133. številka. Ljubljana, v petek 12. ranija 1896.________XXIX. leto. SLOVENSKI M lakaja vaak dan »v«***r, ieiiufii nedelje in praznika, ter volja po poti i prejeman za avstro-ogeraku debelo «a vas leto Ifi gld., za pol kt:» S gld. '.a četrt leta 4 gld., za :<■ len mno 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 j;ld., četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jedtei. lucne 1 gld. 10 ki'. Za posojanje na dom rakuna so po 10 kr na meaec, po 30 kr. za četrt lata. — Za t nje deželo toliko v«»č, kolikor poltnina Bxia6a. Za oznanila plačuje ae od fitiriatopne petit-vrtte po t» kr., to s« oznanilo jerienkraf trnka, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj »e izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredaiitvo in npravnt&tvo je ua Kongresnem trgu št. 12. Upravniatvu naj ae blagovolijo poiiljzti naročnina, reklamacije, oznanila, i. j. vae admimutratisne stvari. Davek na sladkor. Vffcda je predložila državnemu zbora načrt zakona o spremembi davka na sladkor, kateri ima veljati jedno leto. Ta načrt zahteva, da se letna sveta ca izvozne premije za sladkor po vida od 5 na 9 milijonov in konaamni davek od sladkora od 11 gld. na 13 gld. aa mttrični cent. To predlogo bode državni zbor razpravljal jutrišnji dan in, če treba se naslednje dni. V pojasnenje te predloge podajemo nekoliko črtic o aladkorni industriji v Avstro- Ogerski. Z malim; in težavnimi pričetki žareli so šele s 19. atoletjom pridelovati sladkor iz sladkorne pese ter tako izpodrivati prekmorski (kolonijalni) sladkor. Do leta 1835 se pa avstrijska produkcija ni po-dvignila čez 20 000 (starih) centov in je poskočila do 1. 1819 na 120.000 centov, čedalje bolj spod-rivaje kolonijalni sladkor. Do leta 1859 60 poskočila je produkcija na 800 000 metričnih centov in ae je uvozilo prekmorskega sladkorja samo de 200.000 metr. centov. Leta uvoz je pa I, 1864 popolnoma prenehal in sladkor iz pese je svojega prekmorakega konkurenta popolnoma izpodrinil. Avstro Ogerska odslej ni pridelovala samo m nož ne, ki je bila potrebna za domači konenm, kateri je pota grma, a konstantno poskočil od 1. 1864 do 1. 1896 od 1 milijona do skoraj 5 milijonov metr. centov, ampak je pridelovala tudi čedalje večjo množino za izvoz. Izvozna množina pa ni rastla ali peSaU jednakoroerno, kakor domači konsum, ampak nastopile so krize, vsled katerih je na pri* mer I. 1885,86 padla produkcija od 6 5 milj. na 4 milj., 1 1887/88 od b'izu 6 m lj. na 4 milj. in 1. 1895/96 od 10 5 milj. ua 7 5 m:ij. metričnih centov. Na uvoz nplivajo razmere na svetovnem tržišču, in da je bilo mc gočo sploh sladkor izvažati, morala se je za izvoženi sladkor privoliti ne le prostost davka, a m ju k države so plačevale in plačujejo eksporta jem vrhu tega če premije (honifika cije). Sladki rn i davek se torej plačuje samo od konsumea v tuzemstvu. Izvozne bonifikacije se v obče obsojajo in njih učinek je ta, da dežele, ka tere produeirajo pesni sladkor, istega dražjo pla- Pravica mladosti. (Spiual llcr. Sudurmanu, poid. Pil. Joleučič. > II. (Dalje.) „ln ona — ona, hoče vam postati soproga?" vsklikue Leon nekako razdraženo. „Zakaj jo pomiluješ?" vpraša stari gospod, zroč in smehljajoč se nečaku v oči. „Po kaki pravici trdid, da ravnam kruto ž njo?" Leon povesi oči kakor zasačen grešnik. Uvidel je, da je Se vedno prozoren vspričo tega starca, ki je čital iz brc kakor iz odprtih knjig. .Slednjič čut blpženstva te da vzgojiti. — Ako je poventnica človeka do tega pripravila, da izpoznava svojega boga v koščku rumene kovine, zakaj se ne bi posrečilo, pridobiti ga za drugega malika ?" — Ne, nisem ji se razkril svojih načrtov, kajti ni bilo de ugodne prilike; ali to ti pravim, nje srce je tako, da se ji bo zdelo mesto, katero »fm ji pripravil, nečuvena sreča, da bi bilo zlobno, o tem le sanjati." Leon skoči kvišku in hodi po sobi, a etari gospod ga opaznje z napol mižečimi očmi. „Poznam ,inMMwrn-i—nfi-.-nrri- v i M"'i .'■ ' ~ iM wiii.M«n» čujejo, kakor dežele brez te produkcije. Glede na to se večkrat sliši sodba, da izvozne premije nimajo druzega namena, kakor množiti dohodke in dobiček fabrikantov sladkora. Toda stvar ima de drugo stran. Brez izvoznih premij ali če so te manjše, kakor jib plačujejo druge države, izvoz preneha ali ae utesni in produkcija se zmanjša. Vselej pa zmanjšanje produkcije osodepolno upliva na celo vrsto družili produkcij iu industrij. Pred vsem se utesni pridelovanje sladkorne pese, katera se osobito v deželah češke krone razprostira po siluo Širnih planjavah. NasN d- k tega utesojenja je ta, da ae namesto pese iščejo na teh planjavah drugi pridelki, osobito žito in krma. Množina tega, ki se na tem intenzivno obdelauem polji pridela, upliva na ceno jednakih pridelkov v dingib kronovinab in žilo drugih krono vin dobi poleg inozemskega konkureuta de domačega in dočim ob razdirjenem pridelovanji pese n. pr. naši kraji svojo živino tudi v one kraje prodajajo, nastane nadi živinoreji tudi od tu nevaren konkutent. Po utesnenji pridelovanja pese je dalje prizadetih na tisoče in tisoče tovarniških in poljedelskih delavcev, je prizadeto strojetvorstvo in naposled tudi konsum premoga z vsemi svojimi nasledki. Vilic temu so in ostaneio eksportne premije nezmisel in avstrijska diplomacija je pričela delati na to, da vse države dogovorno odpravijo eksportne premije. To se jej dosedaj ni posrečilo, a to svoje delovanje hoče nadaljevati. Ta diplomatiČni neuspeh in to, da je pred krat kini Nemčija eksportne premije zvišala, so povod IgOtaj ozuačeni vladni predlogi, katera se torej kaže kakor kor .'