NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA O SOB J A
Eni iz bojazni — eni iz prepričanja
O svobodi in demokraciji pišejo povsod
Vprašanje dopustov
Marsikomu je zaprlo sapo, ko je prišel brutalni naval na demokracijo. Toda ni treba mnogo misliti, da spoznamo, da sedanja politična kriza, ki se odraža v najrazličnejših fašizmih, ni primerna oblika človeške družbe, v kateri bi se človeštvo normalno razvijalo. Diktatura je srednjeveška oblika družbe. S kulturnim dvigom in z gospodarskim razvojem je namreč nastala povsem nova doba civilizacije, ki zahteva splošno sodelovanje. Današnje diktature grade svoj »renome« na gospodarsko in nacionalno avtarkijo, to je, fašistični diktatorji hočejo »osrečiti« svoje ljudi z ograditvijo pred drugimi državami in narodi. In morda je v tem praktično največji nezmisel in grobokop fašizma.
Fašizem ni nova iznajdba, ker so se v zgodovini večkrat pojavljali podobni pojavi z drugačnimi imeni. Fevdalizem v bistvu tudi ni bil nič drugega.
Sedanji fašizem je dobil svoj razmah iz Italije, ki ga je jel propagirati Mussolini pod dojmom na dobo starih patricijev in rimskega imperija. Zlata misel Mussolinijeva je dobrodošla umirajočim fevdalcem, denarstveni-kom in hierarhijam, pa so zagnali hrup, presenetili svet ter hoteli spraviti ob veljavo demokracijo in uveljaviti princip »voditeljev«. S krikom in brutalnostjo je ta združena reakcija trenutno po nekaterih krajih imela uspeh.
Toda, kaj ta uspeh, Le sfinga je, mrtva kreatura. Zakaj današnje razmere kategorično zahtevajo sodelovanje vseh narodov vsaj na gospo-darskopolitičnem področju. Kako naj živi posamezna dežela, posamezni narod brez stikov in sodelovanja z drugimi državami in narodi. Ali morda misli kdo, da bo ta ali oni voditelj uveljavil princip »voditelja« nad vsemi državami in narodi? Kako- smešno je v tem primeru načelo »voditeljev«. To bi veljalo o gospodarstvu in narodih.
Posamezna Ministrstva so že opetovano izdala okrožnice in navodila .podrejenim organom, da morajo postopati vedno strogo po zakonu, nujno rešavati vloge in predstavke ter paziti ,da se prizna uslužbencu že s prvim rešenjem ono', kar mu po zakonu pripada.
Kljub jasnim določbam zakona in odtokom splošnih sej državnega sveta pa se Pri odrejanju pokojnine še vedno ne postopa v smislu gornjih navodil, kar povzroča najprvo prizadetim uslužbencem mnogo dela, še več dela pa povzroča raznim uradom.
Še sedaj se izstavljajo rešenja o upokojitvi na ta način, da se prizna uslužbencu
za odmero procenta pokojnine samo čas službe od nastavitve odnosno največ od dneva vpoklica in se pri tem ne upošteva časa iz tč. 3 § 258 (službe stalnega delavca 'n dnevničarske službe), dasi j-e državni svet v splošni seji že septembra leta 1933 sklenil, da se ima dnevničarska služba računati za odrejanje procenta penzije od osnovne plače in položajne doklade ter je v gotovo* 10 primerih že razsodil, da se ima najmanje računati za penzijo ves oni čas, kar je bil kdo član prejšnjih ipenzijskilh zavodov.
Koliko dela povzroči sedaj tak odlok o upokojitvi, kjer dnevničarska služba ni u-Poštevana?
V	poštev pa še prihaja drugo važno vprašanje. To je svoboda človeka, svobodno izražanje misli, svobodno udejstvovanje v javnem življenju. Ali kdo misli, da je mogoče kar zatreti neštevilno dobrih misli, dobrih inici-jativ v ljudeh. Teh ne more zatreti noben sistem in če jih zatira, ruši sam temelje pod seboj, da se zruši v prah in pepel.
Svobode misli, hotenja in udejstvovanja ne more zatreti nobena sila posamezniku. Še več, če se zatira svoboda mišljenja in udejstvovanja, se ustvarjajo notorično nova naziranja nelegalno, rastejo in strejo bariero, ki ovira njih razmah.
V	razmerah razvoja družbe je torej podana nujnost sodelovanja* med državami in narodi. Če fašistični režimi to sodelovanje zabranjujejo posameznikom in narodom, je povsem logično, da se mora pojaviti kljub terorju nekaj nasprotnega. To nasprotno je nujno sodelovanje narodov, ki mu je edina zdrava podlaga zrela demokracija.
