n Na)*eČii alorcadd dnevnik ▼ Združenih državah IVeti»*»v»eleft» - . - $6 OO 7 M pol leta.....$3 00 Za New York oelo teto - $T00 'I Za inorenutvo celo leto $7.00 I G i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 18 The largest Slovenian Daily fcT the United States. ifs Iwocd every day except Sundays and legal Holidays. £ 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1379. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO 60. _ ŠTEV 60. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 13, 1926. _ SOBOTA, 13. MAECA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV SUHAČ1 STRAŠNO VZNEMIRJENI Suhači skušajo dobiti pcmoč predsednika Coo-lidge-a, da poostre prohibicijsko postavo. — Zastopniki Antisalonske lige bodo obiskali predsednika v sobcto. — Mokrači so izvojevali taktično zmago v senatu. — Jug je prepojen z žganjem, — je rekel bankir iz Atlante kotigresniku Upshaw-u. Poroča Carter Field. Francija svari pred novo vojno- Briand je rekel, da bo v petih letih izbruhnila vojna, če se bo Liga zdrobila radi Nemčije. Mir je večje vrednosti kot pa boj za sedeže. Konečni n&pcr za dosego kompromisa. WASHINGTON, D. C., 1 2. marca. — Ker se pri ljudskih glasovanjih v listih po vsej deželi prikazujejo velikanske motraške večine, ki dajejo mo-kraškim senatorjem in kongresnikom na razpolago municijo za bitke v kongresu, so se voditelji Antisalonske lige obrnili na predsednika Coolidga, da zavzame stališče, o katerem upajo, da bo napravilo konec sedanji agitaciji. Predsednik Coolidge je privolil, da se sestane s prohibicijskimi voditelji v soboto, in suhači upajo, da bodo dobili njegovo pomoč za proti-ofenzivo, katero hočejo vprizoriti v kongresu. Cilj te proti-ofenzive bo ojačiti, ne pa omiliti postavo za izvede-nje prohibicije. Svetovalci predsednika so danes vnaprej napovedovali, da bo zavzel glavni eksekutivni uradnik glede tega vprašanja stališče, da se sicer zavzema za izvedenje postave, da pa je stvar kongresa pisati zakone. Medtem pa so včeraj izvojevali mokrači v senatnem judicijarnem komiteju veliko moralno zmago. Suhači so pred par dnevi uničili načrt mokračev, da se vprizori javna zaslišanja glede prohibicijskega položaja. Vsled tega so mokri senatorji enostavno prenesli bojno fronto v senat, kjer je divjala skoro vsaki dan besedna bitka glede povečanja zločina vsled prohibicije in drugih učinkov volsteadovstva. Suhači so bili presenečeni vspričo tega preobrata v položaju, posebno ker so prišli dosedaj še vedno zmagoviti iz teh bojev, vsaj po njih lastnem mnenju. Privatno pa so suhači zelo vznemirjeni vs!ed rezultatov neprestanih bojev tekom zadnjih par dni. Glede tega se ne skušajo varati, vendar pa trdijo, da so kljub učinku teh debat njih velike večine v obeh zbornicah trdne in da bodo glasovali za vsak predlog ali proti vsakemu predlogu natančno kot želi Antisalonska liga. To vznemirjenje je naenkrat dovedio suhaSke voditelje k spoznanju, da morajo pričeti s proti-ofenzivo, in njih prvi korak obstaja v tem, da skušajo dobiti pomoč predsednika za novo Luhaško postavo. Wayne Wheeler, generalni pravni zastopnik Antisalonske lige, ki je govoril po radio, je rekel, da je glasovanje v listu "prav tako nekoristno kot slamnik v blizardu" Kongres bi ne mogel, če bi hotel, legalizirati piva in lahkih vin v devet in tridesetih državah, v katerih je ta pijača prepovedana na temelju državnih postav. — Ali hočejo ljudje pivo in vino? — je vprašal Wheeler. — Manjšina da, večina pa ne, kajti drugače bi si zagotovila te pijače potom postavnih in rednih metod. Večina se je izrekla glede tega vprašanja, ne enkrat, pač pa ponovno; ne potom poskusnih glasovanj, temveč pri oficijelnih volitvah in t a večina je zavrnila prošnje za pivo in vino. Zagovorniki vina in piva niso mogli najti osem in dvajset senatorjev, ki bi glasovali proti prohibi ciji dne I. avgusta I 91 7, ko je bila predložena resolucija za osemnajsti amendment. Ta peščica mož bi lahko porazila resolucijo, a volitve, izvojevane na temelju suhaškega in mokraškega vprašanja, niso pustile niti ene tretine v senatu, ki bi nasprotovala tej vladni politiki. Senatni komitej je avtoriziral senatorja Cum-minsa, naj imenuje podkomifcej, ki naj razmišlja o različnih predlogah, tikajočih se modificiranja pro-i»bicijskih postav. Podkomitej ne bo vprizoril jav- razmišljal o predlogah ter po- ŽENEVA, Švica. 12. marcu. — Velika medna rodiva Uit ka glede s("iK/.cv v svetu Lijrt« -narodov, -iična majhnemu ognju, ki se razširi v vefiik požar, je zavzela včeraj bolj re-.no «b!iko. ko se j<» vrli H v Žt"!K*vo francoski ministrski pnsl-iodnik Briajul. Kot včeraj poro'ajo, j« NV.mrija zmagala \ svojem Ivoju,
  • roč lo je krožilo tudi predvčerajšnjem. a italijanski delegat ga je za.jifkal. U.gotoviLi pa so, da P'>slal poljski zunanji minister o/lini ju, ki je opomnil sled-njt ga na dane obljube, nakar jf Mi!ss'«lini takoj naročil svojemu zastopniku v Ženevi, naj vprizor" >•;■ tekalno akcijo, imel tckoir včerajšnjega po/poklanskega se 1 liicrka sveta nagmvor, v katerem je rekel med drugim: — Aii spoznavate gaspoclje, d. rajDnlšljanio secamo dogovori — in Evropa bo zopet racsde^jerm v iva ali tri taiww-a, duh osvete v Evropi .1k) zopet oži vi jen in v pe till letih bomo imcii nov svetom' konflikt. Te .besede, čeprav ostre, pa niso napravile (niti .najmanjšega iičin ka. v t C-prav ni P>»ljska članica s»ve 'a. k-o poljski delegat je prisowtvo vali včerajšnjemu sestanku. X< mei ponižani v:?led dejstva da čakajo ž<; od -sobote pri vrati!-I jige, prete z od potovanj eni i>: Ženeve. To bi bilo strašno nadležne tako za Chamberlaina kot e oibsodi radi umora po prvem redu. Mai->ha!l je tudi povsem mimo opazoval Fox a, ko je -slednji prijel nekega svojega podiioč-nika za vrat ter pokazal, na kak nač ji je bil izvršen umor. Okrajni pravdnik je povedal na to, kako je obtoženi v svojem u-radu odrezal glavo in nogi, kalko je iskrjI pozneje i>a>»amezne dele v Delaware okraju, in kako so jih našli dva dni pozneje. Omenil je tudi aretacijo Marshall a in njegovo priznanje, da je najprej zadavil žensko, ker je baje za,pretila, da bo razkrila njune medsebojne običaje. Okrajni pravdnik je razkril, da je Miss Dietrich na dan svoje smrti nosila siliko Marshalla in d« je on povedal nekemu prijatelj«, "da je ne bo on pustil naslednjega ene -na ples z nekim drugim noškim". Ta slika je bila edina, katero so našli po njeni smrti. K»>-kel je, tudi. i.»-Lrieli irg-snila in ko so pozneje ixa-li nj»>no truplo. Nova odredba Mussolini ja, Italijanski prismuknjeni diktator Mussolini je cdredil, da morata biti kapital in delo prijatelja. Seatlle ima županjo. SEATTLE. 1«. marca. Mesto Seattle je dobilo sedaj zunanjo. Mrs. Bertha Laiides. preu-etlniea občinskega sveta ter žeina profesorja Henry Latide^t z Washington vseučilišča, bila izvoljena .z večino 5400 glasov za zunanjo. Nantopila je proti -dosedanjemu župrsnu. i.r. E I win B-rownu. Skrb za predsednikovega očeta. - PLYMOUTH, Vt., 11. marca. — Zdravstveno stanje polkovnika John Coolidga. očeta predsednika, ki je že več mesecev bo.lan, daje jvovod resnemu vznemirjenju. Dr. Albert Orani iz Bridgewater je rekel, da ni polkovnik že več tednov tako trpel kot tekom zadnjih par dni. Polkovnik Coolidge, ki je star nad osemdeset let, je popolnoma ohr-omel. RIM, Ita ija, marca. — Z izjavo, da -so kapitalisti resnični kapitani industrije m da si nista ka-; tal in delo nasprotna, temveč la eria -kupi.'ia izpolnjuje -gumno in najbolj revolMcijonanio refenno. kar jih je uveljavila fa-šistovska vlsida tekom svoj«'ga4 obstanka". M: n istrski predsednik je rekel, da imajo sedaj fašMov-ke sindikalistične organizacije več kot dva milijona članov. V odgovoru na izjavo senatorja 7)rofesorja Loria. da je moderna smer delavskega gibanja proti internacij o rial i, je vprašal Mussolini: — Ali ni bila vsa doktrina Gompersa. predsednika Ameriške delavske federacije, ki je umrl decembra 1924. najbolj sebični izraz prrletarskega šovinizma, vodenega proti manifestacijam najbolj ne:raprot-me,ga izkl j učenja vseh narodov in plemen? — Kapitalisti o danes 'kajr>itan; :j'.(ln '-i-ije. — je nadaljeval Mu>-o! ni. — Uspeh njm inaustrij po-menja dobrobit naroda in vsled tega imajo pravico do najbolj skrajne protekcije, katero jim more nuditi vlada. Vlada mora vsled tega uveljaviti odredbe, da za got o v in sode 1 o van j e. Mus-olini je napovedoval uspeh delavske zakonodaje, ker je bij namen fašizma vzgojiti maise z izgonom nevrednih in lenih. Angliji se bliža premogovna kriza. Ministrski predsedn i k Baldwin se je posvetoval s premogarji o novi premc^ovni krizi. — Priporočila premogovne komisije, da se aprila meseca preneHa s podporami, so vzbudila v industriji strah- ročal skupnemu* odboru, če naj se vrše javna zaslišanja in kaj naj se zgodi z različnimi predlogami. ' Včer? jšnja akcija pa ni odločila vprašanja javnih zaslišanj. Ker je ta komitej odločno suhaški, je skrajno nevrjetno, da bi dovolil taka zaslišanja. LONDON, Anglija, 12. marca. Ministrski predsednik Baidw'n se ie osebno obrnil na za.>top,nike delodajalcev in premogarjev ter jih pozval, naj ostanejo mirni in naj ne napravijo nikak h prenairlji1-n'h zaključkov v sedanjem k riti"-nem času. — Prosim v ar,, da posvtite isto skrb in pozornort f>\-ojemu prn-j učevanju tega skrajno težavnega j vprašanja kolt jo posveča predmetu vlada, — je rekel. Ozračje krize, ki je leza'o na 1 to deze'o v juliju, se je sedaj ko-net pojavilo v Angliji z objavo jx»-roči.la 7>.