■ , usiljen nadi državi po postopanju drugih držav. Eksportne prelil je se zvidajo od 5 na 9 rnil- ugovarja proti temu, da se davek za več poviša, kakor je treba, da se pokiijejo ekspertne premije. Temu nasproti 83 navaja, da se j« cena sladkorju v zadnjem Gasu jake spreminjala. Kilo jo bil 42 kr., pozneje 28 kr. in sedaj 31 kr Glede oa to nima navisVk 2 kr na kilo viki po- vado moč in ometu. h!, stric," zakliče mladec, „po- | kazali ste jo tudi na meni; ali silnejda od nje je moč krvi, mladost. Vsaka kodrasta in zanimiva glavice razbije lahko na tisoč atomov z jednim samim pogledom trud in delo vač let." Stari gospod prekriža dolge, bele roke nad koleni in gleda zamišljeno pred 89. „To dobro vem, prijatelj," reče, „in bil bi nesramen renomist, ko bi trd.l, da se tega — ne bojim. — Ali niti na um mi ne pride, da bi pripiaovel stvari le količkaj tragike. Kako bi Re izpozabil tako daleč jaz, ki sem ee pod:! pol življenja po tujih vrtovih, ki si hočem prisvojiti posest cele generacije kot upravičeno pridobitev in ž njo vaučati svoje hudobije. Opa zujmo stvar mirno in brez predsodkov. Da se oženim jaz, starec, z mlado in cvetočo deklico, uplenim vam, mladosti, vam vsem mladeničem in mladim možem od 2 0. do 3 0. leta, dragocen kos lastnine, katero vam je izročila narava. Siser me pa opravičujejo nekatere socijalne naprave in olepdujejo moj ulom; ali saj midva ne dvomiva, da bi mogla človeška, kasnejša samovoljnost zatreti prvobitne oblike naravinega zakona, najsi se de tako bahato zavija v plaši ek svetosti in čaBtitljivoati. — A mla- rnena. Vlada pa tudi naglada, da potrebuje vidjih dohodkov za čedalje vidje zahteva, — katere rastejo neprimerno ravno v pislednjetn času. Tudi ni izključeno, ampak celo verojetno, da bi se fabrikantje in rafiadrji, ki so zdrnženi v kartelib, za školo na inozemskem trgu odAkodovali s povidanjem cene aladkoiu, katera bi skoro brez dvojbe večja bila, kakor 2 kr. na kilo. — Vrhu tega naj de pripomnimo, da bodo slovenski poslanci, ko se jim bode odločiti, kako nuj glasujejo, uvažavali tudi ta moment, da so nudi severni bratje najbolj prizadeti pri pridelovanji sladkorja, katero tam ni združeno le v nekolikih otbrikantih, ampak je razširjeno po tovarnah, katerih deležniki so večkrat poljedelci sami. V LJubljani, 12. junija. Trutnovsko okrožno sodišče. Sedaj se lopet govori, da okoliš trutnovskega okrožnega sodišča ne bode čisto nemdk, kakor žele Nemci, tem ve I- se bode pridrnžil jtden češki okraj. Ce se to zgedi, bodo v deželnem zboru tudi Čehi glasovali za to fiodiSče, ker bode v tem slučaju tudi dvojezično poslovanje zagotovljeno. Nemci bi pa n tem ne bili zadovoljni, ker bi radi, da bi to sodišče bilo tako, da bi uradnikom pri njem ne bilo potreba znanja čeftčir.e in da bi ž njim nared li korak k razdel.enju Češke po narodnostih. Osnova se bode nekaj zavlekla. Dokler se ne odloči, kako veliko bode okrižje, se tudi ne more zidati poslopje za novo sodidje, ker so no ve, kako veliko bode potrebno. Trutnovsko prebivalstvo bode pa najbrž zadovoljno, da s« le okrožno sodišče osnuje, naj si bode že nemško ali dvojezično. Čim večje okrožje bode iiuelo, t- mveč dobički bode imelo prebivalstvo od tega aodiftoa. Dr Lueger in Madjari. Dr. Lueger jako pridno zabavlja lop-^r Madjare Nob ne prilike ne izpu-ti. Te dni je bil zopet uh Dunaju protit-emitski eliol, ua kattrem je pred vsein zoper Madjare zabavljal. N.ijprf j je urednik Subreiber poživljal ogeiske nemadjarske narodnosti, naj vztrajajo v boju proti Madjarom. Dr, Pattai je govoril o spravi z Ogersko in pri tem po>el>no bičal nemške liberalce, ki so tako pogodbo sklenili. D/. Seheichtr je govoril o ogerski tiaočletniei v jako ostrili besedah. Najostreje dost se osveti za ta plen iu poskusi po zakonu sile iu po prepovedanem potu spet pridobiti, kar smo ji vzeli mi starci. — V teui boju, ki ga bije mladina z nami, dovoljena so vsa sredstva; pri tem ne zametuje niti sleparstva, niti grozovitoati, niti zločinstva, ako vodi le do smotra. Tudi jaz sem bil mlad in dobro vem, kako dobro de, ako se pomore naravi do zmage. Nikak zakonik ne jamči mladini te pravice, celo dno pekla jo zaklinjajo vsa postavodajastva, a o/.ri se — glej, kako nas uboge starce zasmehujejo in kako nas oblagajo z najgrdimi j>snvkami, ako so nas opeharili, ozri