoval s sv. mašo na domu, kjer imajo Podorinovi lastno kapelico, nato pa ob ob žlahtni kapljici in dobrem prigrizku v škocjanskem Golfhotelu veselica. Prisrčnim čestitkam njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Želimo obilo božjega blagoslova, osebne in družinske sreče in mu kličemo: Na mnoga leta! Janko Kulmesch Jubilej Ljudmile VVritz V soboto, 29. avgusta, bo pri Gražarju v Štebnu pri Globasnici slavila 80-letnico življenja Ljudmila VVritz. Slavljenka se je rodila 29. avgusta 1918 pri Go-jerjevih na Letini. Leta 1949 pa se je omožila z Janezom VVrit-zem, ki je pred tremi leti prezgodaj za vedno zapustil zemeljski raj. V družini so se rodili trije otroci - dve hčerki in sin. Danes pa je slavljenka že babica, ki se veseli, kadar jo obiščejo vnuki in vnukinje. ..Nabralo" pa se jih je do sedaj že kar sedem. Ljudmila VVritz je vsa leta skupno z možem pridno delala na domači kmetiji. Svojo narodno zavednost pa je skupno z možem Janezom uspešno posredovala tudi svojim otrokom. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači, člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk ter Narodni svet. D. K. 83. življenjski praznik je v Več- Rož - Podjuna - Žila 7 ni vasi obhajala Angela Fert-schnig. Slavljenki ob tem lepem rojstnem dnevu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti Polna leta. Anita Koletnik iz Čirkovč je te dni praznovala rojstni dan. Vsi domači in prijatelji ji iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Justi in Hanzi VVaschnig, Glažerjeva iz Čahorč, obhajala te dni skupaj 117 let. Naj sledi še veliko let sreče in zadovoljstva. To želijo tudi Gorjanci in EL. Naslednje voščilo je namenjeno dr. Matjažu Sienčniku iz Zihpolj, ki je pred nedavnim obhajal 52-letnico življenja. Priljubljenemu zdravniku in članu Zbora narodnih predstavnikov prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v Prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje NSKS. Naslednje voščilo je namenjeno Marianni Mautz iz Sel na Šajdi, ki bo praznovala osebni praznik. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Prav danes slavi 70. obletnico življenja Ana Poga-nitsch, po domače Macesnova Nana z Vrha pri Šmarjeti. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. 59. rojstni dan je pred kratkim v Podrožci slavil Mihi Pugger. K osebnemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za °sebna praznika Rozi Kumer z Blata pri Pliberku in Štefanu Kristanu z Bistrice nad Pliberkom. Posebne čestitke Pa veljajo Mariji Žuntar iz Čr-govič, ki obhaja 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestikam se pridružuje uredništvo našega tednika. Pred nedavnim je slavil 22. rojstni dan Niko Smrečnik iz Čepič pri Globasnici. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Hedi Jauschnig, rojena na Suhi, in Hans-Jorg Egger iz Celovca bosta slavila poročno slavje. Veliko sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti želijo sorodniki, znanci in uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Preteklo nedeljo je v Ško-fičah slavil rojstni dan bivši občinski odbornik EL Hermann Jager. Čestitkam domačih se pridružujeta uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in EL. V Štriholčah je praznovala 22. pomlad Bernardka Kas-sl. Vse lepo in dobro, predvsem pa uspeha na nadaljnji poklicni poti ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA pošilja čestitke. 26. pomlad je slavji Mihi Ressmann z Ledine. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Na Blatu pri Pliberku je praznoval 51-letnico življenja Mirko Šteharnik, po domače Ržjen. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači ter dobri znanci. Minulo nedeljo, 23. avgusta, je obhajal 51-letnico življenja zdravnik dr. Štefan Jelen iz Železne Kaple. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva. Sonja Sadjak iz Globasnice slavi te dni okrogli jubilej. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Nonči vasi pri Pliberku je praznovala 50-letnico Dorica Kramer. Slavljenki za ta lepi jubilej iskreno čestitajo vsi domači, znanci in prijatelji. Čestitkam se pridružujeta uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in EL Pliberk. Prav danes slavi 25. pomlad nogometaš SAK Robert Zanki iz Male vasi pri Globasnici. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem pa športnih uspehov s SAK. Obnavljanje Drabosnjakovega doma vidno napreduje. KOSTANJE Obnavlja se Drabosnjakov dom Pred petimi leti je umrl neutrudni kulturno-politični garač Janez Lesjak s Kostanj. Prav ob peti obletnici smrti so začeli obnavljati dele Drabosnjakovega doma, ki ga je iniciiral in dogradil rajni Janez Lesjak. Na pobudo Krščanske kulturne zveze in s pomočjo dr. Vita Hazler-ja so Kostanjčani izdelali projekt obnove Drabosnjakovega doma. Cilj je, da se uredijo razstavni prostori na podstrešju in na gumnu. Prostori pa se bodo uporabljali za postavitev stalne razstave. Trenutno so Kostanjčani pri kritju strehe. Doslej so odstranili staro kritino, nadomestili poškodovane konstrukcijske dele, streho toplotno izolirali in zamenjali leseni strog na podstrešju, pravi predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ mag. Štefan Lesjak. Dolgoročni cilj, ni le ureditev sodobnih razstavnih prostorov in etnografskega muzeja, temveč živahen kraj srečanja obeh narodnih skupnosti. Lesjak: ..Optimistični smo, da bo sodelovanje z vaško skupnostjo v Zgornji vasi in z društvom upokojencev obrodilo sadove in da bo prišlo do kulturnega udejstvovanja." To približevanje na severni jezikovni meji pa tudi pomeni, da bojazen pred slovensko kulturo in drugačnostjo zginja. Novoobnovljeni Drabosnjakov dom bo predvidoma otvorjen konec prihodnjega leta. Dolgoročni cilj je, da tukaj nastane kraj srečanja obeh narodnih skupnosti. ŠTEFAN LESJAK POPRAVEK Prijavili pa se res niso V zadnjem NT se je na strani 4 v člansku ..Češkoslovaška, 21. 8. 