*emogovne komisije. Laistn ki premogovnikov in pre-mogarji so dan študirali to poročitio. Otl njih reakcije je odvisen mir in bodočnost industrije. Resnost pokhžaja je rauc\ idna sk raj ne moiče en ositi pred rt a \-ite-Ijev delodajalcev in premogarjev. čeprav so |>orsamezni vodHelji na obeh straneh prispevali Ir kritikam. Slične molčečnosti se poslužuje tudi vlada, ki ne namerava ni kake roterveL. lje, dokler ne bo-J USODA BRIANDOVEGA KABINETA Francija obrača svoje poglede proti Ženevi. _ Opazovalci trdijo, da ne more ministrski predsednik preživeti tamošnjega poraza. — "Svet ni še zrel za politiko, obrazloženo v Locarno dogoverih," — pravi Temps. PARIZ, Francija, 12. marca. — Danes je odpotoval ministrski predsednik Briand v Švico. Prijatelji Brianda so prepričani, da je njegova navzočnost v svetu Lige narodov edina svetla točka na notranjem političnem obzorju Francije, zastrtem s temnimi oblaki. Njegovi sovražniki pa se radoste vspričo misli, da bo življenje njegovega devetega kabineta zelo kratko in da bo kabinet padel po njegovem povratku v Pariz, če ne bo mogel v Z enevi ničesar doseči. Vsled tega je prvikrat v zgodovini tretje repub-like usoda francoskega kabineta odvisna od podajanj v Ženevi. M. Caillaux je včeraj pojasnil, da je odklonil mesto finančnega ministra, ker mora biti finančni minister tudi ministrski predsednik, če hoče doseči zadovoljive uspehe. Izjavil je, da ima na razpolago tako obsežen finančni načrt, da je segel preko meja finančnega ministrstva in celo preko narodnega ozemlja in da bi bil od tega načrta odvisen mehanizem javnega življenja. Ali bo Briand rešil Ligo narodov v nevarno-sti? — vprašuje list Intransigeant, ki je premaknil težo položaja iz Pariza v Ženevo. Temps je mnenja, da bo postala kriza mogoče smrtnonosna za Ligo, da pa bo Francija preživela, kajti politika miru je v nevarnosti in svet ni še zrel za ženevsko politiko in za locarnsko pogodbo. Journal des Debats pravi, da so oni, ki so podpisali Locarno dogovor, sklenili mir le za en del Evrope, dočim so pregledali ostali svet. Briand je bil informiran, da bodo vprašali v poslanski zbornici zakaj je imenoval Louis Malvy-ja ministrom za notranje zadeve. Malvy je bil izgnan iz Francije, potem ko je bil spoznan krivim defiti-zma v svetovni vojni, a ko so se radikalci leta 1 924 polastili sile, je bil pomiloščen ter se je vrnil. Zgodovina Malvy j a je slični oni Josepha Cail-lauxa, ki je bil tudi izgnan, a pozneje pomiloščen. Vec listov trdi, da bo Malvy vzrok skorajšnega padca novega kabineta Brianda. sta obe strani pojasnili svojih sta-- Vsi tukajšnji uredniški ko men-lise napram poročim. ; tarji pa poudarjajo dejsltrvo, da je Zato pa je treba nekaj časa, vsaj treba ;to .skrbno uravnano poro-V si ilea J u prem o^a rje v, kajti kon- vpoštevatto v celoti in da, l>o lerenca delegatov, ki *e bo vrAi- kontroverza takoj zopet otnorie-a dane.; tukaj, bo izročila poroči, na, če bo vlada, ki je hn*novala io posamezni Okrajem v razni i- komisijo, pričela izbirati med raz- cluL- . . w slek. Namignili so, da vlada ne izključuje. razširjenja podpore, čeprav 1m> to zagotovilo brc/, pomena v slučaju, da bi bilo poročilo komi i je sprejeto. ličnimi priporočili. rojaki, naročajte se na "glas nah-ODA", največji 3l0venski dnevnik v zdr. državah. denarna izplačila v JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU D%ne« ao n*£* cen* Bledeč«; JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50 Pri nakazilih, bi tnaSaJo manj kot en tiso* dinarjev računam« poaebej 18 erntov ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje počte In Izplačuje "Poštni tekem* arm*". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 010 500 lir..........$21.75 300 kr .......... $13 35 1000 lir..........$42.50 Pri naročilih, ki cna&ajo manj kot tU lir. ratunaM po II emtov za po&tuino in drage stroAke. Razpošilja na zadnje pošte In lzp!a«aj« Ljubljanska kreditu baaka 9 Trstu. Za pofiiljatve. ki preneicajo PTrTTIROC DINARJUV p« DVATIR.lO LIR doroljajemo po mogočnosti ie poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram *edaj nI stalna, menja m večkrat la aeprl čakoTano; iz tega razloga uam ni mogoče podati natančne ceoe vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMO IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TFR RAČUNAMO ZA STROŠKE %1.— I*x»r nam je poslati aajkolje p« Dnmestt« Portal M«mv Order ah ao New York Bank Draft ^^ ** FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street jfew York. V. ^ Toiotrftono: Oorttaadt M9T ■ jgi055-. c ---J —---- -------1 GLAŠ NARODA, 13. MARCA 1926 GLAS NARODA (ILOVZNB DAILY) mmd Pubtkhed 69 mmSMXIQ PUBLISHING COMPASX fA OfrjMfs^Mj Leni« Banadft, Ireaenrer sc mudc nepostoviiiiu potom v deželi, pač pa por<*"ili. .ki mi ravnokar prNla iz Washingtona, pri pravljajo lam it*-meljno razpravah, ki »»o se vršil Export, Pa. Stavka v okrožju trdega premoga je sedaj končana. Bilo jo precej pozx>rnot>ti tako med nami kakor tudi med unijskimi •prermogar-ji z ozirom na njen izkl, ker kazalo je, da ho trajala do prihodnje -pomladi (1927). Tako bi bila prilika, da se jim pridružimo v veli-I kom boju tudi ostali premogarji in 4ako tudi mi. Vse to je sedaj [preprečeno vsled trdne volje pre* ! mogarjev in njihovih vodij, ki so j izjavili, da vztrajajo do konca, pa če tudi je treba vzdržati leto, dve aH pet. Mogotcem Je upadel pogum in premogarji bi bili lahko nekaj več dosegli kot so. Toda kakor je videti, so zadovoljni s tem, kar so dosegli, torej — dobro. Ob novem let« ne je pisalo, kot znano, da se imajo vršiti pogajanja za končanje stavke, iai pri tem je bilo itudi nekaj duhovnih gospodov prizadetih. Operatorji so vse pogoje in drugo enostavno zavrg-• li. Takrait. je seveda kazalo, da zna izprememlbo naturallzaoi jske postave. VI ♦ , . , .. , . 1 . . . ... , . * _ stavka res trajati do prihodnjega i»r«»d Kratkim med delavskim tajnikom I)a-'. , . - i- , • . , ...... , , , . i Wa. Mnogi so zaceli dvomiti gle- visom ter raznimi clam priseljeniškega komiteja poslanske zborni- . garji so imeli simpatije Mine Wor- t**^ da morejo dobiti ali pa da imajo bolezen v za zaželjive priseljence", t zpreiin-mba in navidez tudi prednost za' kers orgajnizaeije kakor tudi dr.u- dela' •ija Cool i d ga pa gotovo ni znana kot prise- ( o^h organizacij, kajfi jasno je bi-^družini- Tovarne so pa tudi prena-| .............e se operatorjem posreči uklo- P°l«jc-ne in tudi tem pravijo: —1 Pojdi v rov, kaj iščeš, tukaj! —1 ce, je izjavila vlada, da je pripravljena znižali dobo, potrebno za naturalizacijo, od petih let na dve leti, To bi bila temeljna priseljenca. Administracij ljencem prijazna in vsled tega »e mora človek itaikoj vprašati, v ka terem grmu tiči zajec. Tudi ni težko odgovoriti na to. Začasni načrti govore izrewno le o "zažel jlvih priseljencih*' Tej klasifikacij' se dostavljajo, da bi to kratkoročno naturalizacijo -dovolili le talnim osebam, "kojih usposobljenost naj bi -e najprvo temeljito preiskalo"*. Z drugimi besedami rečeno, hočejo ustvariti dva razreda državljanov in priseljencev. Lzbrati hočejo "čisto dobre" priseljence, katere bi v ttku dveh let izprenienili v polnovredne državljane ter jih Jia ta način, — v saj moialiono — prisilili, tla ostanejo dobri državljani vse svoje življenje. Kandidatom za naturalizacijo po dveh lettih bi ne brto treba preskrbeti .si takcznani ".prvi papir" Takoj ali kmalu po svojem prihodu v deželo r.aj bi >e tak i nože m ec predstavil priseljeniškemu swtu, se stavil j>od njt ga j k> polil o koaitrolo ter se pokoril vsaki odredbi te obla.sti Iz namigavanj, katere je bilo čuli v \Va>ih-Sngtonu, naj bi te kandktnte pochrrgli intenzivnemu amerikanizacij-fckemu procesu ter jih napotili, da nudijo novo stvorjenš priseljeini-eki obliwti popolen vpogled v njih ameriške deia\mo-ti, v njih po-khcu in iaven njega. Povsem jasno je, kaj hoče doseči s tem delavski department. Najprvo bi radi vprizorili dirko med priseljenci za naklonjenost priseljtrniške oblasti. Ker bi smeli ie mirno m zadovoljno žii\-eči pri-»eljenci upati, da bodi» uspešno prestali državljansko skušnjo, bi povsem naravno "takoj pričel krotiviii proces .s priseljencem. No\4 prMoljenec. ki je bri "zunaj" mogoče delaveai v delavskem gibanju, ki je pripadal svoji delavski stranki ter Kmatral za samopo-sebi umevno doiznost. da deluje za >vojo organizacijo, bi se poHoda-žd z mislijo, da Ik> pcxzneje, ko bo enkrat pc*stal državljan, obnovi svoje delovanje in da je za gibanje dosti »boljše, če si pridobi najprvo polftičaio enakopravnost. Na ta mačm bi m- takoj pristrigio peru/ti človeka, ki je ravnokar prišed iz enropskega delavskega gibanja. V dobri veri dn mogoče z najboljšimi naonejii .na sv< tu -se bt> umaknil tak «>orilec 'za delavske pravice v ozadje ter čakai Č»>ov. ko se bo zopet lahko po»hi-žil svojih peruti. Vkadajoei ratzred te dežele pi» zasledlje s tem še nadaljni cilj. Pravi, in povsem po pia\iei. da se ne bo na ta način ujeti pristdje-nec nikdar pridružil kakemu resničnemu delavskemu gFbanju. I.e izjeme so ljudje, ki morejo prenesti par let popolnega izodliTainja, ne da bi izgubili zanimanja in oku-n za delavsko gibanje. Kar je resnično glede Evrope, se še tisočkrat bolj prilega razmeram, ki prevladujejo v Združenih državah. Tukaj upiiva takozvani amerikatii-aocijoki proč cm še bolj (temeljito kot kje drugod. Mladega človeka napolni z novimi, do tet lay nepozuaiwcmi inteneWi in tukaj se izvrši proces u leni t/ve hitrejše kot v Evropi. pre mogarjev, če bodo mogli vzdržati do konca ali ne. Preano- da>u je biLo .seveda baš nasprotno. Imeii pa smo korajžo, kar je tudi nekaj šrtelo. Poleg >te»ga sem bil v svojih osemnajasih letih, kar de->aun .pod zemljo, parkrat brez dela, ker ga tnisem mogel dobiti In povem vaan, da je bila tedaj bolj trda kot danes. Nihče n: simpati-ziral z menoj; "delati noče!'