bo in izpt zuad, da je celi sv. t na njihovi strani. — S tako turobnimi opazovanji, sin, uklanjam se pod jarem zakona." Leon ro je trudil, da hrani resnost, nabral je zato čelo v kar najmračnejše gube; a lestno, rado-voljno mežikanje, a katerim ga je opazozaval stari gospod, pravilo mu je, da ni njegov dudui položaj na pravem potu „ Potolaži se, sin," nadaljuje stric, „tvoje sočutje te diči, a ni če umestno, ču se vas mladih ljudij bojim, vem se vas tudi ubr.mi'i. In vaeh se bojim razum jednega." „Kdo je to?a je pa govoril dr Lneger. Rekel je, da se mu je povedalo, ako ne popuati boja proti Midjarom, ne bode nikdar župau dunajski. Na tem pa njemu ni nič. Osvobodil je Dunaj nemških liberalcev, osvobodil bode tudi Avstrijo in svoji f-tranki na Ogerskem pripomogel do zmage. Dr. Luegorja govor so poslušalci burno pozdravljali. Dr. Lneger je torej napovedal sedaj na Ogerak-m vladajoči stranki boj na življenje in smrt. Mi mu želimo najboljšega uspeha. Poljaki in Cehi v Šleziji. V Š'eziji se ne ve, kje se Čefiki živelj neha in poljski začenja. Z (to se pa Čdii in Poljaki mej sibo prepirajo, je li Š!e-z ja poljska ali Češka, Poslanec Sratil je nedavno v nekem govoru Sledjo v smislu Češkega državnega prava reklamoval za Cehi. Poljski listi so na to napali Čehe, da ee ne spodobi Slezijo proglašati za Češko, ker je poljska dežela. »Politik* poljske liste zavrača, trdeč, da je po zgodovinskem pravu in po narodnih razmerah Slezija češka. O > ita pa, da se bodo šleškim Poljakom priznavale njih narodne pravice, kadar 89 če^iko d žavno pravo obnovi. Nemški listi se pa jeze, da se pri tem pozablja na nemški Značaj liežtle. Po njdi mnenju je Šlezija nemška. Po sedanji upravi imajo Nemci prav, deželni 2bor in odbor imata nemško vtčino, n prebivalstvo je po več ni slovansko. Seveda Nemcem ugaja, če se Cahi in Poljak! prepirajo mej seboj, ker potem ložje vladajo v deželi. KreČansko vprašanje. Ruiki Mat „Novosti" ne verjame, da bi Turčija ujieljala rt forme na Kreti. Obljubila je bide pač, a izvršila jih ne bo. Turčija ostane, kakeršna je, in ni pričakovati, da bi se pre-nov;la. „Novosti" mislijo, d* bi se krščansko vpra-fa'je naj ložje rabilo, ako Tirčija proda Kreto Grški. Na-vet ni slab, a le to se ne v?, kje naj Grška denar vzorne. Etropski kapitalisti jej gotovo ničesa ne posodijo, ker jih je |a oškodovala pri sedanjih dolgovih. Najložje bi morda bilo, če bi Grška prevzela neka) turškega državnega dolga. Pri tem bi upniki ne i »ili oškodovani, ker bi le /amenili jednoga slaboga dolžnika z dragim n*1 dosti bnljš m. Diplomacija bi pa bila ob jedro v-1 k i skrb, ako bi kre'ansko vprašanje za imirom oddraiili z duev-neg< rela. Dopisi« I/. litiMkepi piiioka. :i. junija. [Konec ] Tako Varu pa tu n ;a pr:p&i\.čaui jedinost in slož-i:os^. in mejsebojno Ijobeaeo, k':eem Vam, pridno odidem, bodita isdiaJ, adruftits as, kajti malo Vas ja in treba je, da v:M lastne sle napnete, če hočete prtmagati sne \«tui nasprotne Le h združenimi močmi bodatt kaj dosegli. Zatortj naj bde tudi V.iše gealo „z združenimi ttodmi . G i!pod /kndolšek, aadačitelj it Drage, zahvalil ye ja v 1u190u vLe!» |1 ranih govornikoma za \-.ye nasvete, prvemu, da ivoolnnje v Gregorčičevi pesmi „Slovo in naročilo" dan mu nalog, da je danes prišel topst kot prvi prijatelj mei narod a pre dobrimi evtjimi nasveti, drugenu, da j* nagla i .1 potrt bo izobrazbe in važnost oditaljakega stanu. G. li - dl < her pa je v lastnem imenu in v imenu notarja Grantarja odklanji I zahvalo za to, v kar je tba gnalo t-r.:e. C» se bodo dani nasveti, kateri ao so sprej 1», tuli iz^tšiii, bode to najlepša nT«!' Leon el ,'i kv'šiu „Giom iu strela, ali mo Imata za tako nevurnegi?" zakliču in se na glas zasmeje. nA oprostite" — navaljuje in lahna rude ih i mu zalije lica, „ta iala ni bila umestna Komu naj bi torej zaupa.i." — „Še jadan krat prosim, niknkoga hinavstva," Sele mu minister v govor iu se zaviha uvele bike, snujoč se z nedosfgljivim sarkazmom. „M,dva oba Bva tak > prepečena grešnika, da si vsaj v ljube-ženskih stvareh ne nmeva zaupati. — Ali si po zabil, kuko sem ti takrat v Parizu preotel malo markizu L, da ti je prSOttaJ bebastemu ovčarju le poljub na rokovico?" „Stric, vi budite vihar nevarnih mislij 1 „Tako, ein, tako si mi po volji! Le sentimentalen ne bodi! Saj se vender toliko poznava, da Veva, kako sva moderna! — Nama je hvaležnost, očetovska ljubezen, spoštovanje itd. le stara šara za Btarinarja. — Ne, mladič, ko bi na to prišlo, bati se te bi moral ravno tako — biti hočem uljuđen — ali pa celo tisočkrat bolj nego drugih. — Tudi jaz poznam ono etaro basen in no bi rad postavil kozla za vrtnarja. Ali moderna, kakor sva, vežejo naju mnogo plemenitejše vezi in obvarujejo prelomljene zvestobe: menim namreč vezi interesov." (Daljo pri k.) zahvala in s ponosnm bode g. notar gledal na sad svojega delovanja. Zahvala gre pa tudi sosedom Loškega potoka vrlim občanom iz Druge in iz Trave, ki