1968“ zgodila neljuba napaka. Namesto „Čez 400.000 vojakov ie pridrvelo na Češkoslovaško" piše „se je prijavilo". Nam je žal. 8 Kultura Člani folklorne skupine „ Trta “ so se prvič predstavili z belokranjskimi plesi. Slike: NT/Fera ZITARA VAS Uspelo srečanje folklornih skupin Avla žitrajske ljudske šole je bila zaradi slabega vremena letos prizorišče folklornega festivala, ki ga je letos že tretjič pripravila folklorna skupina slovenskega prosvetnega društva „Trta" iz Zitare vasi. Žitrajska folklorna skupina društva „Trta" uspešno deluje že 19 let v menjajoči se sestavi. Pred štirimi leti je prevzela vodstvo 18-članske skupine Rozvita Štern, mentorsko delo pa že dve leti opravlja Rado Markitz. V teku časa se je repertoar folklorne skupine precej povečal, tako da danes obsega kar deset koreografij plesov iz različnih predelov slovenskega ozemlja. Minulo zimo se je skupina naučila venček belokranjskih plesov, katere je na nedeljski prireditvi uspešno predstavila številnim obiskovalcem in ljubiteljem folklore. Na zanimivem sporedu, katerega je simpatično povezovala Marica Stern-Kušej, je nastopala tudi Folklorna skupina iz Beljaka (vodi Karl Moser), ki obstaja že 31 let. Beljaška skupina hoče posredovati veselje do plesa tudi drugim, tako prireja redno tečaje ljudskega plesa. Prav te pa je zaplesala tudi na folklorni noči. „Eho", tako se imenuje tambu-raška skupina z Gradiščanske, je s hrvaškimi (gradiščanskimi) dalmatinskimi in slavonskimi pesmimi in melodijami razgrela srca poslušalcev. Skupina je bila ustanovljena pred letom in pol, njen cilj pa je najti novo obliko tamburaške glasbe. Poleg tega je za mladostnike skupno muziciranje važen faktor pri iskanju identitete. Višek večera je bil nastop akademske folklorne skupine »France Marolt" iz Ljubljane. Skupina je bila ustanovljena 1948. Od vsega začetka je skupina imela cilj, da poustvarja slovensko plesno izročilo in ga predstavlja doma in v tujini (na- Tudi tamburaši z Gradiščanske so navdušili. Akademska folklorna skupina Marolt. stopili so že v skoraj vseh evropskih državah, v Alžiriji, Tuniziji, Egiptu, Izraelu, Siriji, Turčiji, Kanadi ter ZDA). Danes zajema skupina iz plesnega izročila vseh slovenskih območij. Narodne plese pa so predstavili tudi na celovečerni prireditvi v Žitari vasi. Kultura Društva, ki ostajajo na običajnih poteh, izumirajo! O uspehu „open aira“, o sodelovanju z društvom KUMST ter o ciljih slovenskega prosvetnega društva Trta iz Žitare vasi se je z glavnim organizatorjem Pavletom Sternom pogovarjal Daniel Košutnik. |Xaj je bil cilj prireditve ■ V,open air"? Pavle Štern: Cilj je bil narediti uspešne prireditve. Mislim, da smo ga dosegli, kajti v celem ciklu smo šteli nad 900 aktivnih polušalcev. Za majhno vas in durštvo, kot je „Trta", je to dober uspeh. Namen open aira je bil oziroma je, da v poletnem času opozarjamo in pokažemo turistom, da živijo na Koroškem tudi Slovenci. Kakšno je sodelovanje in udeležba v društvu pri izvajanju takšnih projektov? če ne bi pomagali vsi, bi takšne prireditve ne bilo možno uresničiti. Organizacijo open aira smo si namislili meseca marca, delati in organizirati pa smo začeli junija. Seveda so v društvu člani, ki vodijo tako rekoč cel projekt. Dejstvo pa je, da je treba doma delati in organizirati tudi po telefonu. Kar zadeva postavljanje miz, klopi, luči itd. je jasno, da sam tega nisi zmožen. Mislim, če društva ni v kolektivu, se lahko pozabi celo delo. Opaziti je, da imate v gosteh pogosto nemške skupine. Je to nameravano? Da. To je tudi namen našega delovanja. Smisel je v tem, da je treba iskati nove poti. Nova pot je vsekakor, da nagovarjamo množico ljudstva. Na primer -Voice factory“ je nemška skupina, nagovarja pa slovensko kakor tudi nemško govoreče Korošce. Kultura ostane kultura, vendar je treba paziti, da pri prireditvah in koncertih ni preveč politike. Za slovensko društvo ne sme biti problem povabiti nemško skupino, sploh pa, če ima takšno kvaliteto kot je v tem primeru „Voice fac-tory“. Na vsak vigredni ali poletni koncertu povabimo nemško skupino in mislim, da nam to prinese zadovoljiv obisk. V Žita-ri vasi obiskujejo naše koncerte ljudje, katerih prej nikoli nisi videl na takšnih prireditvah. Kultura mora biti za vse, treba pa je držati nivo. To je edina šan-sa, da kot Slovensko društvo nudiš program, katerega sprejme tudi masa. Prepričan sem, da se literarnega večera, čeprav bereta morda Messner in Germ, nemško govoreči Korošec ne bo udeležil. Problem je pregosto v tem, da premalo razume. Če bi bral oz. sodeloval na literarnem večeru npr. Steiner od KTZ, bi najdel na prireditvi tudi Nemce. Kar pomeni, da ostane literarni večer samo z nemško udeležbo. V prvi vrsti gre za kulturne dejavnosti. Prepričan sem, da je duštvo „Trta" predstavnik kulture za celo občino Žitara vas, ne samo za Slovence, ampak tudi za Nemce. Opažam, da našo kulturno delovanje vedno bolj uživajo tudi nemško govoreči občani. Mnenja sem, da je to prava pot. Povabili ste New Swing kvartet iz Slovenije in Voi-ce factory s Štajerske. Zakaj ravno ti dve skupini ? Lansko leto smo priredili folklorno noč in to je gotovo tradicionalna in domača zadeva. Mislim, da je ponovitev raznih koncertov nesmiselna. Vedeti je treba, da je folklorna noč premalo. Tako smo se zmenili, da organiziramo dve ali tri prireditve, nakar sta nastala koncert New Svving kvarteta iz Slovenije in koncert „Voice factory" s Štajerske. Hoteli smo predstaviti našo kulturo. Seveda pa je treba najti tudi skupineLki pričakovanja izpolnijo. Štajerska skupina „Voice factory" je pokazala, da zna biti kulturna, o New Svving kvartetu pa sploh ni govora. Smisel „open aira" je tudi nuditi ljudstvu nekaj, česar ni videti in slišati vsak dan. Kakšni so vaši naslednji cilji v društvu? Cilj društva je v prvi vrsti preživeti. Hkrati hočemo držati tudi ta nivo, katerega smo letos dosegli. Zvišati pa ga bo zelo težko. Čeprav imamo sodobnih skupin še in še, je pri takšnih prireditvah kot je „open air" vedno povezan riziko. Cilj je v vsakem primeru, da prirejamo „open aire" naprej. Kaj je bil vzrok, da na folklorni noči ni bilo toliko obiskovalcev kot pri prejšnjih dveh prireditvah ? Ali se ljudje ne zanimajo več za folklorno delovanje ali je treba iskati vzroke drugje? Razmišljamo in razpravljamo. Mislim pa, da je bil obisk ob takšni nevihti kot je bila preteklo nedeljo razveseljiv. Glavni faktor, ki igra zelo veliko vlogo, je v prvi vrsti vreme. Prepričan sem, da je ambient v ljudski šoli, čeprav dosti lep, le težko primerljiv z dvoriščem v župnišču. Kakšno je sodelovanje med društvom „Trta" in KUMST? Trta