! — Hodil sem od rova. do rova ter čakal prt kaki ograji na bosa. da je prišel iz jaime. — Ne potrebujemo! — je bil odgovor in šel sem naprej k nadaljnem rovu. kjer je bil izid mojih prošenj isti. Povem vam, da sem saim nad sabo obupava!. Drugi pa, ki so delali, so se pritajeno v pes*, ^jnejaii. In tako« po šli prihranki še hitreje kot da sem bil na stavki. Zato pravim:' revež je dolgotrajen stavkar. ali: še večji revež je brezposelnež. —' Stavkarji so po navadi v skupinah ' jxi vsem okraju ter imajo kolikor' toliko simpatfrj is utrani ljudstva in tu in tam tudi kaj podpore. —• Joj pa brec^>oselne»mu! Zarto bi a-' peliral na Glas Naroda, da bi za-l čel na bi raft i tza one v pittsburškem ' okrožj u. Tarn so številne družine.' ko možje že leto dni ali več ne de-' re. hi ne morejo dojiti svojih ofrok,naj ne poskušajo z drugohrano,pae paedinoleto zanesljivo hrano ia otroke PAZNJA NA POSOlDO PO UPORABLJANJU. Takoj -jK) dojenju odstu-anite cu-/♦•lj i-n ga nmite v. mrzlo vodo in fjodrgnite od zunaj na lahko z navadno soljo, nakar obrnite na ilrugo stran in ravno »tako nadrg-11 • te malo s tsotljo, da odstranite mleko in potem še enkrat, izjplak-nrte v vodi, ter ga denite vsaj za Peter Zgaga i V listih črta,m. da bo Španska izi*fcopila iz Lige narodov, če ne bo dobila trajnega sedeža v njenem predsedlstvu. Za njo na,j še Italija izstopi in vse druge zapovrsitjo. V laseh si bodo itak kaj kmalu, -kajti zadnja leta so pokazala, da države hitrejše pozabljajo kot pa ljudje. Demokratični senator BI ease iz Južne Caroline je imel v Waish-ingtonu javen govor, v katerem je i*javil, da je v senatu m j>o-- lanski zbornici Združenih držav žganje tarkorekoč ja\Tw> najxrodaj. Ti sti gorspodje, ki zagovarjajo prohibicijo. so najbrž na'jboJjsi odjemalci. Kajti če bi bili trezne pameti, bi ne mogli spraviti skupaj takih bedartoč. * Neki auigleški slikar pravi, da je dandanašnji ženska lahko do l&CTtCetvi EAGLE BRAND CONDENSED MILK. pet minut v vrelo votlo. Ouzel j se'ataro^ti i,° m«goce. na*. Slov. 1 o, e tem kuponom dobite zastiiij »vodila v ma-ternem jezika "kako hraniti in skr-zase in otroka. Irr<*žite grs. In požljite Imenom In naslovom. The BORDEN COMPANY Borden Bid«:., New York ga položite kozarec, ki se dobro pokrije ali zapre in denite ga v temni pro-stor. Cifzelj naj bi s»e pono\Tio iz-p'aknil v vodi predmo se r.ibi, jn-i-poročdjivo je imeti več cuzeljnov. ker radi ipokvarijo in tako ima-! te \-sekakor vsaj enega doma pri rokah ob potirebi. Vi bi morali imeti doma pri rokah vsaj šest steklenic in vsaj dvanajst cuzeljnov ter Osem .unčno zmerjeni kozarec in potrebne ščetke. niti premoga rje v okrožju trd«» ga premoga, da bodo potem planili >" ** dolgo temu, kar .sem čital jato]j(.m da na4iajamo še vedno tudi po drugih premogarjih in omoč. in kakor smo videli v Zima se na»s precej dobro drži. tako da >ino najrajši pri peči. Ne- da. je list Amerikanski Slovencc prvi izrabil priliko, ko je bilo videti. da utegne «ta\ika pre mogarjev trajali še kakega pol leta, da si je torej omenjani list (zagotoviti •puli'; pričel je pobirati darove zq srtavkarje. Toda če pogledamo v njegovo preteklost, to dejanje ni prihajalo od srca. Nabral je med svojimi ožjimi -somišljeniki stoitak, s katerim razpolaga. Gotovo je, da oni. ki niso naročniki A. S. in takozvani rdečkarji ne bodo dofbili ničesar. Sedaj ima priliko, zalertavati se v Glas Naroda, češ: kje sii in koliko si ti nabral?! Vidite, ini smo prvi stavka rjem priskočili na pomoč. Sedaj vidite, kdo je tza vas, delavce! — Podobno je zgneten dopis i* Forest City v eni zadnjih števHk li«ta A. S. K temu ne bom nič komentirali, kot deilavci naj sodijo sami. Glais Naroda je nabiral za T . x . . , . .. „ . nas v "West Moreltancki. West Vir- 'iti ^ Te 0n;m'-kl.Z1Ve ^ r: No^ škcem m .ekom dru. Cin priliko, da ote, kakor še nikdar ne kaki, ^ «^ogo vpliva med .rojaki kpr seno ^kaj(>; td že i stavkujloči skuonii _ Meti lumJ v Amerrkj m njegov kuc za pomoč • - - , r ' . . . . J * lltT1 t , j eno pri delu. Mi, ki nismo za me, Slovenci ni bilo baš 'kakega P-ih^ ovo ne 1m) ^man. . , .jiiu uda KctKega gioa- smo doma. Zdela b«, da se se nja, zlasti spočetka ne. in ker so| Šedaj ye. še nekaj. Čital sem tu- kdo drugi oglasi od tu. ker potem ondotni premogarji še primeroma dd Re/v. Truinkov zagovor radi zna- ],0m tudi jaz dobila več poguma. dobro delali pred stavko in .tudi ne zadeve tukajšnjega rojaka. Ne. Tukaj nas je sedem Slovencev. poprej, ker trdi premog ne tek-.Trunk ni pisalo mrhovini, pač pa eden pa je odšel, toda ne vemo. rauje z mehkim premogom, razen'o "šintarjih", kar pa ima ravno j-ym ker nič me oglasi. Upamo. če se ga importlra h A^Lije ali isti pomen, iker "dogkečerji" v (]a jp tccn, kjer je zdaj. boljše ka- od drugo 0 nažih bližnjih roka danes, ga bo jutri. Pri porok, vojak(>v na wiland,,, kamor nam pa: ce ne ti, hajd drugam! In on je po+ eaprt izaradi provisoke?a to dobro ve. Mislite si, kako se je Ra.cli bi *K3ali šo kaj o t,- f0spod v S3lieJ'aI za vratmr' .stem delničarju S. N. Doma, ki je ko je naš nesrečni rojak zbegan pLsal v 5t Gtla.a Naroda. Tu- hocLil okrog. Pomislite si, kakšen kaj še ta.ko napredovaKf da br.mo že na kak način pretolkli Torej pogLejmo nazaj. Znano je, ms je to napravilo na vas, kar bi miol[ Dom. nas ^ še pre prav gottovo ne bo veri koristilo.' malo in veseli smo, da imamo vsak To je bilo nekaj izrednega. Ko bi ,voje„a Omeniti moram tudi, da nas človek ne bil .tako odpaLstljiv sem Wla tf) v Cailuinetu< m poKabljiv, bi se taki slučaji cr>-^t svoje zliance po dvanaj. mnozjli m tudi taki gospodje bi tih .lc,tih Tjakaj „em prišla ^ ^ah pri rovih in prosili za delo. V taiv?a kraja< čemur je že 19 Rev. Tnunjku svetujem, če je res let. _ Pozdrav vsem znancem po izobražen, naj se rajši česa druge- ::irni ^eriki r ga loti, da se ne bo več smešil po > . T -»r t^ • u- , .^v . , , . i Naročnica J. M. Brajer. risanem polju. On je dober pisatelj, kar vemo iz Mohorjevih1 knjig; lahko bi res kaj lepega in _________ vzajem- nosti v Krakbvu. V Ki;'iiko\-u iso se ustanovili na P1RUHI za VAŠE v KRAJU STAREM Se vedno lahko razveselite svojce v domovini za Veliko Noč, ako jim nakažete darilo v denarju potom brzojavnega pisma. Izplačilo se izvrši tekom enega tedna, stroški pa znašajo samo $ 1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. med «eboj. In ipri teon ni igTalo i vloge, ikaj si! Ali si pobožen, ali sd di- Trunk, poprej je bil čas! l"socij", vsak potrcfcen je nekaj in drugi duho^iki so zna-dobiL Popohioma oddbravtam ea , , T , , Manifestacija slovanske nepristranskega •napusal. Lahko bi vero branil, toda ne na tak način,1 kot jo "brani" sedaj! Sicer pa je' zdiaj tudi že prepozno. Čas je *bil univenzi j>otsebni tečaji o slovan- pred 25 leti, ampak gospodje, ki marodni kjul-tniri. Otvoritvi teh so z rojaki sem prihajali, se niso tečajev -so prii-?ostvovali za^opni- znali lavnati in prilagoditi okol- ^1 poljskega, češkega, jugoslovan- L'ostim. Pričeli so obdelovati vse ^ega, blgarskega in ruskega na- od kraja, prav kakor nekdanji iCK^a Proenretni minister je imel boje\*itostavili tudi na stran podjet- j ttalkoj na .steklenico. Vapravite uselej samo za enkrat-io dojenje. e te članke palzno vsak te-leen in hranite jih za bodoče potrebe. , držanje Glarsa Naroda v tej stavbi, ker če bd ojveejd revež za Ikompanjonn. Zakonca sta se prepirala, kot kc j»ač ponavadi prepirajo zakonci. Pa mu je zabrusila ona : — Aha. o saj te poznam. Ko si leta! za menoj, si si mislil: Vzel jo bom, ker se mi zdi, da ima par centov. — Ne, motiš se, — ji je ugovarjal mož: — Ko sem hodil za teboj sem si mislil, da imaš par «to dolarjev, pa sem se zmotil. Nekateri zatrjujejo, da so Ame-rikanci strašno lahkoverni in da jim je mogoče v>e mvtveziti, da vse verjamejo. * Pa ni res. Prohibicijo imajo napi imer že šest let, pa aiiti eden ne veruje vanjo. Kulturna slika iz Jugoslavije. V Beogradu se je (zastrupila te dni 6o-letna uSofija KosJticeva. Njen mož Nikola Kostič, beograjski branjevec, je podlegel v vojni ranam, vseh sedem njenih sinov je v voljini izginilo. Trije so padli na bojnem polju, trije iso umrli v ujetništvu, o enem pa nesrečna mati sploh ni dobila dbvertila. Tako je ostala na stara leta v največji bedi salna. Pa to še ni vse. Za časa obleganja Beograda jo je 2adela granata tako, da so ji morali eno nogo vso, drugo pa deloma odrezati. Bila je torej popol-uoma invalidinja. Stanovala je v ma'li sobici, in prejšnji hifni po-setnik ni zahteval od nje najem-Jiine. Ko je pa kupil dbtično hišo neki Gjerasij, je -začel neusmiljeno izterjevati najemnino tudi od Kosrtičeve. Ker sirota ni mogla plačati, so jo napoved na -zahtevo brezrV>tneg» vojnega dobičkarja z orowniki vrgli na cesto. Starka je videla, kako tepta nenasitna pijavka v osebi Gjerasija njene največje Hvetintfe, da se roga njenemu doonorvinskemu čutu in spo-rn/mu-»na padle svojce. V obupu je vzela iz oimarice. strilp m se zastrupila. GLAS NAHODA. 13. MARCA 1920 Najstarejši človek na svetu. Naj^-arejši človek na svetu je Iker so ljudje ne znajo primerno baje William Smidt, rojen v San-1 oblačiti in zato neprestano pobo- fieklu blizu Belfasta 1801. Letos torej dopolnjuje 12."» leto. Starec živi kakor kak Špartanec v napoj porušeni bajti v ulsterski grofiji in njegove edine dohodke predstavlja stanovska penzija, ki znaša desiet šilingov na teden, katere i«iu izplačuje angleška država. Nedavno so starca obiskali časnikarji, ki bi bili radi tkxznali. pod kakšnimi }*>iroji je mogoče doseči tako visoko staro**. Starec jih je »prejel zelo ljubeznivo in *ie je najprej dobrodušno nasmehnil, po- livajo. Doklej sem bil jaz v tem pogledu srečna izjema in mislim, da mi je bilo baš radi tega dano dočakati lepo starost, v kateri i-mam še vedno veselje do življenja. ODŠKODNINA PARIŠKE PLESALKE POSLEDICA LJUBOSUMNOSTI r Pariska publika dobro \e. da tem pa je začel razvijati svoje na- *e v tretjem oddelku civilnega tri-zore o dolgosti človeškega živi je- bunala običajno obravnavajo pi-lt »a Ikantne zadeve, zato je naravno. V Innshrucku je pred ne^aj t edini preminul v visoki .starosti cndotni mesar Leopold Kottberger. Na smrtni postelji je poklical k sebi duhovnika hi mu izpoved a1 .svoje grehe. Izpovedal pa je tudi strašno dramo ljubosumnosti, ki >e je bila dogodila pred dvajsetimi leti. Tedaj je mesar Kolberger živel še v rodni svoji vasi "Winpas-sing, kjer . naj vam to po vem, ko ku vzeli v pretres zadevo med zaljubila v mladega vajenca. Ko z..;,; .i v* niti selili ne vem, kaj znanima plesalkama Jearmo Chas-' je mesar dpazil izpremembo na je vzrok mojega dolgega ž i vi j«* I-s ,vo in Ofc^o Sontvcovo. neti e*i, je zapodil vajenca od hiše V . kar vam morem pove- (Gospodična OhasVe-sova je resna in s pobotal z vdovico. Par mese-, .mi je -o. da ne v stanem nikoli >v.*čeniea Terpsihore, saj je anga- cev pozneje je spoznal, da mu je i i, d d.'v«-fo uro zjn'raj in tla /i-:žirana kot plesna profesorica na p~ii<;iuea v drugem stantL V hi-ii \ -l.i V...---H <><] i.-."menove ka- fcon-ervatori ju in na Theatre - ši ji nastal prepir, vdovica je dol •■d in!••■!;a r . I k:' >in;-irja. ki Kran«-;;is.