so v tako obilem številu prišli k današnjemu zborovanju, in s tem pokazali, da se zanimajo za Vaš napredek, da se čutijo z Vami vzajemne, d* hočejo z Vami sodelovati. Že nekako narava Vas je zjedinila. Slične razmere so pri Vas, ko pri njih, in čisto naravno je torej, da naj ravno Vas tudi veže tista prej omenjena vez vzajemnosti L >ški potok Vam je vrlim prebivalcem Drage in Trave podal že lansko leto pri ustanovitvi posojilnice bratovsko roko. Hoteli so Vas sprejeti v svojo sredo, kot dobri sosedje so mislili na Vas. Vi ste pa danes slišali, da imate pri marsikateri nasvetovanih atvarij povod k skupnemu delovanju. Drezdvomno se bodete tega poprijeli in v tej nadi zakličem: „Bog živi vzajemnost Laškega potoka, Drage in Trave 1" Na to je sledila prt sta zabava. Z igotovljali so nam Potočanom Dražani in ne manj tudi Trav-Ijani, da jim ni žal, da no ae udeležili današnjega shoda, na katerem so mnogo koristnega slišali. Premišljali bodo gotovo še mnogo o t. in in predno smo se ločili, morali smo jim obljubiti, da se v kratkem zopet, suidemo v Dragi pri Turku, d i se dalje razgovarjamo o današnjih nasvetih, kateri ob sezajo cel program za naš kraj. Po odhodu naših soobčanov smo so pa do maČini zabavah še do pozne noči, sledila je na pitnica napitnici, in',« lm i se je vri iU v plesu, mi smo si pa obljub li prijateljski ia rnoSki delovati na uresničenje pričetega dela. Občni zbor kmetijske družbe. V Ljubljani, 12. junija. V mestni dvorani imela je v'eraj c. kr. kmetijska družba kranjska svoj letošnji ob'ni zbor, h kateremu je iz vseh d^lov d-/, e prišlo izredno mnogo članov. Tudi iz Dolenjske, kjer družba doslej ni našla onega ■ snimanja, katero v resnici zasluži, prišlo je lepo število družbenikov, mej temi m logo velikih po3eat"ikov. Ob četrt na 10. uro otvoril je predsednik družba ces svet. Murni k zborovanje pozdravivši zbrane Članove, zlasti pa zastopuika deželne vlade, vladnega tajnika pl. Crona, zastopnika deželnega odbora poslanca Po v še ta in župana ljubljanskega Irana Hribarja. V daljšem mgovoru narisal jo potem predsednik položaj uašega kinetijatva te: delovanje glavnega odbora, ki je tudi v pretučeuem le.tu storil vse, kar je b.lo v njegovih močeh ter konštatovel lep napredek zlaati gleda živinoreje iu aadjereje. Glede zakonodaj stva oruenji revizijo davčnega zakona in katastra, kar bodo gotovo jako d uro uplivalo na razvoj poljedelstva; omenja nadalje bridke izgube, ki je povodom smrti nadvojvode Karola Ludvika zad-la cesarsko hišo ter se koneuno spominja tudi ptes/etlega cesirja, ki vedno pospešuje poljeddatvo, poživljajoč zbrane zborovalce, da se združijo ž njim v klic: slava cesarju! Zooro-valci zaklicali so trikrat uavdušeao „slava" in „hoch". Prest vpivši na dnevni red poročal je ravuatelj družbe G. Pire o stanju družbo iu d-si ivaoju glavnega odbora. Kmat.ijska družbi krati j tka imt sedaj 83 podružnic in blizu 3500 članov ter je imeli v pretečenem letu 121 802 gld denarnega prometa, kar pač najbolje dokazuje živahno njeuo d davnog. Glede zavodov in podjetij, katere vodi družbi, omeniti je v prvi vrsti podkovske šole, ki jo 1 mi imela 20 učencev. Učil je bilo na z i vodu velno dosti, kajti leta 1895 podkovalo se je v družbeni pod-kovttki šoli nad 1000 konj. V ogledavanju međa so se učenci vadili v mostni klavnici. Iz družbene drevesnice oddalo se je okolo 15 000 visnkodebelnih drevesc; poskusile so se tudi nekatere vrate žita iu pa mnoge novejše kromp rje v a r^t ■. Ker je dr* resnica premajhna, da bi družba mogla vzgajati toliko drevja, kb o i ces. svet. Murni k zaključil je, zahvaljujoč se članom za obilno udeležbo, ob pola dveh popoludae občni zbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 junija, — (Netaktnost uradnega lista.) Sigurno ni pretirana zahteva, da se tudi nradni list postavi na nepristransko stališče in da vsaj pri tako važnih momentih, kakor je bila izjava gospoda župana ljubljanskega povodom zaprisege njegove, ne iskrivlja ia pači resnice, kakor je to storila „Laibacher Zei-tuog", ko je izjavo gospoda župana Hribarja po svoje zavila. Brez dvojba mora občinstvo in mora tudi vlada zvedeti resnico o tako važnih izjavah in tudi uradnega lista dolžnost je bila, da izjavo poda brez nepotrebnega iskrivljenja. Naš list priobčil ja ša iatega dne, ko as ja vršila prilaga, po gospodu županu na razpolago nam dani govor tako, kakor se je v resnici govoril, in lahko bi se bilo uredništvo uradnega lista iz našega lista informovalo o vsebini tega govora; si cer pa ne dvojimo, da je gospod župan tudi uradnemu lista dal svoj govor na razpolaganje, ker poznamo prijaznost njegovo nasproti žurualistiki. Tem bolj Čudno je torej, da je uradni list pasus onega govora, g'aseč se: „ Vsaj se ne da tajiti, da Ljubljana doslej pri vladi ni nahajala one dobrohotnosti, katero je zitsluževara in da se je ravnalo ž njo ko z neko pustrko mej deželnimi stolnimi mesti* popolnem izpustil. Gospod župan