ima jasno nalogo, da oskrbuje slovensko prebivalstvo s kulturnimi potrebami ali seminarji. Kar zadeva napolnjevanje kulturnega doma, to pa je delo KUMSTa. Namen KUM- Za slovensko društvo ne sme biti problem povabiti nemško skupino! PAVLE ŠTERN STa je tudi, da sestavi primeren dvoježičen program, katerega obiskuje dvoježična publika. Ne vidim pa smisla, če bi se delala nekakršna konkurenca. Prepričan sam, da društva, ki ostajajo na običajnih poteh, preprosto umirajo. Se je situacija zboljšala, odlar ste zgradili kulturni dom? Kulturni dom je bil zelo, zelo važen za društvo „Trta" in za vzdušje. Kajti dom je kraj, kamor spadaš. Čeprav nismo imeli težav z občino, je prednost preprosto v tem, da imaš neko centralo, kjer je shranjen ves material in cela vrsta drugih stvari. Mislim, da takšna ustanova doprinaša mnogo k identiteti. Treba pa je zbirati finance, ki so potrebne za obstoj. Čeprav društvu ne preostane veliko denarja, je le težko preživeti brez takšnih prireditev kot na primer „open air 98". Hvala za pogovor! k rv v 1 • v •• Domači običaji Glasbeniki, pevci in plesalci - mdr. iz Grčije (desno) - so povsem navdušili številne obiskovalce. r ‘. P LIBUŠKO ŽEGNANJE Številni sodelavci MoPZ „Kralj Matjaž" pod organizacijskim vodstvom Jurija Mandla so imeli sicer polne roke dela, zato pa je bilo zadovoljstvo zaradi uspeha toliko večje. Preteklo soboto in nedeljo je vabil organizator moški pevski zbor „Kralj Matjaž" na 13. libuško žeg-nanje, kjer so se srečali kulturniki in muzikantje od blizu in daleč. Medtem ko je bil obisk ob zelo slabem vremenu v soboto (ob zvokih skupine „The Caps" iz Šmihela) bolj skromen, je bila udeležba v nedeljo toliko večja. Kulturni spored je brezdvomno osrednja točka libuškega žegna-nja. Tako je bil šotor, kakor vsako ■ leto, zaseden do zadnjega sedeža. Prvi nastopajoči v zelo zanimivem in pestrem kulturnem sporedu je bil MoPZ „Kralj Matjaž", sledili so lovski rogisti iz Trga in z Notranjske (Slo), ki so navdušili ne le lovce, temveč tudi številne obiskovalce. Kulturni spored so oblikovali tudi upokojenci Pliberk, plesalca latinskoameriških plesov in rock'n rolla, cerkveni zbor z Obirskega, folklorna skupina KUD „Grifon" iz ŠentfDetra v Savinjski dolini, Vesele Štajerke iz Maribora in Mladi libuški muzikantje, ki so na prvem nastopu dobili največji aplavz. Takoj so, kakor vse ostale nastopajoče skupine in zbori, osvojili srca občinstva. Enkratno presenečenje je bil tudi nastop svetovnega prvaka Denisa Novata na „frajtonarci”. Pravo grško vzdušje pa so v libuškem šotoru posredovali plesalci in glasbeniki iz Grčije, ki so v plese vključili tudi razvneto publiko. Za zelo simpatično povezavo in smeh je letos_ poskrbel Vinko Šimek - Jaka Šraufci-ger, ki je izredno poživil nedeljski kulturni program. Žegnanje so zvečer zaključile „Vesele Štajerke". Vse prijatelje, ki se letos niso mogli udeležiti vaške veselice, vabi MoPZ že na 14. libuško žegnanje, ki bo gotovo vsaj tako zanimivo kot je bilo letošnje. Hkrati pa se zbor zahvaljuje pri številnih pomagačih (v kuhinji, za šankom in Malči Valeško, ki od prvega žegnanja naprej skrbi za pobiranje vstopnine), ki z veliko požrtvovalnostjo iz leta v leto doprinaša-jo k uspehu prireditve. P.S. Poleg drugih dobrotnikov so kulturni spored libuškega žegnanja podprli: Krščanska kulturna zveza, EL-dežela/predsednik Andrej VVakounig, državni poslanec Karl Smolle, Zveza Bank in Rutar Center GesmbH, ZADRUGA MARKET Pliberk in podjetje LEDINEK - Maschinen und Anla-gen Ges.m.b.H. DaKo Tudi zbor upokojencev Pliberk (vodi Janez Petjak) je nastopil v Li-bučah (levo). Zgoraj: Simpatični povezovalec Vinko Šimek v pogovoru z dr. Karničarjem, predsednikom cerkvenega zbora Obirsko. TX V 1 • V •• Domači običaji Domači pevci prepevajo žegnanjske pesmi. Prvi zahomški žegen pod okriljem bistriške fare Odslej praznujejo Zahomčani svoj žegen prvo nedeljo po 22. avgustu, prazniku Marije kraljice, in ne več prvo nedeljo po 8. septembru, prazniku Marijinega rojstva. Upamo, da bo zahomški žegen sosede še bolj povezal in združil. ŽUPNIK STANKO TRAP Pred približno 150 leti - točnega datuma po besedah župnika Stanka Trapa ni uspelo izkopati iz farne kronike - je Za-homec prišel pod faro Ziljska Bistrica. Prej je bil pod sosednjo faro Gorjane. S tem, da so Zahomčani postali bistriški farani, je Ziljska Bistrica postala tudi središče njihovega farnega življenja. Od tedaj naprej obiskujejo na Ziljski Bistrici nedeljske svete maše, krščujejo svoje otroke, njihovi rajni pa imajo tam svoje zadnje zemeljsko počivališče. Le znamenitega domačega žegna, znanega predvsem tudi zaradi tradicionalnega ziljskega štehvanja, niso prenesli pod bistriško farno okrilje. Žegnanjska maša se je darovala v gorjanski farni cerkvi, praznovali pa so žegen vsako prvo nedeljo po prazniku Marijinega rojstva (8. septembra). Na isti dan so ga praznovali tudi Gorjani, Dreve-Ijani in Draščani. Ziljski žegen pa ima še eno posebnost, ki je v Rožu in Podjuni ne poznajo: Medtem ko ga v nedeljo zaradi znamenitega ziljskega štehvanja praznujejo predvsem tudi v družbi številnih tujih gostov, je naslednji dan v v prvi vrsti praznik samo za domačine. Oblikujejo ga s sv. mašo, nato pa se vsi podajo na pokopališče, kjer se ob škropljenju grobov spomnijo svojih rajnih prednikov. Dokler je bil zahomški žegen pod okriljem fare Gorjane, Zahomčani drugega dneva niso mogli obhajati tako, kakor bi to docela odgovarjalo tradiciji. Tradiciji, ki za naše območje ni samo enkratna, temveč predvsem tudi zelo spoštljiva - saj na zelo impozanten način po-nazoruje povezanost živih z rajnimi ob najbolj veselem vaško- cerkvenem prazniku. Zahomčani so zato pred nekaj leti začeli razpravljati, da bi tudi svoj žegen prenesli pod bistriško farno okrilje. Preteklo nedeljo in ponedeljek je bilo tako daleč: prvič je bila za Zah-omčane žegnanjska maša in ponedeljkova slovesnost na pokopališču na Ziljski Bistrici. Zahomčani so v vsakem oziru dokazali, da je to zanje poseben dan: K žegnanjski maši v bistriški farni cerkvi so zavestno šli po stari stezi „Skozi utco", pri slovesni sv. maši sami (sooblikoval jo je v latinščini, slovenščini in nemščini domači cerkveni zbor pod vodstvom organista Ferdinanda Mortla) jih je župnik Stanko Trap