>. fjospodi.'na Soutza pa žila mesarja, da je pravi oče, do-,. i n.i \ -I Od časa do .'a- ;<• vrlo dovzetna mlada umetnica čii«. je mesar sumil bivšega vajen-s.i si privoščim tudi skodelico ča- v Operi in se imenitno zasuče na V-. P g "> _'a |>a strogo držim p stih. I Par je skrbno skrival svoje pre- knš--:n*ga pravila, da j«' do- .Zgodilo pa se je v dneh pred jidre pred ostalimi občani. Nekega da i d:»bro. češi človek, pre- pustom, da je gospo lična Soutizo tlne je pa brhka vdovica izginila del l,-/.* -pat. pri v oš«'-i čašo sveže j sodelovala pri gala - soareji v ele- brez -sledu. Mesar Kolberger se je vihK- . mu sem. da je ča.ša' gantoem pariškem klubu Epatant izgovarjal, da mu je ušla v Ame-či t.« vode najboljši lek in najbolj- in j«* nato stalo v časopisih, da riko. š, zdravnik. : ;e mlada umetnica briljirala s svo. j Šele na smrtni i>ostelji (po 20. pa s.» d'-ngi* stvari, ki u- jim ple om po zamislekih profeso- letih se je raz skrrmost odgrnil t"grn*jo /a nima* i svet. Žaro povem rice ChasLsove. 'plašč pozabe. Skesani mesar Kol- a avnost; ra;-:i.li nisem prezrl pi Oiadesova je takoj vložila tož- berger je priznal, da je lumoril ; e in fob.ika. ki s- m ga vodno vle- bo. Kajti, to je r;-s. ona je zamis- priLežnieo v klavnici iz Ijubosum / ...p s:..»n i i Vitkimi. Pipa; lila «i"tični .ples. toda ne v vsem nosti in da jo je razkomadil na •« 11 I no v.-l.Ua rešitelji- tako. kakor tiu je plesala gospo- kosce. Umorjeno in razkosano t<• • pomagala pretrpeti (dična Soutzo; Chaslesova n. pr. truplo pa je zakopal v vtrtu. »j r .i : Iv a t' • * •< > bridko uro. T;i li za- ni predpisala, da bi se plesalka Da zakrije sledove in da se lo-stran alkohola n m« :v:n r« i. da \ gia na hrbet. To je nedostoj- či od strašnega kraja, kjer je u-!. ga sovr.i/d. da/, s; mi Majal med mo in sramotilno za avtorico ('ha- moril svojo priležnieo, se je izse-alkoho4niimi pijačami prednost ru- siesovo in -ploh, in zato zahteva mu. S« daj pa si kupim vsak petek < 'hasle>ova 25.000 frankov odškod-stekJei|CO čisiags vina in jra popi- nine. jem z velikim uxinkom. Razprava je bila živa. četudi Sntidt s,».prav tlobro opominja dol^oveizsia. Dolgovezna je bila bitke pri "Waterloo. kj*-r je bil Na- namreč itak le za to. ker so se go-; i. 11. »i\ p.,r;:./en '--ta 1*»1">. Takrat, spod je 'od tribunala zanimali za dokler «se aie izpove zločina. Vpra-• • i • i 14 T r ikra* je A»e mogoče podrobnosti in je e- šanje je le, ali pomaga kes žrtvi. s\ išal 1 > W I1!! trtonovo voj-j d en izmed njih celo predlagal, da ki je bila umorjena, ali ji vime lil v lumsbrudk, kycr jc živel Ted-iio in častno življenje. Užival je splošne simpatije. Ke> človeške duše je pač resnično tako niOčain, da «e obudi tudi po 20. letih. Sirce ne miruje prej, fcko, da bi mog^l od blizu videti bi govj>odična Soutzo eventuelno ltonapartn, todškodnrne no (',» 1 >i bilo mogoče, bi storil to soL/.e i:i morajo soanjati vestno \7 lJOndona poročajo, da je bila te dni pokopana 'znamenita igralka in eaia najlepših žensk na sve- ski. ki se neprestano Ivor; za pr-1 sodnik je smehljaje odklonil t-a (tu, Hrs. Kate Everlei-gh. Pred šti-nstvo v zakonskem jarmu. K , predlog in gospodična ni zaplesa-1 ridesetkni leti se je sitkala okrog ^reči je moja žena umrla pred me-! !a. Pa«; l>a je njen branitelj tako j Everleighove vsa lortdonska ari-r«M. tako, da mi je cMalo še nekaj spretno sukal svoj jezik, da j*>1 stokracija. Kot igralka in krasoti-let mirnega življenja. Iz tega za- tribunal namesto 25.000 frankov|ca imela ndbroj kavalirjev ki I »na mi je o-tala ena edina hči.ipriznal tožiteljici Chaslesovi pra-1 ^ tekmov ki živi ujoč s tem načeloma njeno umet- 1 šopki. Poizneje je igralka obubo-priinitivno. Navadil s^ in se. da /i- n ško avtoi-silix*s \ sttrsaaj . . , .,. . v n„,iaio iunoli-j .... . . dragocenimi darili 111 z I>unaja poročajo, aa se je po- j ^ . ^ . " . skroi m bojazni !>rnoie Se i^r^Wca ohnhn-1 srečilo letalskemu teoi*efiku dr. CAja takoj prqeia. 1 n sestavljanju I ^ zapisnika sta jx)vedala, da imata nekje na kmetih znanko, ki je na-j Ija sovjetskih republik, je zdaj ic.opet odprto, za internacijonalipi promet. Danes je že mogoče potovati iz lierlina v Peking, kamor ■ljstih dneh brez za lirano in po-jo. iz Berlina ikve vozi , vlak dva dneva. Moskva ima po-jsuivno ::vezo s Ilarbinom in Muk- '--- ----------- '— i------------. j. i cu ac j r > iau i >o predaval o pos.nsa e jiea rax ij< . denom. odkoder je mogoče priti vrgel, sodim pa, da mi t«*ga ne l«o -a. zato bo ]>a menda prihodnjič stavracije, kjer je prodajala E- svojem izumu na Dunaju ter bo i n o plesala po zamlsMoi profesori-j Usoda nekdaj znamearite igral-,^ S?a izgotovili v dunajskem pižame. U veri en «em namre". da.ee Ohaslesove, marveč po lastnem ke ie hil« ires nma TCo Se .lain ' ar. pižame, i verjen ^etn nam roe. ua.ee i nassieNOve, marveč po prihaja n«»šteto boleoati od tega. talentu in lastnih kapricah. IZ ŠPORTNEGA SVETA ke je biLa res grozna. Ko je bila arzenalu njena gledališka slava na vrhuncu, se je poročila z znamenitim komponistom Edvardom 55alomo-nom. ki je imel pred 40 leti 6000 ihintov šterlmgov letnili dohodkov. Mož je živel preveč bohem-sko in tako je morala naposled Everleughova skrbeti sanj. £> ženo je ravnal vedno zelo grdo. Ko i je sirota obuboža vala, je začela'reč pred kr|tkim zavaroval svojo Angleški državljan obsojen radi razžaljenja Mussolinija. Iz Rima se'poroča, da je obsodilo sodišče v Florenci anglešJkega državljana dr. Edisona, ki prak-ticira v neki florentin«iki lekarni, na osem mesecev ječe ter na 30 tisoč lir globe. Mussolini je nam- I , , -iiV -^rnalca bilj^«^^' Ameriki sta brez dvoma Willie Hoppe in dack vSchaeffer. Schacfferu se je posrečilo pri zadnji teksni sunkov. prodajati knjige. Naposled je dobila službo v FlorentinSki restavraciji, kamor so zahajali stari bo-hemi in njeni bivši čestilci. ki se pa niso več zmeniti za nekdanjo gledališko zvezdo, ker jo je kruta usoda tako potrla. da se ji je zmešalo. Grozen konec radi letalske stave. Neki letalec v Parizu je te dni stavil, da bo letel skozi vnožje Eifflovega stolpa. Opasni poizkus se mu je tudi v resnici posrečil in stava je biLa že dobljena. — V svojo nesrečo pa je letalec pri tem eksperimentu izgubil ravnotežje, ko se je skušal umakniti neki anteni. Posledice so bile zanj katastrofalne. Aparat je treščil ob tla, motorji so eksplodirali in povzročili požar, letalec, ki je že dobil stavo, ya je popolnoma zoglenel in mu ni bilo več mogoče pomagati. ._ ... .............. . ■ "... Tej sta hotela naznaniti izid tekme. radi česar *ta pretrgala koncertno prireditev. v Peking v 24 urah. Ljubezenska drama v Inomostu. V nekem inomoškem hotelu sta se nastanila dva mlada človeka. Ponarejevalci frankov na maski- ranem plesu dunajskih umetnikov . . . . . moški in zen>ka. Mozu je biLo ime Dunajski umetniki so pred krat- Tt?kem. Policija v Jena pa. je bila ki h frankov v Budimpešti. Skupi-' , . . . . . . .... ' . obveščena, t. da.je treba živinozdravnika osebo pred takimi na pati i s posebnim, zakonom in Anglež dr. Ellison je že deležen tega movega fa Šistovskega blagoslova. Spomenik Frančišku Asiškemu v Milanu. .. Dne 12. aprila bodo odkrili v Milanu spomenik PranČiSku Asi-bkemu. Mussolini je sporočil, da se osebno udeleži teh svečanosti. Drzna motite v radiokoncerta v Pragi. Iz Prage poročajo, da se je tam pripetil precej nesramen incident v 'koncertni dvorani Tjucerna. — Baš ko je svirala vojaška godba in so bili postavljeni aparati za oddajanje brezžične telegrafije. sta skočila k mikrofonu dva mlada človeka ter sta za vpila na vse gr-j lo v mikrofon: — Slav ija je izgubila! Ži vel Kada! — Istega dne je bila namreč tekma med sport- se je nad vse duhovito obnašala. Najoraginalnejši trik teh markiranih ponarejevalcev je bil pa ta. da so skušali vnovčiti i>onarejene o-gr-ke krone. Spalna bolezen v Moskvi. Profesor Mongunov. vodja klinike za trofprčne bolezni v Moskvi, poroča o razširjanju te bolezni, o vnetju možganske mrene, ki jo |Voizroča še neznan bacil. Povzročitelj plkozi nos in *.iaipaozna popolnoma. Obo'elim vlivajo v žile neko zdravilo, ali od 100 Ijodi jih umre še vedno 12 do 15. Potovanje skozi Sibirijo. Železniška zveza, ki veže Rusijo s svetom ter je bila dolgo vrsrto let zaprta od natL'nrstvo. V hotel >e je podal komisar, da bi zaljuWjenca spravil na varno, to- nih društev. da komaj je ipovedal, da prihaja radi kontrole potnih listov, sta počila dva strela. Z enim je Penning pogodil medicinko. z drugim je končal samega sebe. Dejanje je izvršil radi nesrečne ljubezni. Brezžični prekooceanski pogovori. Kakor javljajo iz Londona, so se vršili pretekle dni poskusni brezžični prekooceanski pogovori, ki so deloma ipopolnoma uspeli.. Pogovori so se vrsUi med veliko ravlijsko poljše nego podnevi. Angleška vlada podpira uradnike, ki se bavijo a aportom. Iz Londona poročajo, da namerava angleška viada dovoliti 200 tisoč funtov kot podporo državnim uradnikom. Id .so člani sport- POZOR! Z ozirom na številna vprašanja, ki jih prejemamo glede pošiljanja denarja, smatramo u-mestno naglašati, da izvršujemo denarna nakazila ne samo v stari kraj, ampak tudi iz starega kraja sem. S pomočjo svojih zvez lahko vnovčimo hranilne knjižice', dobroimetja pri bankah in zasebnikih ter razne terjatve, ki jih imate v starem kraju v tamošnjem denarju ali v dolarjih. Vnov-čenje in prenos denarja traja približno en mesec. Kakor v vseh ostalih poslih obrnite se tudi i tozadevno na zanesljivo — FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. N. T. ' ' ' "" ........- T GLAS NARODA. 