izjavil je v svojem govoru, da »rad prizuava, da si jo narodna manjšina prebivalstva pridobila popolno relativno jednakopravnost v naši lepi stolnici", a uradni list izpustil je važno besedo „relativno", kar seveda daje izjavi povsem drugačen pomen. Glasom poročila uradnega lista prosil je gospod župau svoje tovariše v občinskem svetu, naj imajo potrpljenje ž njim. Tudi to je povsem napačno, kajti župan Hribar prosil je svoje tovariše: „Na imejte obzirov do mene in ne potrpljenja z menoj 1 Celota zaradi atoma ne sme nikdar škod-j trpeti". Še uekatera draga mesta županove izjave je uradr-i list po svojo zavil. Tako postopanje je netaktno in uradnega lista nedostojno. — (Pogreb kanonika Kluna.) Včeraj popo lu I no se je ob ogromni udeležbi prebivalstva i u duhovščine pokopal tako naglom* u*>rli kur mik Klun. Sprevod js vodil knesoškof Miasia, Pogreba se je udeležilo milOgO deželnih in državnih poslancev, župan ljubljanski Hribar, vodjev dež. vlade dvorni svetnik Schemeil, predsednik dež. sodišču Kočevar, mnogo uradnikov iu zastopnikov raznih korporacij iz mesta in iz dežele. Pred krsto so korakala društva „Sokol", ^Slavec* ia „K*t. družba" z zastavami. Na g'obu je p. lo društvo „SUveeV Z delala je prišlo jako mnogo duhovnikov, „kat. pol. in g08pod«rako društvo v Celovca pa jo poslalo posebno deput.se jo. — (Kraujsko obrtno društvo; je imelo včf raj svoj občni zh r, nn katerem se jo volil odbor 15 člauov, tajedno pa rta priporočala gospoda Kune in oee svetnik Murnik, naj se pravila premeno tako, da hode tuli ueobrt«\kom megofta pristopiti društvu. Novomu odboru se je nr.ročilo, naj V tem oziru stori kar trebn, polem [»a ekliče izredeu Občni zbor. da se previla premene — Matija Medved j Iv pogn-bu sfaroBfe „Zigorskega So'n.o'a* g. Matije Medveda bo odpelje jutri zjutrnj ilepuincija „L ubl/anekega Sokola" z zaeta>o O d h o d iz Ljubljane t mešancem zjutraj ob G uri 20 minut, prihod v Z gorjo (postaja) ob 7. uri 58 m n. 1'ovra'ek iz Z^goja (poe'.ija) s poštnim vlakom ob 11. uri 33 min. prihod v Ljub ljano ob 12. uri 41 minut. Zbirališče ua jasnem kolodvoru. — (Kmetijska družba kranjska) lz naš. ga včerajšnjega po reči la o volilvi v odbor ja po neljubi pomoti izostalo ime v o.lb-r izvoljenega naJučitelja g. Janka Sirovnikei 8i. Vidu. — (Dirjanje praz ih tovornibkih vozov po mestu) je mestni inagiatrat lansko leto strogo pivpovi d ■ I. letoS pa se že nihče za ta ukrep vto ne zmeui! In vcoder so pri tem dan na dan v ne* varnosti tako odrasli kakor otr»ci, poleg tega pa ta „ furmanska" gospod-t prouzroču.e ob suhem vremenu po c-stab in ulicah edino mnogo prahu. — (Najdeno okostje) Pri demoliranja Prisebno hiši na Marijinem tr^u uašh so danes de hvci pod stopnicami, ki so vodile v klet, še dobre ohranjeno okostje odrešenega moža. Po mnenji ve ščuko v je okostju staro okolo eto let in se je do tičnik najbrže silovitim muinom spravil iz sveta. Demolirana hiša je bila stara okolo 200 let. — (Dvorazredna ljudska šola na Viču ) katere 1. razred se letos ob pričetku šolskega leta 189G. otvori, nastanjena je za čas, dokler se novo Šolsko poslopje ne zgradi in ne uredi, v privatni hiši, i totako t-tanovanje za učitelja. — (Izginol župnik) Piš» se nam: Valod smrti topnika g J. čibaška pri Št. Vidu nad Cark« nico j • bila razpisana tamošnja fara. A v tem jo poslal t lu f priietkom marca t. 1. za župnoga upravitelja g akspoalta Fr. KnŠarja ia BegttOJ, za na* mestnega eksp žita pa cerkniškega g. kaplana Fr. Pešca v Begunje. Ker se pa za vidovsko faro ni oglasil noben kompetent, imenoval je ljubljanski ordinarija^ župnim upraviteljem vidovsk-m g. Fr. Zor ca, /ujnu ga upravitelja v 0 nem vrhu pri Polhovem gradcu. Dne 1. junija t. 1. se je vrnil R. Kušar zopet v Begunje, a g. Pešec v Cerknico. Župni upravitelj g. Fr. Zoreč je poslal svojo robo in kuharico naprej proti S t. Vidu in Vidovci so novega dušnega pastirja pričakovali prav željno in spoštljivo. Pride praznik sv. Rešnjega telesa, a župnika od nikoder ni. Prepolno naroda privre k običajni procesiji; loči na altarju že gore, verniki pričakujejo nestrpno župnika vsak h p, saj ai ne morejo misliti, da bi jih puščal o tako velikem prazniku na cedila. A župnika ni bilo! Ogorčeni Vidovci telegrafujejo Škofu v Ljubljano, a ta cerkniškem dekanu, da naj. ko bi g. Z.irca še ne bilo, g. Kušar iz Begunj odide v nedeljo 7. t. m. v Št. Vid vodit sprevod sv. R >šnjpga Telesa. To se je zgodilo. A tudi še danes 10. t. m. gosp. Zorca še ni v Št. Vidin nihče ne ve, kam jemož prešel. Ugiba se različno in razi čno se tudi tolmačijo besedo, katere je rekel ob selitvi svojim voznikom v Črnem vrhu: „Le peljite robo v Št. Vid, a kedaj jaz pridem za njo, Bog ve! — Vsa stvar obuja velikansko senzacijo in je silno nevšačni in kočljiva, kajti vidovska fara je velika in razhodna in ne more biti dlje Časa broz duhovnika. — (Bohtava nedelja v Krškem) Iz Krškega se nam piša z dne 10. t m : Da me ne bodete prašali, od