zelo pri- srčno pozdravil, enako prisrčno so jih sprejeli vsi Bistričani -skratka, bil je to velik dogodek za vso bistriško faro. Vsi so po svojih močeh pomagali, da je zahomška žegnanjska slovesnost odlično uspela. Pa tudi farani iz Gorjan so se skupno z Zahomčani pošteno poveselili ob tem lepem dogodku. Enako slovesna sta bila stara običaja - žegnanje vina ter štehvanje in prvi rej pod lipo v Zahomcu. Prepevali so stare domače žegnanjske pesmi, npr. „Zakaj bi jaz kristjan vesel ne bil" in „Na sredi svetega oltarja ena ptičica sedi" (po blagoslovitvi vina), zelo lepo je tudi uspela plesna zabava; v nabito polnem šotoru so se poveselili ob zvokih Gorenjskih muzikantov. Kdor še ni zvedel, da je odslej žegen v Zahomcu prvo nedeljo po Mariji kraljici (8. avgusta) in ne prvo nedeljo po 8. septembru (Marijino rojstvo), pa je že sedaj prisrčno vabljen na zahomški žegen 1999! Janko Kulmesch T A PETEK, 28. avgusta 18.00-18.30 »Romantika v glasbi" (R. Klopčič) T E D E N V SOBOTA, 29. avgusta 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca NEDELJA, 30. avgusta 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel (Monika Novak) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. PONED., 31. avgusta 18.00-18.30 Kratek stik. TOREK, 1. septembra 18.10-19.00 R A D I U Otroška oddaja SREDA, 2. septembra 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 3. septembra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila E)©BBS IDZ&K]d NEDELJA, 30. avgusta '98,13.30 PONEDELJEK, 31. avgusta 1998 ORF2, ob 2.45___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • »Primite krivca!" Dvorana za odbojkarje iz Doba je menda prenizka. • Stiska in upanje - Po potresu v Posočju je strah pred jesenjo in zimo velik. Vsi si želijo pospešeno obnovo. • Kaj takega: Medtem ko so v Li-bučah pošteno »požegnali" krajevni praznik, so na Obirskem najboljši kosci sredi popoldneva pokosili vnuko. O Večina pozablja: ob telesnih in duševnih težavah nudijo pomoč zelišča. e Na Svetem mestu so se srečali vižarji in zaigrali. • Nogometna regionalna liga: derbi Šentvid - SAK. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teietekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 28. avgusta SVEČE Poletno branje z založbo VVieser: „Der Mann aus dem Eis - die Mumie aus den Otztaler Alpen“ Čas: ob 20.uri Kraj: v gostilni pri Adamu Bere: univ. prof. dr. Konrad Špindler Torek, 1. septembra SVEČE Poletno branje z založbo VVieser: »Mitteleuropa vor 1000 Jahren" Čas: ob 20.uri Kraj: v gostilni pri Adamu Bere: univ. prof. dr. Gunther Hodi Sobota, 12. septembra BOŽJI GROB Koncert duhovnih pesmi Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane Čas: ob 20. uri Kraj: v romarski cerkvi pri Božjem grobu Dirigent: Stojan Kuret RAZSTAVE ŠMIHEL Razstava del Markuša Schillerja Odprtje: 29. avgusta 1998 ob 19.30 Kraj: v galeriji ‘anin Galerija bo odprta do nedelje, 20. 9.1998 (od 16. do 19. ure) ROŽEK Razstava del Josefa Tichya Na ogled je še do 13. septembra, od srede do nedelje (med 15. in 19. uro) ali po telefonskem dogovoru PODEN Razstava ljudskih votivnih tablic Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure PLIBERK GALERIJA VVERNERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ŠENTJANŽ Razstave umetnika Ericha Novos-zela Kraj: K & K center Razstava »Drava je svoja fraua -die Drau ist ihre eigene Frau“ Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. LIBUČE Znamenja časa - Zeichen der Zeit Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta do 5. septembra ob petkih in sobotah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600) VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja Kraj: galerija VViegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnevno od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/72 32). TINJE Razstava slik umetnice Evelyn Sickl Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta od 10. do 17. ure SLOVENJ GRADEC Jože Tisnikar - retrospektivna razstava Kraj: Galerija likovnih umetnosti, glavni trg 24 Razstava je odprta do 10. oktobra, dnevno (razen ob ponedeljkih) od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Na stičišču treh kultur Ekskurzija v Trst in Koper (od 28. do 30. avgusta) Obisk inštitucij in srečanja s predstavniki manjšin Informacije in prijave: Alpen Adria Alternativ (tel.: 0316/812117) OGLASA POSOJILNICA-BANK PODJUNA oddaja v centru Dobrle vasi stanovanje v velikosti 77 m2 Inserenti naj pokličejo na št. tel.: 04236/2076 modcestov dom Dom za dijakinje, dijake in študente v Celovcu Za marsikaterega dijaka, ki v Celovcu obiskuje srednjo ali višjo šolo, je vsakdanja vožnja prenaporna ali pa bi bil rad deležen popoldanske oskrbe! V Modestovem domu najdejo dijakinje in dijaki ne samo bivališče in hrano v lepi hiši, temveč tudi pedagoško oskrbo. V majhnih skupinah pomagajo pedagoško izobraženi vzgojitelji pri učenju in individualno pospešujejo osebne zmožnosti in talente dijakinj in dijakov na področju kulturnega, športnega in kreativnega udejstvovanja. Poleg celovite oskrbe pa Modestov dom ponuja tudi popoldansko oskrbo, ko vzgojitelji od skupnega kosila pa do večera dijakinjam in dijakom pomagajo pri učenju in z njimi oblikujejo prosti čas. Gojenke in gojenci bivajo v tro- ali dvoposteljnih sobah s prho in straniščem. Na voljo pa so še telovadnica, športna igrišča, prostor za namizni tenis, klubski prostori, obsežna knjižnica, kapela in velika dvorana. Vabimo Vas, da nas obiščete! Informacije in prijave: Modestov dom, Dr. Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec/Klagenfurt, Telefon: 0463/36622-24 PRIREDITVE, OGLASI JORMAK Pliberški sejem na travniku V petek. 4. septembra 15.00 Sv. maša na Prechtlovem avtodromu; mašuje duhovnik razstavljalcev Josef Franzi 18.00 Pričetek sejemskega dogajanja V soboto. 5. septembra 10.00 25. srečanje nekdanjih koroških-gasilskih komandantov Mednarodno srečanje upokojencev v šotoru SPD ..Edinost" Velika povorka z vpregami in spremstvom Postavitev sejemskega znamenja; tržni referent podžupan Štefan Visotschnig naznani začetek sejma Odprtje sejma na travniku in načetje sodčka piva; opravita namestnik dež. glavarja dr. Michael Ausservvinkler in župan dež. poslanec mag. Raimund Grilc; v prazničnem šotoru skupine ..Jauntaler Trachtenkapelle" Odprtje razstave „Alpe-Jadran“ ..Koroški radio - posebna oddaja za konec tedna" iz šotora „Schnitzelkonig“ Slovenska radijska oddaja voščil iz šotora SPD ..Edinost" Velik ognjemet podjetja ..Hirter Bier" 12.00 13.00 13.30 14.00 14.00 18.00 21.00 V nedeljo. 