13. MARCA 1926 SLEPOTA PRI ŽIVALIH OZDRAVLJIVA V>ak dam nas znauont preseneti •z novan uspehom. Švicarski lista poro«'J t jo o uspehu E. Giuyenota. profesorja na ženervjfki univerzi, ki j«* sicer za endcrat Se malopo-memben, ki j>a ut<*®ne postati v «]pvledne«n času prav epolialnogra raaeaja. Profev r Gnvenot se že vee let liavi s problemom slepote pri »valih. Izvršil je tfkom doltfolefcn«-«ra praktk-iranja m^atevihio cksjM*-riiiiM-ntov na živalih nižjega reda in po«revilo tM- ni.u je, da je marsikateri vrnil izjrubljtwi vid. V razgovoru z dopisnikom vcH-'kega london-k«-jra dnevnika je proft-sor razlajral, kako se mu po-r«s-il eksperimenrt. na neke vr-M<' močeradu. Prcnizal je živali optu-ni živec, ki spaja mrežico * možgani, radi žesar je seveda mo-r-««rad oslepel. Ta prvi j>o-»kus jo »hi/.il prof« *orjn le v to. da je po-trdil njegovo teorijo, da začaio namreč očesna vlakeuica takoj po operaciji mova poganjati v simeri proti možganom. — Oeeisne celice, — j«' dejal f;r»»f« -or, — tmajo izrazito lnM-n<»-T, da hitro rejre-norirajo priro-zima vkukciira in usmerijo, če so eko1sN-me neodne, njihove poganjke prrat i - t are mri optičnemu živcu odkoder dosežejo možgane, radi česar žival zopet - pregled a. — Na j )dlagi tega dejstva je eks-peritneiitatnr poskusil s cepljen-j«*m ft" i, ki j i Ji je itcrczal odravr-n»u tnoeer;»in ter jih prenesel v oeestie voitline oj>erirane živali. • — Cepljenje amo na s<»l>i. — je t/javil profe-or. — ni borzna k?uko delikatna operacija; važno j«' le. da cepljeno oko obnovi kon-tnkt z možgani. Reči morem, da so moji p« Jkirsi, v;saj v teoriji. pokazali pozitiven u-jpeh. Profesor je časnikarju pokazal tri močerade, na katervh se mu je oiperacija posrečHa. Približal jf re-ko po-odi. v kateri se je nahajal operirani močerad, ne da hi sf najmanj dotaknil površine vode. V hipu je močerad priplaval nn površje m sledil sleherni kretnji profesorjeve roke. To je bilo mo-g' če le, ker je žival videla. Proti koncu razgovora je uee-njjjik izrazil upanje, da se mu l>o do s+i ('-II i eksperimenti posrečili tudi na podganah in na višje raz vitih se*a9cih. In polu optimizma je dodal: — MiMim. da ni več v nedojrled-tli dalji čas. ko bomo hthko rekli O Človeku, kar moremo danes žal reči samo o živalih: Bodi luč v tvojih očeh! REFORMA KOLEDARJA 1'čenjaki, siiaTist venSki in drugi praktfki si> že dolgo t nudijo, da bi spremenili koledar in ga "prilagodili non-im ekonomskim in Koeijalmim prilikam. Vprašanje reforme koledarja se obravnava tudi pred Zvezo narodov, kateri je "hi!o predloženih več načrtov za preureditev koledarja. — G laso viti astronom Svante Arrheniits slika v neki reviji leto bodočnosti tako-le: Leto bo imelo 52 tednov in 1 dam. V-ako četrto lerto je je (prestopno in se mu dostavi ie en dai imel po 5 nedelj. o«ta4a dva pa po 30 dni <; at;rimi nedeljami. Tako l>o imel VKak mesec 26 delovnih dni. Nekateri zahtevajo «e radikalnejše reforme, a vsak v drugem TOiialu. Tako na primer nekateri minenja. naj -se koledarsko leto docela krije « isobnenim. druei pa zopet predia»ga jo leto. ki hi i-melo 13 mesecev po 28 dni. Tako leto hi mnogo pr'noomoglo k izboljšan "m sociiaVnih raiziner. Vsekakor > vprašanje reforme koTe-daria še odprto in ni gotovo, če se bo Zveza narodov sploh odločila £a kako reformacijo. gnt^in op- V* •OTiAQ v*pon»' va.TTrprf\n ff/OVTCNwrr nvKviMTir y Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT VENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............................1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje rezano....................1.70 Skrbi za duio: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v 1'ino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vt-Kano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava .......... 1.20 ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano____ Ave Maria: v fino usnje rezano____ l.f>0 1.30 1.40 POUČNE KNJIGE: Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško slovenski in slovensko angleški slovar.....................00 Dva sestavljena plesa: cetvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1.— Domači živinozdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 1.80 meterski .75 .r>o .:»0 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meri................ Katekizem, veza n ....... Kratka srbska gramatika Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......o0 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini .............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih goo .................... Nasveti za hišo in dom; trdo vezana broširano .................... Naša zdravila.....................50 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... 2 del ........................ Pravila za oliko................... Psihične motnje na alkoholski pod lagi.......................... Praktični račnnar................ Praktični sadjar trd. vex......... 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare____1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Račnnar v kronski in dinarski veljavi .........................75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar.....................60 Sadno vino .......................30 Srbska začetnica .................40 81ike iz živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str..... 5.00 1.40 1.— .75 .30 .30 .65 .75 .75 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem, trdo vez................ 1.80 Vinarstvo...................... 2.00 Veliki Vsevedež...................80 Zdravilna zelišča .................40 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropol is in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 ... .SO ... .75 .80 ... .25 ... .20 v. Brez zarje, broširana ... Bele noči (Dostojevski) t. Balkanska Turška vojska Balkanska vojska s slikami Božja pot na Šmarno goro Božja pot na Bledu...............20 Mrtvi Gostač . Snrska vojska ....................40 Materina žrtev Bilke (Marija Kmetova) ...........25 Ljudska knjižnica: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 z\. Darovana. Zgodovinka povest........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska — .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)....................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .80 12. z v. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. z v. Juan Miseria. Povest iz španskeira življenja...........60 16. zv. 5e v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Tolvaj Mata j, trd. v..............90 Mali lord, trdo vuzau.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ Mimo življenja, broširana ........ Mimo ciljev, tr. vez .............. Mladih zanikernešov lastni životopi* Mrtvo nu* ,o .................... Spake, humoreske, trda vea . ______ .90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .9C Sisto Šesto, povest iz Abrucer......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sv. Genovefa.....................50 Sveta Noiburga...................35 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 1.00 .80 .60 .75 .70 .35 .60 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj t. v...............1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja t. v...........1.— broširano ...................80 Cesar Jožef Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. 1.40 Musolino ..........................40 Mali Klatež .......................70 Mesija ...........................30 Mirko Pošten j akovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju, (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 II....................30 Naša Vas, II. del, 9 por.............90 Dolenec, izbrani spisi ............ Doli z orožjem................... Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) ........................ Dolga roka ...................... Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez .............. .80 Naša leta, broširano...............60 Ciganova osveta ..................35 Na Indijskih otokih ...............60 Čas je zlato ....................... 30 Preriji ...................... jo Cvetina Borograjska...............50 N-bilist ..........................40 Četrtek t. v......................90 Narodne pripovedke za mladino .. .40 60 Na krvavih poljanah. Trpljenje in .60 strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 .60 •60 Narodna biblioteka: Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Kranjska čebelica .................90 Dedek je pravil. Marinka in škra- V gorskem zakotju...............35 teljčki........................40 Za kruhom .....................35 Elizabeta .........................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Fabijola ali črke v v Katakombah .. .45 Babica .......................... 1.— Fran Baron Trenk ............... ! Berač ...........................35 Filozofska zgodba .................60 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Fra Diavolo ......................50 Amerika, povsod dobro, doma naj- Gozdarjev sin ...................30 j bolje .......................35 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Roj s prirodo, Treskova Urška.....35 Godčevski katekizem ............. .25 Zaroka o polnoči .................35 Gruda umira, trda vez........... 1.20 Emanuel, lovčev sin...............35 Gusarji .........................90 • Spisje ...........................35 Hadži Murat, trda vez.............80 Be*tin dnevnik ...................60 1.50 Italj.-slov. 1.00 Slovensko-italjanski in slovar .......... Slovonsko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana____i.45 broširana .................. Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana .................... 3.00 Umni čebelar ................... L— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ............ Voščilna knjižica ... Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteeke in Satire, vez. .80 Grška Mytologija ................ 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Shakespeareve dela: Machbet, trdo vez. . .90 broširano .....................60iNekaJ iz ^ke zgodovine .........35 Iz dobe punta in bojev.............50 i Božja kazen .....................35 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 i Napoleon 1......................75 Jutri (Strug) trd. v............... .75 Zaroka v polnoči..................35 Emanuel, lovčen sin................35 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš................. .40 5. zvezok; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križe v pot, trdo vezan............1.— Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski rorman...................40 Ludovika Beozija ................ .25 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v p*sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu je* ... zikoslovju................... .70 .30 Zbrani spisi trd. vez...............90 .50 Poezije trd. vez .................. .90 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški alatar .................... .35 Pingvinski otok tr. r............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar............... .30 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požigalec ....................... 26 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofona............. 55 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Pnžkin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke (Košntnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................75 Robinzon .........................60 Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini ............... .60 Slovenski šaljivec.................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid.................... .35 Skozi širno Indijo................ .60 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, maia ............ ,60 SPISI KRIŠTOFA fc MID A: 1. zv. Poznava Boga...........3C 7. zv. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 3C SPLOŠNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.3£ St. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Ž-1. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................36 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str, bro*. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš......................... .25 St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113.................70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest r 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky; Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... .5C Št. 20. Jul. Zeyer: Gompaci in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. tiolar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš.,........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 29. Tarzan, sin opice...........90 Št. 31. Roka roko.................25 Št 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str..................;... .65 Št. 37. Domače živali .............30 Št. 38. Tarzan in svet.............90 Št. 39. La Boheme................ 1.— Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše.............. L— Št. 48.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5( Št. 54. V metežu ................ 1.— Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost.........90 SpOmanove pripovedk«: 2. zv. Maron, krčanski deček iz LL banona .......................25 3. zv Marijina otroka, povest iz kav- kaskih gora.................. .25 ,4. zv. Praški judek^ ............... .25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... JO 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega___________ 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov r Koreji .............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja, povest iz zgodovine kanadske .. 15. z v. Angel j sužnjev. Braziljska povest.........j,.............. 16. zv. ZJatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. 18. z v. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................ 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tisoč in ena noč, trdo vezana...... Tatič, Bevk, trd. vez.............. Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. Tri povesti grofa Tolstoja........ Tri novele, tr. v................. bro3......................... Turki pred Dunajem............. rrenutki oddiha.................. Vera (Waldova) bro*......... Višnjeva repatica likanii .... Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... Valentin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu Zgodba Napol, huzarja vez....... Zmisel smrti ............. Zadnji dnevi nesrečnega kralja Zadnja pravda, trdo vezana ...... Zadrta pravda ................ Zmaj iz Bosne.................... Zlatarjevo zlato .................. Za miljoni, Ženini naše Koprnele ............. Zmote in koncc gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti ............ Zločin v Orsevalu 24G str......... Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... 2. zv. Hudo brezdno............... 3. z v. Vesele povesti............... 4. zv. Povesti in slike ............ 35 5. zv. fttudent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................06 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................70 Slike iz pravljic ..................7( Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... Mladi umetnik .................. 1.2C Otroški vrtec ................... m Za kratek čas ................... 1.2® Zaklad za otroka.................ljc JSO .25 .30 .30 .30 .30 .25 .90 30 .30 .30 .90 .76 .75 .50 .90 .70 .60 .40 .35 1.— .75 .60 .25 1.00 .30 .25 2.—■ .60 .6C .50 .70 .90 .65 .36 .36 .30 1.— .36 .36 .36 .50 .50 .50 .50 .50 IGRE 60 5 9 Beneški trgovec. Igrokaz r 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank .................. ^ Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščlna. Trpini........1M Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .3< Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.71 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih................ Eda, drama v štirih dejanjih....... Hlapec Jernej, v 9 slikah.......... Ji Mati, Meško, trt dejanja.......... .7 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. J5 Sovražnik žensk, enodejanka,.......3 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama r 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............. Revizor, 5 dejanj trda vezana..... Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................ Veronika Deseniska, trda ves.____1. Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ........................ .6 Naročilom je priložiti denar, Bodisi gotovini. Money Order ali po&tne zn&mjSH po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cenik Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 8L0VENIC PUBLISHING CO. 182 Corilaiutt »L, STew Y GLAS NARODA. 13. MARCA 1»2G Henry Morger: ' L. A BOHEME Slike iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) — Moj Bog! — je v*k Lik nil gospod Bernard, ki je bil tako raas-httrjea, da bi »e bil kmalu unezal z britvijo, — od vojnega ministra! Prepričan sem, da je to moji' imenovanje za viteza čawtne legije, za kar ie tako dolgo prosim; no, slednjič me hočejo poplačaffi za moje pravilno delovanje. Nate. Durand. — je rekel ter i«ikal po žepu na telovniku, — tu imate »to grošev, e npnesel dragonec v največjem diru, in za katero je dal gospod Dirramd vladi prejemno potrdilo, je bila sledeča; Dragi hišni gospodar! Vljudnost, ki je. če verjamemo m tologiji. mati lopega vedenja, me obvezuje, da vam dam vedeti, da se nahajam v kruti stiski in ne morem rado.trt i običa ju, plačevati najemnino, slant i kadar smo jo dolžni. Do danes zjutraj sem goji! nado. da bom mu»srel obhajati današnji lepi dan k tem, da bom poravnal dolg za 'tri zapale termine. TFimera. iulzija, ileal! Ko *em snival na blazini gotovosti, je zla UMOtLa. po .grško ananke. razpršila moje nade. Denar, na katerega peni računal — moj Bog, kako slabo mi gre? — ni prišeL, in na izdatne vsote, ki jih imam dobiti, nisem še dobil več kot tri frartke. ki sem si 'jih izposodil in se vam jih ne upam ponuditi. Lepši dnevi pridejo .za našo l«ipo Francijo in zame, ne dvomite o tem, gospod! Čim bode napočiti, bom prišel na pero tih. da va* obvestim in vzamem iz vase hiše dragocenosti, ki sem jih tam «ujih. da pri morajo v* Wkarnarja jam«ti lato Ia povrniti -AdVt. rih sem stanoval. Dovoljenje za to vam dam .s svojim podpisom. Aleksander Schaunard. — Ko je gospod Bernard prečita! to pismo, ki ga je bil najpisal n-metnik v pisarni enega svojih prijateljev. uradnika v voljnem ministrstvu, ga je ogi vratar. — gospod JschaunaTd ni izselil; šel je po drobiž, da vas plača, gospod, in naročiti voz. da mu bo odpeljal po.I hištvo. — Odpelijal pohištvo! — je vzkliknil gospod Bernard; teciva.1' prepričan sem, da je že na delu;' nastavil ti je past, da bi te od -' wtranil iz tvoge lože in izvršil svo-' jo lopovščino, bebec, kakršen si! — Ah, jaz bebec! — je zakričal oče Dnrand, ves tresoč se pred o-limpijsko jezo svojega predstojnika, ki ga je vlekel po stopnicah. Ko frsta prišla na dvorišče je u-' stavil vratarja mladi človek z be-' lim klobukom. j — Ha k), vratar! — je zakričal. — ali mi ne boste že kmalu izro-' čili mojega stanovalnja? Je da-J nes 8. aprrlaf Ali nisem najel tu stanovanja, ali vam nisem dal a-1 re, da aH me ? — Oprostite, gospod, oprostite. — reče gospodar, — takoj vam ( bom na uslugo. Dnirand, — je pristavil in se okrenil proti svojemai vratarju, — bom sam pojasnil to I Htvar gospodu. Tecite .gori, ta vražji Schaunard se je brez dvo-' ma vrnil, da spravi svoje stvari; j zaklenite ga. če ga zasačite, in stopite doli da bosrfe šli po stražnika. Oče Durand je izginil po stopnicah. — Oprostite, gospod, — je rekel gospodar in se priklonil mlademu človeku, s katerim je ostal sam. — (S kom imam čast govoriti? — Gospod, jaz sem vaš novi najemnik; najel ^em sobo v šestem nadstropju te hiše in mineva me že potrpežljivost, da stanovanje ni prazno. — Vidite, da sem v izadregi. gospod, — je odgovoril .gospod Bernard. — Neko nesporazumi jen je je nastalo med menoj in nekim mojim najemnikom, onim, ki ga imate vi izmenjati. —. Gospod, gojapod! — je kričal oče Durand iz okna v zadnjem nadstropju, — gospoda Sehan-narda ni tukaj. . . a njegova soba je tukaj. . . Jaz bebec, hočem reči, da ni ničesar odnesel, niti lasu, gospod. — Dobro, pridite doli. — je odgovoril gospod Bernard. — Moj Bog, — je povzel in se okrenil proti mlademu možu. — prosim, potrpi te mak). Moj vratar bo spravil v klet predmete, ki .so v sobi najemnika, ki ne more plačati, in v pol ure je sotba lahko vaša; sd-eer pa vam niso še pripeljali pohištva. — Oprostite, gospod, — je nemirno odgovoril mladi mož. Go«pod Bernard je pogledal o-koH sebe in ni zapafcil drugega ko velike okvire, .lci .