kod je izraz „buhtava*, Vam kar naprej povem, da tegi m: Krčani še sami ne vemo m ker gospod ravnatelj Lipajne v ovojih zgodovinskih in spominskih Črticah „lirsko in Krčani* ne da o tem nikakega pojasnila, bilo bi i meni zaman iskati mu izvirka; sosobno pa, od kar gospod Božič molči, k'i- so mu zaradi prenatančnih podatkov o šegah in navediih Krčanov namazali hišo z blatom in črnilom. — Toliko bolj poznan pa je pri nas pomen te be stde, kajti „bihtave" nede'je se veselimo žs pol leta neprej, in ejiominjamo ne je c In leto nasaj. V soboto popolndne že, začelo re je snažiti in pri pravijati mestu praznično lice. Od firne cerkve pa doli do gOSpfl Hočevarje ve hiše, po celem mestu postavili eo se mlaj či pred hiš oni in ua primernih proetorih pripravili oltarčki za procesijo sv Rjšnj"ga telesa. Na hiši g Karola Schenerja, stotnika in poveljnika tu< Kćuneke garde, vdirala je črnortimena sastava. Crno-rumeni, mimogrede, rečeno sojo Krčani z dušo in telesom, to tudi pokorno pri vsaki priliki. Tu in tam, »eveda, pokažemo tudi kake diuge barve, a saradi barv ai pri nas ne ubijamo g!..v K'ško je namreč etaredavno brodarsko pr stamšče. Tu je, kakor v kakem pomorskem pristanišču; ljudje, različni po narodnosti in mišljenji, živo lepo mirao nkujiaj in aknbimo drog dragega kolikor se lepo po lahko di i.i brez zamere. Pa, da ne pi zabim „bjh-tave". Zvečer v f.oboto se je ;>rtpeljala godba iz Podčetrtka, vaša stara godba, ki igra izvrat.no, ua-šnm ušesom prikladne iu ž- anane komade, ter se ne t-udi preveč, razburjati nam živce s kakimi no vostuii, dobro vvdoč, da se pri ohs novotarijam vstavljamo, dokler je le inogice. Ta godba je najbolja iu kdor ti vtegnil dfOgaČn trditi, dobi jo pod n<-8, d« je tikoj našega mnenja Zvečer tedaj se je pripeljala godba in ob 9. uri pričel se je mirozov jio ineetu • snri mljevar.jem un 1 ivuiranega moštva mtščan«ke garde s svetilkami in gasilcev z lainpi-jou«, prav tako,kakor pravcati vojaški „Zipfenftheich", eamo 8 tono ratio kom, da so se nekateri naših, ko jih je zalotil d» ž, skrili j» l strt ho in nadaljevali s*Oj i-hfiod šele, ko je dež ponehal. Po m roaova BViraln je gooba še nekaj komadov v gostilni gospoda Schenerja in na to spravili smo se k jo ifcu 8 srcnO Kaljo, d bi nam vreme drugi du: ne po kvarilo tako zažeijeuega veselja, I a res, pn krasuotn jutru vzbud la nas je ia sladkih Hanj ob pe'ili žo godba, igravAi po mestu budnico, naznaojujofi i^am, da je napočil Ual dau — „bohtava nedelja*. Zeelo se je tnk-j po moetu ftivabno g banje in kmalu potita stalo je celo mesto v para ini opravi, Kakor se spodobi S8 tak vtlik prar.;. k. Ob 9. uri pričela se je v f«rui ee.kvi rdovesna sv. maši in po miši proees-ja nv R*šujega telesa, katero je vialil gospod s t! min istra k r Knavs v spremstva več duhovnikov ia br. kapuciucv S'avnosti udeležilo at j" 1 po število uradnike v z okr. glavarjem na čelu, un furnirana m< šJanska gt.ida z godbo iu ra^tav gas lei pod poveljatvom gospoda atotnika A.dona Raperta, lepa vrsta belih deklic, učenci meš ansko in ljudske šole z njih uČifeijstvc m in mnogo dragega občinstva. Vso si« vnosi ju veličastno povsdignil vojaški nastop me Icanaks gardi pod poveljstvom gospoda atotnika K. Sohenerja s streljanjeai dssari, ki so bile, g'eie ua naše razmere, še dosti dobro dane Po končani elav-nosti ho le defilirali gardisti in gasilci pr d g. okr. glavarjem in s tem je bil končan ob '/« "** 12. uro oficijelni del praznika. Popoludno ob 5. ari zbralo so jo v«e moštvo z oficirji in šarži meščanske garde in pož straže ua vrtu gospoda GregoriČa h koncertu in prosti zabavi, kjer se js p^ stari navadi pogostilo moštvo z vinom m pivom. Da se je nabralo i drugega občinstva, menda ni treba š < posebej orno nitij ptišel je tudi okr. glavar br. Scioibergor s svojo soprogo, okr. komisar Pire s soprogo, župau dr Mencinger, g notar dr. Pm ko in več drugih o J heujakov. Žal, da je dež preprečil zabavo ua pio-s eni in ne je vsa družba morala umakniti v no-t anje proetore, kjer se seveda zabava ni mogla tako živahno razviti. Vendar pa i;e je čulo več navdušenih govorov, katerim ae je živahno pritrjevalo z živio-klici, s tušem in streljanjem is topičev. Vso to slovuoit in zabavo aranžira brez kakega komiteja ali kakih posebnih priprav gospod Karol Schener, ki je v tam obziru res neumoren in naadašen, in občudovati je njegovo mladeoitko gibčnost kadar nastopi v uniformi, daairavno šteje is nad 60 let. On j h mož, ki mu je čast meščanske garde nad vae in ki Be ne ustraši nobene Žrtve v prospeh kora. Lo želeti bi bilo, da bi gospodje gardni častniki in sirži posnemali avojega poveljnika in mu s vsemi mogočimi uredstvi pripomogli v pravo gojitev meščanskega kora, katerega glavna dika naj bi bile domoljubnoat, vaajemnost in bratska ljubav. K temu pa bi bil pravi pripomoček v gojitvi vojaških vaj, v nastopu in streljanju. S tem bi se znabiti doseglo, da bi moštvo drage volje nastop lo poluoštevilno