6. septembra 11.00 Radijski prenos dopoldanske glasbene prireditve iz šotora skupine Jauntaler Trachtenkapelle"; prosto nakupovanje; ogled razstave „Alpe-Jadran“ V ponedeljek. 7. septembra Prosto nakupovanje; ogled razstave „Alpe-Jadran“ V soboto, nedeljo in ponedeljek veliki kramarski sejem -Zabaviščni park - Strojni park - Srečolov Lionskega kluba za dobrodelne namene Glasbeni in prireditveni spored v šotoru SPD „Edi-nost“ v Pliberku Sobota, 5. septembra 1998 6. mednarodno srečanje upokojencev 9.00 Pozdrav, kratek kulturni spored Ples, humor in srečolov Igra vokalno-instrumentalni duet ..Evergreen” Soprirediteli Društvo upokojencev Pliberk 13.00 Koncert godbe na pihala iz Cerknice Godba sodeluje tudi na povorki 16.00 Ples in prosta zabava ob glasbi ansambla „ROSA“ 18.00 Slovenska oddaja v živo (Slovenski spored ORF) „Od pesmi do pesmi - od srca do srca" Moderacija Danica Uršič in Franci Sadolšek (Voščila lahko oddate do 17.30 ure v šotoru SPD Edinost) 19.00 Ples in zabava z ansamblom „ROSA“ Nedelja, 6. septembra 1998 11.30 Koncert ..Godba na pihala Šmihel" 15.00 do 18.00 Družabni popoldan z vižarji s Koroške Naprošamo vse vižarje, da se v čim večjem številu udeležite popoldneva v šotoru SPD Edinost (ne pozabite vaših harmonik) 18.00 Ples in zabava ob zvokih ansambla ..Podjunski muzikantje" Ponedeljek, 7. septembra 1998 12.00 Glasbeni popoldan z ansamblom ..Evergreen" 17.00 Ples in zabava ob zvokih ansambla ..Podjunski muzikantje" Obiščite naš šotor, ne bo vam dolgčas.Tudi za dobro hrano in pijačo ob prijazni strežbi bo poskrbljeno! Vsi prisrčno vabljeni! Odbor SPD Edinost v Pliberku 18. slikarski teden Od 30. avgusta do 5. septembra 1998 v Svečah Udeleženci: David Faganel, Stefania Corbelii, Luka Popič, Zlatko Prah, Gertrud VVeiss-Richter, Kristijan Sadnikar Odprtje: 30. avgusta 1998 Kraj: v galeriji Gorše pri Vrbniku v Svečah Čas: ob 19. uri Spored: predstavitev sodelujočih ter komorna glasba ansambla ..Mentis" Med tednom slikarski tečaji za odrasle in otroke (na izbiro bo več tehnik, material bo na razpolago) Vodstvo: Franko Žerjal, Rudi Benetik, Julian Taupe Začetek: v ponedeljek, 31. avgusta 1998, ob 15. uri (pred galerijo Gorše) Vabita Slovensko prosvetno društvo Kočna in Krščanska kulturna zveza Ponedeljek. 31. avgusta 1998. ob 20. uri Predavanje z diapozitivi dveh arhitektov nagrajencev -dipl. inž. Ernst Roth, dipl. inž. Reinhold VVetschko: ..Koncepti v arhitekturi" (v nemščini) Kraj: v gostilni pri Adamu Torek. 1, septembra 1998. ob 20. uri Iz kroga prireditev Poletno branje Založbe VVieser: Referat univ. prof. dr. Guntherja Modla ..Srednja Evropa pred 1000 leti" (v nemškem jeziku) Kraj: v gostilni pri Adamu Sreda. 2. septembra 1998. ob 19. uri Umetniški dogodek „Barva v travi" - stenski objekti in skulpture v soncu in dežju na vrtu pred galerijo Gorše Sreda. 2. septembra 1998. ob 20. uri Tonč Feinig Jazztett - mednarodni jazz Kraj: v gostilni pri Adamu Sobota. 5, septembra 1998. ob 20. uri Zaključna prireditev, prezentacija slik Kraj: v gostilni pri Adamu I M P R E S U M JIAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slo Slavnega urednika), Franc Šadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Ce-ovec. lO.-Oktober-StraBe 25/Iv. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Das- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,- SIT. E) ©M w ToiMca ^ 04239/26 42 Priprava na popravni izpit latinščina: od 31. avgusta do 11. septembra od ponedeljka, 28. septembra 1998, od 18. ure, do četrtka, 1. oktobra 1998, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike in dikakone - „Pridite in poglejte" Vodi: škof. dr. Franc Kramberger v četrtek, 1. oktobra, ob 17. uri Slovenščina za začetnike I. del Vodi: Nadja Volavšek iz Ljubljane od sobote, 3. oktobra, 14.30 do nedelje, 4. oktobra 16.30 Priprava na zakon Vodi: Jože Kopeinig Začetek jezikovnih tečajev v mesecih september in oktober 1998 Slovenščina-ltalijanščina-Angleščina- Francoščina-Španščina Francoščina za napredujoče 7.9., 17.30 Slovenščina L, II. in III. del - srečanje in porazdelitev v skupine: 14.9., 18.00 Italijanščina za začetnike 21.9., 17.30 Italijančina II. del 21.9., 19.15 Angleščina za začetnike 22.9., 9.00 Italijanščina III. del 22.9., 18.00 Italijanščina za gospodinje 23.9., 9.00 Slovenščina za napredujoče v Cel.23.9., 16.30 Slovenščina lil. del - v Celovcu 23.9., 18.00 Slovenščina za začetnike v Cel. 25.9., 18.00 Slovenščina za začetnike zadnji teden v sept. Španščina za začetnike in napred. 30.9., 19.00 Slovenščina II. del - v Celovcu 1.10., 17.00 Francoščina I. del 7.10., 18.00 Angleščina I. in II. del srečanje 7.10., 18.00 Slovenščina za napredujoče 13.10., 19.00 Angleščina za začetnike, I. del 14.10., 17.00 Angleščina za začetnike, II. del 14.10., 19.00 Jezikovni tečaji trajajo 10-krat po dve uri. Prispevek 950-šilingov. Podrobne termine bomo objavili v naslednjem NAŠEM TEDNIKU, informacije pa daje tudi dom v Tinjah. Potovanja: od ponedeljka, 24. avgusta do sobote, 29. avgusta 1998 Izobraževalno potovanje v Lombardijo Voditelj: dr. Johann Sturm od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 Romanje v Lurd - že zaključeno! Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998 Potovanje po Sloveniji, nem. Voditelj: prof. p. Andrej Kropej 14 Šport PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Podkrnos 1:1 (1:0) Zelo potrti so domačini zapustili igrišče po 90 minutah, kajti zopet so se po nepotrebni osebni napaki, ki je gostom pripomogla izenačenje, prinesli ob sadove. BILČOVS: Schawarz 3, Stocklas 3 (46. G. Schriefl 3), Arnavtovič 3, Lippusch 4, Kuess 4, G. Schaunig 2 (65. H. Strugger 3), Partl 3, duantschnig 3, Durnik 3, Aleksič 3, Strugger 3; Bilčovs: 250 gled.; sodnik: Einspieler (slab): strelec: Kuess (35.) Pokrče - Globasnica 1:2 (1:1) Globašani so bili presenečeni nad močjo domačinov, ki so bili proti pričakovanju enakovreden tekmec. Zmagoviti gol pa je dal M. Sadjak v zadnji minuti. GLOBASNICA: Smrečnik 5, Mišic 4, Zanki 3 (72. Tratar 0), G. Sadjak 3, Grubelnik 3, Dlopst 4, Hribar 3, Buchvvald 4, M. Sadjak 5, Silan 3, Szabo 3 (60. VVolbl 4) Pokrče: 250 gled.; sodnik: Eberhard (povprečen); strelec: M. Sadjak (31., 90.); 1. RAZRED D Šmihel - Šentlenart 1:2 (1:0) Šmihelčani zopet niso znali prepričati. Sicer so po prvem polčasu z zadetkom Ch. Grosa zasluženo vodili, toda po odmoru so gostje spoznali nemoč domačinov in jo izkoristili za zasluženo zmago. ŠMIHEL: Suschnig 2, Janet 2, H. Motschilnik 3 (68. Burckhard 0), A, Gros 3, Hribernik 2, Kotnik 4, Lutnik 2 (60. Peckhard 2), Kraiger 3, Berchtoid 2, W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3; Šmihel: 100 gled.; sodnik: Benko (dober); strelec: Ch. Gros (32.) Vovbre - Železna Kapla 6:2 (3:1) Kaplčani tokrat sicer niso bili na višku, kljub temu je bil poraz daleč previsok. Tesen poraz - ali z malo sreče remi - bi bil vsekakor pravičnejši. ŽELEZNA KAPLA: Ojster 3, Germadnik 2, Kock 3, S. Grubelnik 3, H. Grubelnik 3, Šteharnik 3, Schurtl 3 (65. Partej 3), Traun 3, VVicher 3, Miklau 2, Sporn 3 (83. M. Luschnig 0); Vovbre: 250 gled.; sodnik: Schmied (slab); strelca: Sporn (23.), Traun (70.); rdeči karton: H. Grubelnik (85.) Bikarja vas - Labot 1:0 (1:0) Zelo zbran in dober začetek Rikarjanov je bil obdarovan z vodstvom. Po odmoru, ko so gostje postajali močnejši, pa so Rikarjani rezultat le še branili. BIKARJA VAS: Brezovnik 5, Streicher 4, Urch 5, Sturm 4, Truschner 3, Picej 3 (67. Blajs 0), Figoutz 3, Si-enčnik 3, Pečnik 3, Kampusch 3 (84. Hobel 0), Blažej 4; Bikarja vas: 350 gled.; sodnik: Rosenvvirth (dober); strelec: Blažej (18.) 2. RAZRED C ,V’ Sele - Kriva Vrba 2:1 (0:0) Zopet so Selani pokazali veliko morale, kajti zaostanek iz 60. minute so v zadnjih desetih minutah še nadoknadili. Zmaga pa je bila vsekakor zaslužena. SELE: Scheiber 4, Djogič 3, Hribernik 4, Božič 4, M. Mak 4, VVassner 3, VVieser 3 (46. Razboršek 3), F. Dovjak 4, Diexer 3, A. Oraže 4, H. Olip 3 (55. A. Mak 3); Sele: 150 gled.; sodnik: Scheiber (povprečen); strelca: Razboršek (80.), Diexer (88,/11-m.); 2. RAZRED E Žvabek - St. Margarethen/L. 0:0 Ekipi sta si bili zelo enakovredni, prav tako je bilo število priložnosti izenačeno. Remi pa je bil pravičen. ŽVABEK: Jakob 3, Brezovnik 3, Jamer 3, Breiteneg-ger 3, Zechner 3, Mlinar 3, Trampusch 3, Berchtoid 3, Ramusch 3, Juvan 3, Homer 3; Žvabek: 100 gled.; sodnik: Diothe (zelo dober); rdeči karton: Mlinar (61.) Mauterndorf - Dobrla vas 0:2 (0:1) Dva izredno lepa in natančna prosta strela režiserja Marjana Velika iz približno 25. metrov sta odločila tekmo v prid Dobrolčanov. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Golautschnig 4, Nachbar 4, Opietnik 3, Kastrun 3, R. Roger 3 (46. Math 2), Kampi 4, Velik 5, Petek 4, Ch. Lesjak 3 (71. M. Lesjak 3), Pu-stoslemšek 3; Mauterndorf: 100 gled.; sodnik: Jantschgy (dober); strelec: Velik (30., 69.) NOGOMET/NIŽJI RAZREDI: Bilčovs popolnoma razočara, Dobrla vas pa preseneča Po odigranih štirih krogih se deloma že da razbrati, ali bodo posamezne ekipe pričakovanja izpolnila. Puščica ob strani besedila kaže, kam gre tendenca pričakovanj naših klubov. Dobrla vas - Sicer so nekateri odgovorni Dobrle vasi po pridobitvi Velika računali z (v primerjavi z minulo sezono) boljšimi nastopi, toda da bo ekipe že po štirih krogih blestela z vrha, je presenetilo vse. Vsekakor postaja nogomet v Dobrli vasi zopet sodoben, nenazadnje po zaslugi režiserja Velika, ki zna igralce vzorno navduševati. t Sele - Maksimalno mesto na sredini lestvice smo od Selanov pričakovali v tej sezoni, toda njihov start je bil - kljub številnim izpadom na raznih tekmah - izredno presenetljiv: tri zmage in remi. Globasnica - Da bodo Globašani tudi v podligi igrali pomembno vlogo, je bilo pričakovati. Da pa so po štirih krogih kljub močnim nasprotnikom še neporaženi, pa je le lepo presenečenje. Bikarja vas - Zanjo velja podobno kakor za Globašane. Tudi tej ekipi smo pred sezono pripisovali pomembno vlogo, ki jo doslej dejansko igrajo. Železna Kapla - Nastopi Kaplčanov stagnirajo prav tako, kakor njihovo mesto na tabeli. Že v minuli sezoni smo jih namreč največkrat videli okoli sredine lestvice. Žvabek - Moštvo ne preseneča in tudi razočara ne. Igra podobno prvenstveno vlogo kakor v minuli sezoni. SAK II - Od te ekipe smo več pričakovali, toda z ozirom na dejstvo, da je mnogo mladih iz tega moštva že vključenih v člansko ekipo, je nastop doslej še zadovoljiv. ■ Bilčovs - Eekipa trenerja Struggerja je globoko padla, saj je doslej še brez zmage in je dosegla komaj dva re-mija. Od nanje postavljenih pričakovanj pred sezono so ▼ Bilčovščani vsekakor daleč oddaljeni. Šmihel - Ob začetku so sodili v ožji krog favoritov za naslov prvaka, po prvih štirih krogih pa so od teh pričakovanj daleč, daleč oddaljeni. Za vodečo Žitaro vasjo zaostajajo že osem točk. PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD ASV - Bilčovs (v soboto ob 17.uri) - Sicer je v bilčovški ekipi bil na tekmi proti Podkrnosu že opazen napredek, toda še vedno se igralcem dogajajo nepotrebne osebne napake, ki seveda zelo slabijo ekipo. Na sobotni tekmi proti celovškem ASV se bo videlo, „ali se bomo lahko ozirali naprej, ali pa se borili le proti izpadu", je dejal trener Strugger. Zopet v ekipo bo prišel legionar Rajnovič, ki je na minuli tekmi manjkal zaradi smrti v družini. Zaradi poškodbe mišice pa bo tokrat manjkal Stocklass. Globasnica - Žrelec jv nedeljo ob ob 17.30 na Ponikvi) - Zrelec na tabeli zaseda 3. mesto in je v tej sezoni še neporažen. Prav zaradi tega pričakujejo Globašani zelo težko tekmo, za cilj pa so si kljub temu postavili vsaj točko. Trenerju VVblblu bo zopet na voljo Kordesch, verjetno tudi Pasterk, ki je po poškodbi zopet pričel s treningom. 