*> bili vtzneroiri-li že njegovega matarja. — Kaj, oprostit*. . . kaj, — je mrmral. — ne vidim ni&war. (Dalje prihodnji«,) Na ča,?t ustanoviteljici "Girl scouts'' Mrs. Juliette Low so se vršile velike slavnoKti v Savanah, Ga. Na sliki so z leve na desno: župan Carter. Mrs. Lov in Mrs. Lawrence, prva skavt k a v Ameriki. Arhiv črnogorskega dvora. Po begu kralja Nikite s Cetin-ja so zaupniki .pokojnega dinasta zakopali črnogorski arhiv v nekem gozdiču, ki je ibil last dvora. Med vojno se ni za tajne listine nihče brigal. Gradivo je prišlo na dan šele po vojni in po osvobojenju jugoslovanskega naroda. (Mm se .je to zgodilo, je poslala vlada na Ce-tinje strokovnjaka v arhivalnih zadovah. dr. Tihomrira G jortgjeviča . . . . . ki j.« arhiv pregleda! in uredil. Dokumenti, ki so dolgo let ležali v zaboju pod zemljo, predstavljajo celo zgodovinsko proš-lost male in žilave črnogorske dežele. V arhivu je dr. Gjorgjevič našel pisma in dokumente, katere >o vladarji, da jih očuvajo pred tujimi očmi in rokami, skrivali v Uvomu. kjer so bifli popolnoma gotovi, da jih ne bo mliče videl. — Dokumenti so ležali brez reda. vse vprek razmetani in mnogo jih je močno poškodovanih; deloma so jih obgrizle miši, deloma molji in črvi. Veliko škode je povzročila na njih tudi vlaga. Najstarejši dokumenti, ki >o prišli Gjorgjeviču v roke. so datirani iz leta 1600, tOTej baš točno dvajset let prej. ;nego je bil izvoljen prvi član vladarske rodbine Petrovičev za črnogorskega metropoli-ta. Najboljše ohranjeni so spisi in pisma iz dolbe vladanja via dike Danila in Petra I. Svetega. Vsebin 'ko najvažnejši pa so rokopisi, katere je zapust il vlad tka Rade. Med njimi se nahaja tudi o-riginalen tekst Njegoševega testamenta. iki je dobil tekom časa nara\Tno»mu( prosi Njegoš, da bi se tiskalo v Beogradu njegovo "Ogledalo ^rpsko" ter izraža Obenem željo, da bi bila na (naslovni strani tega dela tolika vojvode Karagjorgja. Življenjepise i Njegoša bodo našli v originalnih pesnikovih diplomah mnogo gradiva za proučevanje Njegoševe osebnosti. Na nekem listku, ki se je našel v arhivu med dnugimi dokumenti se je našel tudi l^tič Njegoša, ma katerem so bila zabeležena imena onih, ki so predstavtjaJli "Gorski vijenac" v stari Biljardi. Škoda le da je listič brez datuma. Tihomšr Gjorgjevač «odi. da je to bila prva predstava dela velikega vlad i-ke. globokega pesnika m čudaškega 'hajduškega vladike. Celo Njesroš ^a.m ie nastooal v igri, da-si ten?a do danes nikjer ne beleži zgodovina. Poleg tega je v arhivu bivšega cetinjskega dvoa-a dovolj obširna korespondenca, 'ki prikazuje razmerje med črnogorsko \iadar-iko hišo hi med ruskimi koitzirli v Dubrovniku in Skadru. Orna gora je imela svojčas edino preko teh dveh mest zveze o. Na i! i sta m* dalje tudi dve pi->mi Vtika KaradžK-a. nekoliko kosov korespondence Ljube Nena-doviča, korespondenca z Omar pašo iz leta 1852, ter podatki o Vu-kalovičevi pobuni v Hercegovini. Veliko pisem »udi poglede \ tajne posle in spi etike zvitega Nikite. Tn so zaupni raporti, ovaodo na podlagi teh pisem izgubili na slavi, marsikdo, ki se j>ri živijenju, ]>a bo spremenil svojo barvo, če bo vsa ta ko respondenea objavila. O svetovni vojni ni v ariki\m nobene listine. Vse je moralo nekam izginiti. Morda so bili ti dokumenti ukradeni, morda so še kje zakopani in trohnijo . Zaen krat še ne ve nič o njih. Slednjič obsega arhiv naravnost ogromno korespondenco zadnjega črnogorskega suverena. Zgodovinar. ki ibo brskal po teh listinah, bo na podlagi rokopisov, k.ineep-tov in beležk lahko sestavil zelo točno biografijo o tem vladarju Na prvi pogled preseneča posebno to. da ^e je Nikita zanimal za vse mogoče reči, katerih bi mu mi h če ne pris>iifl. V ostalini se nahajajo celo rokopisi njegova h pesmi, \ nekem šolskem zvezku pa najdemo pripovedko "Despa". še -nenatis njeno prozo iz dobe Nemanjščev NAŠA VOJNA V MARCU ZAPOR MU JE PRETESEN Ta je {»a res debela, si bo misKl marsikateri čitatelj. Teanu treba odločno ugovarjata, ker povest 0 debeluhu, ki so mu bili zapori pretekli. ni izmišljena, nego živa resnica. ki Ke je ite dni dogodila v Bratislavi Jia Češkoslovaškem. V V Bratislavi je namreč policija aretirala bivšega romunskega narodnega poslanca Moroczanija, ker je iz Prage dosla vest. da je svojemu sorojaku poneveril 20.000 čeških kron. Ko jo policija v Bratj>larvi an-tirala poslanca, je ugotovita, da je mož naravnost rekordno debel in da tehta celih 300 funtov. Poslanec se je upiral in kljub neznosni deibelo«sti pokazal, da sc zna braniti, če je treba. Podrl je na tla par policistov zaporedomn in šele, ko so dobili ojačenje. sm ga obvladali. Policisti so nevarnega nasilneža zvezali in ga odvedli v zapore. Na veliko začudenje pn debeluha nio debelulia spravila iz celice ven in ali bo mogel poslanec pravočasno pred šolnika. ški poglavar Tomeceu. ki je ^tra-ho^-al velžk del romunskega ozemlja v bližini gorovja Maroeni. To-meaca je zasledil neki orožnik. Najprej ga je pozval k predaji. Toniescu ni hotel slediti in je -kušal zbežati v gore. Orožnik se je zato poslužil ostrega naboja in je bandit a ustrelil. NAZNANILO. Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojke v nekaterih krajih države Ohio. Komur je potekla naročnina, naj jo obnovi pri njem. Sprepema tudi naročila za oglase in razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo in jim bomo hvaležni, ako mu gredo na roko v vseli ozirih. Uprava "Glas Naroda". NAJBOLJŠE ROČNO NAPRAVLJENE italijanske harmonike Ml izd Plu Jemo in lmportira-mo razlie na prvovrstna ro čno na prav I Je ne Italijanske harmonika najb ol JSe na avetu Oeset let iraranclj«. ?Ca5e cene ao nt?.Je kot katere grakoH izdelovalca. Brezplačen pouk lgTa nja kupcem. PiSIte po brezplačni cenik RUATTA SERENELLI <& CO. »17 Blue Island Ave. Deot. 16. Chicago. Ul wmmm nr .•.V/AV^V.— i : " MlSj Poglavar romunskih razbojnikov ustreljen. Iz Bukarešta poročajo, da je bil zadnje dni iisitreljen razbojnr- Po zore itatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Mare, prvi mes>ec rimskega leta. je bil posvečen Marsu, bojnemu bogu. In celo pri nas je Mare mesec vojne, kajti zahrbtno vreme nas pili s podvojeno silo boriti se proti boleznim. Pred vsem vzemite Trinerjevo Grenko Vino! Očisiti čreva. pomaga pri prel>avi okrepča kri ter ojači ves notranji s:stem. Nato. ako se pokažejo prvi znaki prehlada ali kašljanja. s pritiskom -in omotico v glavi, vzemite Triners Cold TaJbtets in sicer brez odlašanja, kajti srcu ne škodujejo in Triner k Cough Sedative. Presenečeni boste, kakor hitro boste rešeni prehlada. Ako teh zdravil ne dobite v lekarni, pilite ona: Joseph Triner Company, Chicago. 111. v (Ad.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS** 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS'* 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav d« prtljage Iu gletlal ikisHhio na t«, i in njene )>o!<'.ze >.0 dobile vsled tega ono i-r< .U-.i-no o^tro-t. ki ne obeta ničesar dobre ara, Knečno je dvignil svoj pogled proti njej. Se eno leto, poln« dolgo leto in prosta boste vsakega varu j» rek« ! poča>i. — Ali bo>te imela potem pogum postati meja, proti volji vaših feoioduikov 1 1'oguiu mogoč« moja najboljša lastnost, — je odvrnila in 11J• »»n "i pnsio niti na misel, da ni rekla "tla", njemu, previdnemu .1. n- /.Mupnemu. K'ntka. brc/pomembna fraza je očividno vsebovala v - . j o eeniur je toliki fa-a koprnel in z vzklifkoni veselja je - «. ' 11 noge. ol)j«-l v. t,k o po.vlavo ter jo priče poljubljati s strastjo i .tpVi i/.-stt aiianvga. To: .»j <•«/. : no leto — do takrat moram "skrivati -svojo srečo, •• n k« i /. nap'I Aiuluš. pini glasom. — Sigrid. moja gospodari-»a. 1 ioja kralji'a ' Tvoj s« m. — razpolagaj z menoj. Fini instinkt pa je /»• davno svaril Sigrid pred tem človekom. " ' : j«'. da bi iia jruanjši povrni icapie menil tega Mižnja v ne->pn»^!M-ga trinoga. I>«> kaj takega ne sine >iploh priti! Previdnost, Ferrando, previdnost. — je prosila. — Kaj jt ••no '<•»(>; Hitro poteče i.i v>afka neprevidnost bi nama lahko škodo-Mda. Moj varoh . . . Da. on je \;is varuh in /. njim moramo računati, — je reke1 Spini mrko. In / njim povrhu kot možem moje *4'ju ja/. slučajno izvedel za to veliko U.jnost. _ je 1 «'kel - j r tajtnhn glasom. — Žal mi je. da 111 izgovoril, kajti čc n; n obvestili o trm. so ž - morali imeti razloge za to. Izgovorili pa n«- ter morate stnlaj dokončati, — je vzkliknili s grid, sinrtuo-bl« ,ia. — Kaj ve* teAli hočete izpodkopaJi moj mir s temi namigavanji? Sedaj ste dolžni govoriti! Kakšen madež visi -na menit — Sigrid. Si-, id! — je \ .ik 1 i k nil Spini, prestrašen. — Na vas to- visi niniak niadt ž, vi -te pristna hčerka svojega očeta. Vi. _ prav imate, ^laj moram govoriti. Torej najprvo moj vir. V R:mv. Mm se s«tznanil z nekim starim duhovnikom, ki je bil pred števil-. .mi leti kaplan v Pa!:jaii^k"m poslaništvu. Stari gosjxxd je sedaj name.čcn v vatikanski knjižnici, v katero kot veste, jxvgosto ili.ijaJ. ila študirani. Prieela sva govoriti in ker sem postal pozo-,«11 I.a kraj n>v,rov,ra dolgoletna bivanja, sem ga vprašal, če je poznal Vi še starke. Zagotavljam van. Sigrid. spomin -starega lu im« i.ovala Iri-. — je nadaljeval Spini obotavljaj.'. — .vloj prijatelj je mnenja, da je bilo dete staro šest do deset mt~«cev. slabotno bitje, kojega življenjsko lučiko .s«- je vadržalc ie nnn-t 1 m po lotu. Pa tudi vi, .Sigrid. ste prišla na snet tako slaba, >'n j«' vrof Vrh.ski takoj poslal po duhovnika, da vas krsti. Ob jx>~te-1)1 gtoi iee. vas« mat« re. se je vršilo slovesno dejanje in ko so va> /•' ;• i I' io/.ii v zibelko. ,te pričeli jokati in iz sosednje sobe je pri-šia k rij.i / ostalim otrokom v naročju. Tedaj pa je čul duhov-.uk. kako rekla gr>fica • — Mej Hog. — prav.kot da bi bila dvojčka! '..