tudi o drugih prilikah in ne samo na „bohtavo nedeljo". — (Za Čehovinov spomenik) je stotnik in učitelj g. Jakobi v Gorici nabral vsled razposlanih slovenskih, nemških in laških pozivov že nad 1500 goldinarjev. Sam poročnik grof Adolf Gyulai je ▼ ta namen daroval 200 goldinarjev ter naročil 10 iztisov Lebanove brošure. Največ priapevkov dohaja od nemških plemenitnikov, Siovenci so zelo mrzli. — (Mensa academica) se snuje v Gradci. Akademični senat graškega vseučilišča razpošdja po-aeben oklio, v katerem prosi prispevkov v to «vrho. Senat zatrjuje, da sedanji „Fretiscb" ne dela razločka mej dijaki, ter da so njega dobrot deležni dijaki raznih DarodnOstij, isto tako pa se bode postopalo tudi glede nam^iavaneg* novega zavodu. nMensa academica" bode pod neposrednim nadzorstvom ak;.d. senata. — (Ilustracija isterskih razmer.) „Nafta Sloga" javlja, da je dne 30. maja prišlo v Poreč kakih 15 gojencev gospodarske šole iz Coueghana v Italiji. Te učence so spremljali njih profesorji. V Poreču so bili olove&no in ofioijelno vzprojeti. Na bregu so izletnike pozdravili župan porešk;, « tč. svetniki iu člani dež. odbora, dočitn jim jo odsotni dež. glavar brzojavno sporočil svoj pozdrav. Ob črnski svel je hotel inozemske izletnike na mestne troške pogostiti, a oprezni inozemci so to odklonili, ddi so se pa pogostiti v prostorih dež. kmetijske šole — najbrž na „selsko" tioške. N*vzi. čni so bili zastopniki vseh avtonomnih ob!at,tev — če to ni demonstracija, potem ne vemo, k-tj naj se še tako imenuje. — Dne 4. t. m. je prišel v Poreč bivši italijanski vojni minister gentrsl Močeni. Spremljali t o ga razni znani tržaški IredantoVOL Seveda je b 1 vzprejet, kakor svoj i*as G irib.ddi v Veroni i.n tudi sijajno pogoščen. Ko je odju Jjal, klicalo je meščanstvo, zbrano ua morski obali: „Viva 1'ltaltal", ,Viva re Umb^rto!4, „Viva Močem!"* — l ladje pa, s katero so je Moceui odpeljal, se je klioalo: „Vi.*.* PItaliaI11 - Ris, prav lepe in za n.'i'o državo ?eb» častne raotu-jo^e datne [,rijel: in odpeljali v Kore. Zdaj eo sorodnikom ttdi da n ep r.KiO, >i:i zahtevaj j 25.000 turških zkituv odkupnine, aicer da jim poležejo Olesa in odražajo si hovs * (Nekaj o gledališčih ) N ki francoski pro-ft sor objavil .p« statistiko gledaliških požarov za čas o l leta 1751. do 1885. ior>j za 185 l7;> Ijadl. N.j\6ji požar bil je v Kapodistrij1, kj-r je liH)0 Ijadl zgore'o, v Fdudefiji j;h ja Bgorelo 970, • P»trogradu 800, v Kantonu IG70, v Kvebeku 200 na Dunaja 450 in v Parizu pri poŽaui komične op bo h rir.a . rum. v i wab 11. 0. avecer 16*1 sr. J7uh. _______ oblačno 12. 7. sjntraj 78« 8 Mli si. ssaahođ skoro obi. 100 9, popol. 7;*r. i Iti 1 sr. jvzh. oblačno Srednja vftorajftnja Ur.np raUini 178', zh 0 5° nad normalom D%3A&*J€iIsca. to01 res*.. dne 12 junija 1896. Skuori ilrbv.'i dolg v notah . BltOpni drŠavnl dolg v srebrn Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kninska renta t0,',, . Oganlca ~la»* renta -l0,. Ogenka kronska renta i*y, Avntio-ogeiske bančne dtlmce r-L /. .i;t m■ delnice...... London vista ... .... Nemlkl drf, bankovci KA 100 roiirV IfJ mark......... 20 frankov........ Italijanski bankovci........44 C. Lr. cekini ......... Dne 11 juni B 1896 4°/0 državne srei'-ke iz I. 1864 po 250 pld Državne Brcčke iz 1. 1864 po 100 . Dunava rep. srečke 5'/- pO 1(,0 gld. . . Zcirdj. obč. avstr. f,/,0 zlnti zast. listi — , — m Kreditne srečke po 100 gld......198 , 2.r» „ Ljubljanske srečke.........89 16 , Rudolfove srečke po 10 gld......23 , . Akcije anglo-avatr. banke po 900 ffld. . . 166 , 95 „ Trauiway-druAt. velj. 170 gld. a. v. . - . . 481 „ — Papirnati rnbelj......... 1 „ 27'/« , V gostilni Leopolda Blumauerja Krakovski nasip št. 18 se dobivajo ftrtJjT -VSSlIc dsin 101 nld. 86 kr 101 n 83 Vil M 70 • 101 • :jo 122 n hO !8 • 86 ■ HGJ 3 — B60 r.o • 120 06 f>8 82' 11 3 75 9 n 52' i, 56 1 ni dolga občinska cesta in je delo cenjono *.!§.»:» |rl«l. Lioitaoija VTJUa ae bode dne -f. julij«! t. 1. oh 9 uri zjutraj pri žii|»»iiMivu v KrtM4*ili. Ltoitacijnki pogoji in načrti leže" pri omenjenem žnnanstvn, kakor tudi pri okrajnocestrem odboru v Črnomlju na ogtad. Vadi.a vložiti bode 10%. Okrajni cestni odbor v Črnomlju \ dne 6. junija 1896. Načelnik: A Lackner. 24»i8 Sičara 10 Za jedno lečenje ^Trinkknr) zadostuje 1 zaboj s 36 litri. Cena 33 kron franku od postaje Slavonskl-Saraac. Naslov: Siftara-uprava, posta Modric (Bosna). ■g ■S iS I Spodnja krila « dame iz sifona, listra, klota in satina nočno korzete s švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami V. m predpasnike ife* (9061-14) za dame in otroke priporoča ■ vsleapoltovenjam I mM necKoaoei. i Karo! Reckoagel. C. kr. glasno ravnateljstvo avstr. 