1. RAZRED D Železna Kapla - Šmihel (v soboto ob 17.15) - Zelo nezadovoljen z nastopi ekipe je šmihelski sekcijski vodja Lojze Kužnik: „Sploh ne laufa ... tudi borbe ni, vsekakor se bo moralo veliko spremeniti," so bile njegove besede v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM. Podobno nezadovoljni z ekipo so tudi v Železni Kapli, toda z zmago na derbiju proti Šmihelu bi lahko igralci mnogo popravili, je slišati iz tabora kaplških navijačev. Žita ra vas - Rikarja vas (v nedeljo ob 17.30) - ..Pričakujem, da bomo močno nastopili in točkovali. Mogoče nam uspe celo veliko presenečenje v obliki zmage," pravi trener Rikarjanov Fera. Rikarjani bodo nastopili v popolni postavi, kajti Gomernik bo trenerju zopet na voljo. Če bo igral, pa je vprašanje, kajti Robert Sturm, ki ga je na zadnji tekmi nadomeščal, je svojo nalogo odlično opravil. Na močnega režiserja domačinov Ervvina Galeta pa bo pazil Florjan Sienčnik. Vsekakor pa je na tej tekmi Ži-tara vas velik favorit. 2. RAZRED C Šentjakob - Sele (v nedeljo ob 17. uri) - Prvi proti tretjemu ali vrhunska tekma v 2. razredu C. „Tokrat se bo šele videlo, kako daleč je moja ekipa, “ pravi trener Selanov Mirko VVieser, ki pa je sicer zelo presenečen od nastopov svojih 1. Mostič 2. Velikovec 3. Žrelec 4. Globasnica 5. Šentpavel 6. VVelzenegg 7. Liebenfels 8. DSG Borovlje 9. Podkrnos 10. ATUS Borovlje 11. ASV 12. Bilčovs 13. Vetrinj 14. Pokrče 4 3 1 0 12:2 10 3 10 9:2 10 3 10 7:2 10 3 10 8:4 10 2 11 3:3 7 1 3 0 5:3 6 12 1 6:4 5 12 1 4:5 5 0 3 1 6:7 3 1 0 3 3:6 3 0 2 2 4:7 2 0 2 2 4:15 2 0 13 4:7 1 0 0 4 1:9 0 PODLIGA VZHOD 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■ 5. krog (29./30. avgust): ASV - Bilčovs, Liebenfels - Šentpavel, Globasnica - Žrelec, Mostič • Pokrče, Velikovec - VVelzenegg, DSG Borovlje * ATUS Borovlje, Podkrnos - Vetrinj. 1. RAZRED D 1. Žitara vas 4 4 0 0 15:3 12 2. Rikarja vas 4 2 2 0 9:4 8 8 3. Ruda 4 2 2 0 6:2 4. Metlova 4 2 11 6:5 7 5. Vovbre 4 13 0 7:3 6 6. Šentlenart 4 13 0 5:4 6 7. Eitvveg 4 12 1 10:7 5 8. Železna Kapla 4 12 1 5:7 5 9. Klopinj 10. Šmihel 4 112 4 112 6:7 4:6 4 11. Labot 4 10 3 3:8 3 12. St. Stefan 4 10 3 5:12 3 13. Maria Rojach 4 0 2 2 5:10 2 14. Grebinj 4 0 13 2:10 1 ■ 5. krog (29./30. avgust): Labot - Vovbre, Žitara vas - Rikarja vas, Metlova - Grebinj, Ruda - weg, Maria Rojach - St. Stefan/L., Šentlenart -Klopinj, Železna kapla - Šmihel. 2. RAZRED C 1. Šentjakob 4 4 0 0 12:4 12 2. Tholica 4 3 10 9:4 3. Sele 4 3 10 5:2 10 4. Rožek 4 2 2 0 10:3 8 5. Treffen 4 2 11 10:6 7 6. Kriva Vrba 4 2 11 6:3 7 7. Ledince 4 2 0 2 13:10 6 8. SAK II 4 12 1 6:4 5 9. Škofiče 4 112 9:6 4 10. Hodiše 4 112 4:10 4 11. Poreče 4 0 2 2 1:5 2 12. Donau 4 0 2 2 6:14 2 13. HSV 4 0 0 4 4:14 0 14. Osoje 4 0 0 4 3:13 0 ■ 5. krog (29./30. avgust): Kriva Vrba - SAK H< Šentjakob - Sele, Tholica - Osoje, Poreče - Donau. HSV - Škofiče, Hodiše - Ledince, Rožek - Treffen. 2. RAZRED E 1. Dobrla vas 4 2. Reichenfels 4 3. Sinča vas 4 4. Frantschach 4 5. Važenberk 4 6. Tinje 4 7. Žvabek 4 8. Pliberk II 4 9. St. Margarethen/L. 4 10. Galicija 4 11. Šentpeter 4 12. Preitenegg 4 13. Djekše 4 14. Mauterndorf 4 3 0 1 3 0 1 2 2 0 2 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 0 2 1 2 1 1 1 2 1 1 2 1 0 3 0 1 2 0 0 4 ■ 5. krog (29./30. avgust): Reichenfels - Frantschach, Sinča vas - Preitenegg, Dobrla vas Važenberk, Šentpeter - Mauterndorf, Pliberk II * Galicija, St. Margarethen - Djekše, Tinje - Žvabek. fantov. „Ker so štirje igralci na turnej' kulturnega društva v Argentini, moramo vedno nastopiti zelo oslabljeni-Prav zaradi tega tako lepih rezultatov na zadnjih tekmah nisem pričakoval." 2. RAZRED E Tinje - Žvabek (v soboto ob 17. uri) - Zaradi rdečega kartona, ki ga je prejel na tekmi proti St. Margarethenu, b° tokrat kot igralec manjkal trener Mlinar-Sicer pa so Žvabečani optimistični, kajti Tinjčani v tej sezoni ne dosegajo I raven minulega prvenstva. Dobrla vas - Važenberk (v nedeljo ob 10.30) - Dobrolčani pričakujejo tež ko tekmo, kajti Važenberk se v tekoči sezoni predstavlja presenetljivo močan, predvsem pa kompakten v obrambi. To potrjuje tudi dejstvo, da so v štirih tekmah prejeli šele dva zadetka Kljub temu je predsednik Tinej Lesjak optimističen in pričakuje od svojih fantov pozitiven rezultat. 15 Šport SAK se je z jasnim porazom proti GAK (1:5) poslovil od letošnjega pokata. Na stiki z leve: VJieger, Brenner, Uremovič. Ali se bo SAK v Šentvidu maščeval trenerju Tellianu SAK ima še neporavnan račun s trenerjem Tellianom, ki je SAK letos poleti po-vsem pustil na cedilu. Videti je bilo, da ustna obljuba v nogometu sploh nima teže. Trener Tellian je v minuli sezo-C' zelo zadovoljivo vodil ekipo ^K, tako da mu je vodstvo Ponudilo sodelovanje tudi za sezono 98/99. Tellian je ponudbo sPrejel ter dal predsedniku Percu ustno obljubo. Toda teden dni na-Vh je vodstvo SAK iz koroških časnikov izvedelo, da je Tellian Podpisal za novinca v regionalni '9' ~ Šentvid. Jasno, da je bilo Presenečenje in hkrati razočaranji v taboru SAK veliko, saj se je s i ellianom računalo v novi sezoni. "Obljuba očitno nima več teže v nogometu,“ je dejal razočarani Predsenik Perč, ki pa se ni dolgo zalostil, temveč takoj pričel iskati novega športnega vodjo za člansko ekipo ter ga našel v Din-. Vrabcu. Ta odločitev pa se je ukazala pravilna, kajti Vrabcu je v najkrajšem času uspelo ustvari-J v ekipi odlično vzdušje in tudi športno je moštvo napredovalo. Predvsem svežost, s katero prepriča mlada ekipa, navdušuje na-V|jače. Štiri točke je ekipa osvojila na prvih dveh prvenstvenih tek-mah in to, čeprav zaradi poškodb n|koli ni mogla nastopiti v popolni Postavi. SV Šentvid - SAK. Tudi na sobotni tekmi proti Šentvidu ekipa SAK ne bo popolna. Slej ko Prei bo manjkal poškodovani Zanki, tudi nastop Roya je več kakor vprašljiv. Kljub temu trener Vrabac tudi proti temu nasprotniku vidi lepe šanse: „Če se bodo vsi maksimalno borili in igrali disciplinirano, potem je možno vse. Strah in živčnost, ki je vladala v ekipi na pokalni tekmi proti GAK, pa moramo tokrat odložiti.