<•! j« pa odvrnil- - Kaj boat«. Tvoja kri ali ne. Tvoja ljubezen e&ni. Moj otrok .;<> .11 10-.il moje ime. — Tedaj pa je rekla vaša mati; _ Amen. — Duhovnik je po piavici domneval, da je Iri- nelegitimno dete in iz I».'se i. k ate it s. ;u slua] iz ;r-n duhovnika, je gotovo, da sta vi in Iris hčerki enega očeta. sjii i je um iknil in tudi Sigrid ni govorila. P>ie:ii:tsjj«jio preko terase. Sigr.l. ali v a* je tako prizadelo? — je vprašal Cavalierc. ko je j icdolgo molčala. " A1' mi Povedali rc-nieo in a i tlonwavate, da je govoril nevarnosti in rudiskretnih i>ogle-dov. Pristanete? Dru^gi dan se je Gitberto dolgo razgovarjal z Lilijano. Ker je bil gotov svojega plena, je bil odkrit in ji je razodel vse svoje skrivnosti. V neki hišici, ki jo je ljubosumno čuval, je bil res skril t*voje dragocenosti neizmerne vrednoti. Gi^bcrto ni lagal in *e je ves predal iKtsJednjim popravam za pot, nestrpno pričakujoč trenotka. ko prkle v mesto, ki ga je bila izbrala LiLijana in ki je imela biti prva postaja njiju medm in zamorcem Tiger Flowersom. 1 trenotka, ko prideta na odrejeno Zmagal je zamorec. Ko?ioborbo je gledalo 20.000 oseb. ki so pla- (mesto. čale nad stotisoč dolarjev vstopnine. Potem, ko je pozvala ravnatelja ------—- hotela, je Ijilijana plačada vse ra- na vpra- duhovnik resnico.' — je vprašala, me-1o i imel na tem. da me nalaže ixlede družine, ko^je ime senn slučajno omenil, ne da bi tskušži^kaj izvedli. To mi ni prišlo niti na mitsel. HoteJ som le izvedeti, če je duhovnik pozami vas: To. kar j«' govorili on. tudi ni imelo nobenega sledu sovraštva. Vesedil se je svojega y-iuin^rtiva z grofovskim paivm in ko sem mu nato }>overosil, naj se ne jioslužiin teh raAritij, čepi-a v je domneval, da je to jatna družina skrivnost. — kot jih je dosti. — Gotovo, — je rekla Sigrid mehanično, a njen pogled je bil še vedno izgubljeai v daljave. — Gotovo, kot jih je dosti. To poroči !o . . . ( e ni-va d vojčka, sva vendar sc—tri — V tem sani>J*iU. da ste vi in kneginja hčerki i-tega očesta. Sigrid je mehanično prikimala. Nato pa ji j«' prišla neka misel. — Iioig ve. če je to zaiano Marcelu ? Spini je skomignil z ramama. — Mogoče. Saj ve-te. grof. vaš oče. mu je zapustil pi^mo. koje-ga M-e-bine niste izvedeli, človek bi vde vir kalen, tiči v njem vendar nekaj resnice. S grid je nestrpno udarila z nogo c«b tla. — Kaj licčt.te s trmi namigavanji? — je rekla. — Kaj veste? Pravico imam izvedeti to! cune in dala potrebna navodila v A. Eojcena: Lilii jana ZDRAVE IN ZADOVOLJNE so ženske, ki so proste bolečin in slabosti. Odponioč jim da SEVERA'S REGULATOR CENA S1.2S. Splošna tonika za zdravljenje bolezni, ki so posebno ženskam lastne. "Bila »»-m potrta in jnko Klaba." pravi Mrs. K. Matuusck. Tayl.«r, Nebr. _ "Raten «4> Onjne ž«rn.-k»- slabosti J« bila tudi maja prebava slaba, pa tudi drugi nevarni maki «0 »e pojavljali. Sled«H- d«»-bremu ns:*v«-tu ».-m nekaj fana Jemala 8e>-rmv Regulator in Ela sol s največjimi uspehi. Sj«duJ »em zdrava in ve*ela." Kupita Savcra's Regulator pri •vojem lekarnarju. W. F. SEVERA CO. \* modrem salonu velikega ori-iental-kega hotela je premagoval Giliierto j>osleore lepe "gospe s plavim i la.-ini in hrej>enečimi očmi. modrimi in mišičnimi kakor •norje. Vdel jo nekaj dni prej, spala je v -o-edni sobi in za časa o-heda je sedela prav blizti njegove mize. Oblačila se je elegantno, poj>o1-noni-i po angleški modi: nosila je majhen, trdo izlikan ovratnik s črno kravato iz fine svile. Iti ie , . . , , , J (hočete se vec? • >adu. - plemenito ali ne naučeno eleganco na ujne grudi. Natakarjem je »lajala povelja z je«lva o-pasn'm kiananjem glave, vedno re-na in rezervirana. Neki natakar, ki je bil zavoljo velike -napitnine mnogo ijubezni-vejši od drugih, je v razgovora, polnem podrobnosti, dal Gilberta v-a prvt re'ona j>ojasnila. Le,pa m:«terijoizna ,gospa je bila žena nekega industrijalca, ki se je nahajal vedno na potovanju radi poslov, dočim je bila ona prisiljena da živi v hotelu. Njen mož se je videl samo zvečer. zjutraj pa jc vedno odpotoval. Bila je znana pod imenom Li-iz°u in to vam hočem tno zagrenje-val življenje svoji ženi. — Beživa o.l togat, kaj je odvrnil Giii- berto. — Ako prLstanete. bo vaše ct-lo moje življenje Ln vse moje imetje. Ldijana, kjikor raztresena po neki daljni misli, je begala s svojimi veLkiani modrimi očmi. spremlja,/*č poslednje oblačke dima, ki so ^-e odbijali od njeovc parfumi-ra ni cigarete. Nenadoma. 7. izrazom nezaupanja. je ]»ogledala prijatelju v oči in pristavila : — Ljubezen, bogastvo! Lepe besede, ali so samo besede ! — Ne besede, — je nadaljeval Gilbert o. — ampak iskrena ljube- filučaju nepričakovanega prihoda njenega moža. Velela je. naj se pripravi avto. ki naj odpelje dve zaljubljena goloba do or zastonj. Vse t.o jc trajalo samo nekoliko sekund. Vratiea od avtomobila so se -oil pri a. dvojica došleeev j«1 zagrabila Gillbenta. razorožila ga in odvedla, spremljana po Lilijani v kabinet policijskega komisarja Lilijana je vstopila, pozdravila s spoštljivim g'la;som. snela klobuk Tt v lasuljo in se predstavila : — AlWrlo Villain, detektiv. — Arturo Gruz. nevarni metlun redni tat draguljev. lijana. Za res. to ni bila običajna avan- Zadnji osoanki Maja- plemena. zat.i. Pred vaše noge vam položim ves svoj denar in vse svoje nepre- tura in Gilberto, navajen na velike cenljive dragocenosti, potem j>a eniocije in ln-ej>eiieč vedno >po novih »n večjih, se ni ho>tel odreči lepe gospe s tujiiLskim naplaisom in jc sklenil, da jo dobi v sivo je roke. ker je že davno preživel prvo mla-Lost. ga je novi ljubavni roman zanimal in mučil obenem. L lijana mu je bila nakkxnjena; njen mož jo je sicer Ijuibil. ali je bil po;ein zavzet po svojih poslih in zato se je čutila zanemarjeno. V svojih dekliških sanjah je hrepenela po ognjenem, •zanosnem i*! romantičnem človeku, ali njen mož je bil hladen, »pozitiven računar« čutila je potrebo ipo (ljubkovanju, kakršnega je bila deležna v svojih otročkih letih, njen mož pa ji ni izkazoval nobenih nežnosti. Posli jMjbegiieva daleč od tod. proč od Se v večji meri kot izginule kulture Aztekov in Inkov je vzbudila in ohranila za nimam je znanosti skrivnostna, starodavma ^ra-ja - kultura centralne Ameriko. angleškem Honduras so razkrili na malem raz'.^kovalnem pr>. tovamju v maloznanem etdese> oseb. Neko nvlado deklico, ki kaze čist moingolski tip. so privedli v London. Barva kože je medlo rjava in la.ije so črni. Razikrita va« se nahaja v kraterju že davno ugaslega vulkana. V bl"žmi so našli ostanke starodavnega Maja me.ita Lubantum. Ti preživeli lju-djje Maja - plemena. — je rekel voditelj ekspedici- INFLUENCA izčrpa vašo moč živahnost Pusti vas dolgo časa oslabljenega in nezmožnega. Zaščitite se pred njo s tem, da zaustavite brež zamude zgodnje prehlade. PAIN-EXPELLER Varstvena znamka Keg. I". S. Pat. Off. d«jbro vdrgnen v prsi ali hrbet bo spravil kri v kroženje, preprečil zastnjanja krvi ter odpravil zastarele prehlade. 35c. in 7Oc. v lekarnah. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. T. AD. RICHTER & CO. BERRY a SO. 5th STS. BROOKLYN, N. Y. ftretanie parniko* - Shipping New? 17. marca: La Savole, Havre. 18. marca: Cleveland, Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg: Aquitania. Cherbourg: Pittsburgh. Cherbourg Veendam, Rotterdam; Berlin, L re me d 22. marca: De Grass«. Havre. 23. marca: Martha Washington, Trst. 24. marca: r»-es. Harding. Cherbouig. Bremen 25. marca: Columbus. Hamburg. lirerne..; Westphalle 27. marca: Olympic, bourg. Cbtrrbourg; Ohio, Cher* Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg; Belgetiland, Cherbourg. 14. aprila: .\14uitat1 a, Cherbourg: George Washington. Cherbuorg. Kremen. 15. aprila: De Grasse, Havre; Your, k, Bremen. 17. aprila: Olympic, Cherliourg: Andanin, Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam. 20. aprila: Columbus, Bremen. 31. marca: Berengarta, Havre; Arabic. Bremen. Cherbourg: Hamburg; Suffren Republic 3. aprila: Majestic, Cherln>urg; France, Havre; Vulendam, I: tt«-rdam; Muen-chen, Bremen; Orduna, ll.imburs- 7. aprila: Mat:retana, Cherbouig; Pres. Harding, Cht-rb«jurg, Bremen. 8. apri a: Thuringia. Hamburg. 10. aprila: pauis. haviie; skupni tzlht. 21. apri a: Bereng;iria, Cherbourg: La Savoie. Havre: I*res. Hard rig. Bremen 22. aprita: Bremen, Bremen. 24. aprila: Majestic. re. aprila: Mauretanla, Bremen. 29. aprila: Berlin. Bremen. 30. aprila: l.evilathan, Cherbourg. 22. maia: PAHIS, IZLHT. Cherbourg: France, Hav- Cherlxiurg; America, Cherbourg; Homeric, HAVRE. DBOCI SKUPNI 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TRST; SKUPNI IZLET. 6. julija: PRBSIDEXTK wilson, trst; drugi skupni izlet. Velik velikonočni izlet v JUGOSLAVIJO preko Cherbourga-Francoska, na svetovno znanem parniku AQUITANIA 45700 ton Odhod iz New Yorka v SOBOTO, 20. MARCA ob enih zjutraj pod vodstvom g. S. VUK0VIČA, jugoslovanskega zastopn i k a Cunard črte v New Yorku. Onim, ki nameravajo to spomlad potovati v domovino obiskati svoje rojake in prijatelje, se nudi izvanredno ugodna prilika, (la se pripravijo in pridružijo skupini izletnikov ter pridejo DOMOV ZA VELIKONOČ. G. VUK0VIČ, ki dobro pozna potovanje po Evropi, bo spremil potnike prav do Ljubljane in naprej. Skrbel bo, da bodo potniki najugodnejše potovali — tako na parniku kot tudi 11a evropskih vlakih. Za nadaljna navodila ^lede te^a posebnega IZLETA se obrnite na našega agenta v vašem kraju ter si preskrbite prostor, ali pa pišite v svoji materinščini CUNARD LINE 25 BROADWAY -NEW YORK V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND HAMBURG Nafti parnlki na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $ 19S.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek pos--bej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «o-informacije »e obrnite na lokalnega agenta ail na. United American lines (Banloia Une) Joint Service with Hamborg American Line 35-39 Broadway, New York. ^__i__—• jo, — so v naših očeh posebneži. Xikdar ne dajo izraza svojim občutkom. Največja boiečina jih nr }>:-avi njih letargije. V vsem vidijo znamenje ixsode ali nekaj na/i 11 a ravnega. Pleme timira vsled poanaaikljive volje in iivljenske eneržije. NAZNANILO. .Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleve-'andu vršiti isto delo za nas list, ki ga je tako uspešno Trail v [ndianapolisu. Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko .zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga topto priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'G1 a s N aro ...... •... :.. ■