41 železnic. Izvod iz voznega reda ■velja.T7-xiegr&. od 1. j-o.n.l}«' 13©©. Ni!Hto|iim umaiijnni prlhajalui in oillinjalni č\»i ocns6«nl so t n r «* ti 11 ] i'v r < > |» h I« <• i n OIIKII. , J/Ofi-l;j', OiIImhI lx I,jul.l|»iie (jul. kol.). ' Oh 11. uri n min. ]io noti oiubni tU. k ▼ Trliii, l'nnt»b«l, Baljak iVliMpf, Kr»imi>iiMfmt», Lijuhno, čem Belirthal v Ani<", lnhl, Oiinm.li-: BolHOntUlf lirml Oasteil), Zeli u* J«/itii, [nninont, Sio.rr, l.inr. Ou-itij v; Amitetten. — Oh fl. uri l(> min. zjutraj mriani Tlak t KihctI«, Noto mt>ilo. — Oh 7. url 1(1 min. oiohni Tlak t Trhii, 1'niitalicl, lieli.k, OoIotoo, Fran-■ensfMt«, Ijjuhuo, Innkl tol S-l/tlml t Koliiotrmil, Ht>'yr, I.ii-, Hiuli>ji' viir Manjina Taro, llrh, Kran/nra Tara, Karlovo t»ro, 1'raffO, Iiipiko čet Aiii»trt!.'i> ii i Dunaj. — Oh 13. uri .ri5 min pn|Kiluiliio inntuul Tlak v RoAtTJt, Ni>Tt mrntu — Oh II. uri M min. dripoluilue muhni Tlak t Trhii, 1'uutahi'l, lloljak, OnlitTec, FraiiBCiiar^fUt, I.iuhnn, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludna oaiihiii Tink v Trhii, ttoDAk, OalOVM, Ujuhno, 6ea Sala-Ihal v SolnoRrud, I.rml-Oattoln, Zoll m. JH/oru, Inomott, lirnijflnc, i'nnh (ienero. 1'aria, Stoyr, l.iuc. Oinuiuleii, liohl, Ilu.loJoTice, 1'laenj, Marijina v:irr, II. 1., Kr«iiix>Ta v.r.. KarluTe Tare, 1'ran-i, ljipako, Dunaj tI* Am-atettiui —■ Ob 0. uri 3U min. ircitr mainiil Tlak t KoootJ«, Noto meato. — Ob 7. uri 44 min. aTerer Oiobnl vlak v T>oicfl>lMeU. — Vrhu to«* ob 6i uri H$ min. popoliulne Ttako uo.l.-ljo in praanik t 1.4.......Hlnl. 1'rill.Ml V I^UltllMIlO juž. kl»l.). Oh n. uri wi min. r.jutraj naohni Tlak a Dunai^ Ti* Amttattan, Nolnosrada, ltr.-;^i,. «, Inoiiiiintu, Zrlln un jezrru, l.enil-O.ateina, liinoa, KtoTr«. Oinuailena, laabla, Auaaaca, I.Jubiia, OIuum, lteljaka, Vranzana-<-.t.'. Trhiia. — Ob ». uri rjutraj oaobui Tink ia I.cao-lllaiU — Oh h. uri 18 min zjutraj moiani Tlak ia Ko6aTJ«, Nutck« moata. — Ob ti. url 'i." min. cloiioluilns oiohul vlak a Dunaja tU Amitrtleti, lepake*-*, l'ru^a KrHiivoTih TaruT, Karlovih raruT, llfhav, Marijinih rnrof, l'1/.nla, Iluileje-tIc, 8olnofzrai1!i.mI i a l.juDI. unr (drž. kul.) v Kamnik. Ob 7. uri 9.1 min.* rjutraj, oh a. uri b min. iiopoludnu, oh fl. url r>0 min. CTHČor, ob 10. mi 25 min. avećer. ^rualodnji vlak la oh nedeljah iu ].r»r.iiiktll I 1'rili. «1 * Ij|iiIiI|miio (drž. kol.) i/. Kamnika. Ob H. uri fifl tnln. riutrnj, ob 11. uri lft min dopoludne, oh n. url 20 rr.in. avočer, ob 1». uri 65 min. areier. (1'oiiloduji vlak lo ob nedeljah in praznikih.) Ravnokar j izSel v naSi zalogi: (94 to— 1 Šaljivi Slovenec, Zbirka nab oiših kratkočasnic iz vseh stanov. Nidjral in izdal .A.nton Breaovnlle Draga povaom predelana ln za polovico pomno« žena Izdaja. Str. 808. Cena 90 kr , po pofiti 10 kr. veft. i— i Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Baiuberg lcuj t|*;jti*iiii v I ,| nl>l) ti >i i. Št. 18.02!) ! f. . 'JI*. aa (2621—9) V zmiHlu i; 53. obfiinakega reda za dalslno stolno mesto Ljubljano se d:ij« na znanje, da DO o računi o prejemkih in stroških 1. ) mestne blagajnice, 2. ) uljožuega zaklada, 3. ) zaklada meščanske bolnice in 4. ) ustanovnega zaklada za 1895. leto «mI dMIICM m« |ii'4 ) II «1 ■• IJ javno rssgmeai v tukajšnjem ekspeddu občanom n;i v|>«><;l»d. Pri pretres.inji in konsdni lesitvi teh računov vzel hnde občinsVi a\et navedene opazk« o njih v pcendatak. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane G. dan juuja 1 yi.*G. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Doering-ovo milo /Jijanicciio pristno samo £e je označeno s sovo. TOALETO nI 1 >■.)•'■< ker ima v ao.bi izredao uino^o tolit,.o. l'o uaj- novajli ■ n.iii i kakih 82,» tolščnih kislin. Cisto ln milo. Za abboluttio nevtralnost popolno jumstvo. Oaihi 30 kraje. \ |iarfuiiinijali, ilroi'Ufrijah in pn l.i- juluirali kslastjaJssfa blaft. Nepiekosljiva kakovost, milola in tiatoat roering-ovega mila a sovo ko označuje po [■ii- ici kot najbolj de toaletno milo svota. Koži dovajajoči potrebno tolSBo, zubritnjujn, da no otipno, M no posuši, ne pOSUUM kilik;i, ohrani torej lepoto obraza, daje tepo polt I. 4 in daje koži (1839) svežo, nežno barvo mladosti. V l.jtiMj.iiu prud.ijata na dehnln: Anton Kri»|n»r. V. IVtrieie - t« In v no zastopstvo: A. Hstaoh & Os«, i»ii» nj i., i.uL'oik I, I——aaaaaaJ I I Vsled podiranja hiše v Špitalskih ulicah štev. 6 se pnene (9616—6) popolna rasprodaja lil Prodajalo se bode pod tovarniškimi cenami. Le kratek čas! I Zdravilišče Toplice I Dolenjske železnice postaja Straža. 10 Akratoterma ■ 98 31° R. jo posebno za pitje in kopanje pripravna in uspeftno KL dslnjofia pri protlnu, trganju, iaohias, nevralgljl, kožnih in ženaklh boleznih. Kopalni b&stni ln poroolanovo banje. Udobno opravljene X*l ■obe za tujce, Igralne in drulbinake gobo. V najbližji okolici senonata I sprehajališča in igralilAa. Ilolira lil «*«kii€-iin rcNtavrncIJn. Sezona od dne 1. maja do dne 1. oktobra. Prospekte in razjattnila daje zautnnj (9996—6) kopališka uprava. ^ Sutri tr soboto m dne /S. junija 1896 vojaški koncert0 S±^"2 I/.dnjatoIj in odgovorni mvdaik : Josip N o i 1 i Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".