“ F. S. Šentvid-SAK V soboto ob 17. uri Pokal: žreb določil Pliberku „velikana“ Austria Salzburg V tretjem krogu pokala pride v Pliberk ekipa trenerja Hansa Krankla Austria Salzburg. Obeta se množičen obisk tekme. Toda trenutno je v Pliberku pokal še stranskega pomena, pomembnejša je namreč sobotna prvenstvena tekma proti Leibnitzu. SMOLA SAK II Izenačenje v 92. minuti Ekipa trenerja VVoschitza bi tokrat „morala“ zapustiti igrišče v Grabštan-ju kot zmagovalka, kajti po regularnem času tekme je vodila z 2:1. V podaljšku, natančneje v 92. minuti, pa je prejela nepotrebno izenačenje, kar je mlade nogometaše SAK seveda zelo prizadelo. Posebej pohvale vreden je bil prvi nastop v napadu M. Blažeja, ki je zadel kar dvakrat v črno. Prihodnji krog: Kriva Vrba -SAK II (v soboto ob 17. uri) SAK II - Rožek 2:2 (1:1) SAK II: Regvar 3, S. Sienčnik 4, Tolmajer 3, H. Nachbar 3, D. Mesner 3, S. Wieser 3, I. Wo-schitz 3, Kert 3, S. Lampichler 3, Mandl 0 (10. M. Blažej 4, K. VVoschitz 4; Grabštanj: 50 glad.; sodnik: Schatz (slab); strelec: M. Blažej (40., 55.) SAK Naraščaj CENTER PLIBERK Od minulega petka do torka so bile ekipe centra (U 10, U 12, U 14, U 16) na pripravah v Lendavi v Sloveniji, tako da so zaradi tega prvenstvene tekme odpadle. Prvenstvene tekme centra Pliberk: SAK U 12-Sentpavel (v nedeljo ob 16.30 v Vidri vasi; SAK U 16 - Podkrnos (v nedeljo ob 18. url v Vidri vasi) CENTER ŠENTPRIMOŽ Tudi Šentprimožani so bili na pripravah (U 8, U 12) v Sloveniji, toda ne v Lendavi, ampak na Rogli. POKAL/2. KROG: SAK se do konca ni odtresel živčnosti Ekipi trenerja Vrabca ni uspelo nastaviti noge „velikanu“ iz najvišje avstrijske nogometne lige. Kljub temu je bil nastop kar zadovoljiv in da upati za prihodnost, saj je SAK nastopil s povsem mlado ekipo (ker so manjkali trije izkušeni igralci: Eber-hard, Roy, Zanki). Gostje iz Gradca, ki so nastopili brez ti. „zvezd“, so takoj prevzeli pobudo ter že v 9. minuti povedli z 1:0. Navrh si je SAK sicer priigral to in ono priložnost, vendar brez učinka. Tik pred odmorom so gostje v najkrajšem času povišali na 3:0 ter tako predčasno odločili tekmo v svoj prid. Po odmoru podobna slika, le z razliko, da je SAK zasluženo uspel častni zadetek (Roman Oraže/90.). Opaziti je bilo, da se večina igralcev SAK do konca tekme ni znala odtresti nepotrebne nervoze. SAK-GAK 1:5 (0:3) SAK: Mallegg 3, Vrabac 4, Hajnžič3, A. Sadjak 4, R. Oraže 3, S. Sadjak 3, Šmid 3, Dreier 3 (77. Hajdini 0), VVoschitz 3 (66. Sientschnig 3), Uremovič 3, Lessnigg 3; Igrišče ASV: 1200 gled.; sodnik: Hammer (dober); strelci: R. Oraže (90.) oz. Ehmann (9.), Brenner (34., 65.), VVieger (45.), Golombek (74.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču. 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. Pliberčani na pokalni tekmi črpali samozavest Medtem ko je ekipa trenerja Polan-za pričela zelo ofenzivno, so se gostje popolnoma osredotočili na protinapade. Rezultat napadalne igre domačinov je bilo vodstvo v 19. minuti (Lisič). Nato je postala tekma odprtejša in tudi gostom se je nudila ta in ona priložnost. Podobna slika po odmoru, toda po drugem zadetku Pliberčanov je bila tekma predčasno odločena. Gostom je v zadnji minuti uspela le še olepšava rezultata. Sicer pa zmaga Pliberčanov in s tem napredovanje v 3. krog pokala ni bilo v nevarnosti. Pliberk - Grieskirchen2:1 (1:0) PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 3 (46. Skorianz 3), Krevvalder 4, F. VVriessnig 3 (88. Hribar 0), Škof 3, Lisič 4, D. VVriessnig 3, Mosser 3, Urnik 3, Huber 3 (72. Slamanig 4), Miklau 3; Pliberk: 300 gled.: sodnik: Schuiki (slab); strelci: Lisič (19.), Miklau (78.) oz. K. Maier (92.); rdeči karton: Lisič (92.) REGIONALNA LIGA 1. WAC 2 2 0 0 6:0 6 2. Hartberg 2 2 0 0 5:1 6 3. Wels 2 2 0 0 3:0 6 4. SAK 2 1 1 0 4:2 4 5. Leibnitz 2 11 0 2:0 4 6. Šentvid 2 1 0 1 3:2 3 7. Voitsberg 2 1 0 1 22 3 8. Pasching 2 1 0 1 2:2 3 9. Gratkom 2 1 0 1 4:4 3 10. Pliberk 2 0 1 1 1:3 1 11. LUVGraz 2 0 1 1 0:4 1 12. Grieskirchen 2 0 0 2 0:3 0 13. St. Florian 2 0 0 2 2:6 0 14. Rapid Lienz 2 0 0 2 0:5 0 ■ 3. kron (29./30. avaustt: Gratkorn - Grieskirchen, Leibnitz - Pliberk, Pasching Hartberg, Šentvid - SAK, Voitsberg - Rapid Lienz, WAC - St. Florian, Wels - LUV Graz. GLAS IZ LJUDSTVA Hoja po ognju Če se hočeš srečati z ognjem, si vabljen na ritual „Hoja po žerjavici", ki bo v soboto, 5. septembra, ob 15. uri. Kraj srečanja je hotel „Merx“ na Čečovju - Ravne na Koroškem (Slov.) ob 14. uri. Bodite točni. Informacije in prijave na tel.: 00386-602-22644, vsak dan med 14. in 15. uro. OSEBE & DOGODKI FRLOŽEV LUKA V nedeljo bo športno društvo ASKČ v Šmihelu nad Pliberkom javno otvorilo novo klubsko hišo. Lično leseno stavbico je načrtoval arhitekt Ronacher, postavitev pa so „do 95%” izvedli domačini in prijatelji športnega društva, tako sekcijski vodja Valentin Britzmann. Klubsko hišo bodo koristili v prvi vrsti obiskovalci teniških igrišč, saj je zgrajena tik ob „rdečem pesku”, obsega pa poleg majhne kantine skladišče za naprave na teniškem igrišču in sanitarne naprave. Odprtje se začne ob 11. uri. Angleški prestolonaslednik kraljevič Čarls trpi za pozabljivostjo, pravijo. Pozablja imena ljudi, s katerimi ima redno opravljati. Da le ne bo zamenjal svoje Kami-le s kako drugo, kakor je Diano s Kamilo. Pa naj pije kamilični čaj! V Avstriji bojo dovolili pilulo za splavljanje oz. za spravljanje otrok. Avstrijci tako že izumirajo, bo pa šlo hitreje. Blazni smo že. Vse hočemo urejati s pilulami. Za moško zmogljivost imajo viagro, če kaj pomaga, se ne ve povsem; imajo pilulo proti spočevanju, pilulo proti zamaščenosti. Le pilule za zdravo pamet gotovo ne bo, kajti s človekovo neumnostjo se dajo služiti najmastnej-ši denarji. Velik uspeh so zabeležili organizatorji letošnjega - drugega - Gorskega maratona okoli Pece, kajti udeležba se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišala kar za 100 odstotkov. Medtem ko so na prvem maratonu zabeležili 27 tekačev, jih je tokrat bilo blizu 60. Pa tudi ob progi se je zbralo več gledalcev, tako da so bili tekači deležni kar lepe „moralne“ podpore. Pohvala ne velja le organizatorjem za odlično pripravljeno tekmovanje, ampak tudi raznim sponzorjem in dru- gim pomagačem, kot npr. gasilcem in žandarmeriji. Da bo na prihodnjem maratonu okoli Pece še večja udeležba, skušajo organizatorji preložiti termin, tako da se prireditev ne bo križala s celovškim maratonom. Zmagovalec letošnjega maratona okoli Pece pa je bil Slovenec Igor Šalamun, ki je v rekordnem času prispel v cilj (2.39,51). Domači predstavniki: 12. Robert Miklau, 13. Christian Lopinsky, 14. Gerhard Ramusch, 19. VVerner Petek. Tokrat 100 odstotkov več tekačev Maratona se je udeležil tudi dolgoletni predsednik SAK dr. Roland Grilc (levo), prav tako odbornik SAK mag. Stanko Gregorič. Nanju je bil še posebej ponosen bistriški občinski odbornik EL Andrej VVakounig. sliki: NT/Fera *