Ob tej priliki se zopet spomnimo na besede filozofa Masaryka, ki pravi, da fašizem spominja na stari vek, da je demokracija sicer še v otroških povojih, vendar pa ima bodočnost, ker je edina oblika, ki je v stanu uresničiti resnično in lojalno sodelovanje med narodi.
Tega prepričanja smo tudi mi, ker je logično. Staro srednjeveško šaro s principom »voditeljev« pa bo pokopal razvoj ob sodelovanju vseh onih, ki verujejo v človeka in njegov napredek.
Toda tega mnenja nismo samo mi. Tudi najbolj nazadnjaški krogi s strahom pred bodočnostjo pišejo o polomu fašizma. Glasovi kulturnih ljudi pa že tvorijo precejšen repertoar znanstvenih spisov o nujnosti in bližini jake in poštene demokracije.
.Najprvo si mora uslužbenec preskrbeti po dVa prepisa rešenja in po dva prepisa odloka o članstvu v provizijskeim zavodu, na to mora hoditi po sodniji, da mu prepise o-verovi, pri sodnih tolmačih plačevati takso za prevode nemških dekretov, na kar mora sestaviti v dveh izvodih pritožbo na državni svet.
Državni svet mora te pritožbe obravnavati, poslati en izvod Ministrstvu:, da da na tožbo svoj ugovor, na to mora o pritožbah razpravljati v svoij seji, pisati rešitve in jih dostaviti uslužbencu ter Ministrstvu.
Na .podlagi teh rešen) mora na to zopet prastojlna direkcija sestaviti nova rešenja o odmeri penzije.
Ves ta čas pa mora uslužbenec čakati na izplačilo penzije, ker dolbiva le akontacijo.
Vprašamo, čemu nadrejene oblasti ne preprečijo takega postopka, ki povzroča toliko nepotrebnega dela, obremenjuje administracijo, povzroča državi in uslužbencu nepotrebne izdatke?
V interesu vseh uslužbencev apeliramo na odločujoče, da ukrenejo potrebne korake, da se takoj izda naredba, da morajo podrejene instance točno izvajati odredbe zakona ter odloke sej državnega sveta, da se na ta način prihrani dosti na času, izdatkih ter ne oškoduje uslužbenca.
Zadnja leta je bilo kolikor tolika urejeno vprašanje odmere dopustov nastavljenemu osobju, ker je železniška uprava na svoječasno vložene pritožbe prizadetih u-službencev vpoštevala za odmero dopusta ves č,as, ki je priznan uslužbencu za penzijo.
Začetkom letošnjega leta pa je železniška uprava izdala ponovno prepis svoje-časnega pojasnila Ministrstva saobraćaja GD. br. 102.582/31, katerega tolmači tako, da se računa za odmero dopusta samo ona službena doba, ki se računa za napredovanje v položajnih skupinah, torej samo čas od nastavitve.
Ker je zakon o državnem prometnem osobju § 87 zadosti jaseni in ker tudi tolmačenje Ministrstva odreja, da se mera računati za odmero dopusta ves čas, ki se računa za napredovanje po položajnih skupinah in iperiodlskih povišicah ter za penzijo, je vsak železničar pričakoval, da bo direkcija popravila sezname dopusta v tem pravcu, da bo 'priznala železničarjem za odmero dopusta ves čas železniške službe. To pa se doslej kljub pritožbam prizadetih uslužbencev ni zgodilo in bo tako tudi o tem vprašanju moral razsojati Državni svet, dasi je nesmiselno, da se to najvišjb instanco nadleguje s tožbami o zadevah, ki so povsem jasne zlasti že po sklepu splošne seje Državnega sveta štev. 27.400 od 25. septembra 1933.
Ko je bil uveljavljen zakon iz leta 1931 je v pogledu napredovanja zgubil prav za prav vsako veljavo datum nastavitve in velja odtlej dalje kot merilo za napredovanje v glavnem le dan, kdaj je vsak posamezni uslužbenec dobil dotično položajno skupino, v kateri se je nahajal na dan 1. julija 1931. Po tem datumu se šteje čas za napredovanje v periodskih povišicah. in je vseeno,
Pet let je že skoraj preteklo, odkar je Veliki župan mariborske oblasti razpustil odbor mariborskega Podpornega društva in je bil imenovan komisarijat. Proti temu razpustu in imenovanju komi-sarijata se je pritožilo staro društveno vodstvo in tudi posamezni člani,
.»fr«-	*
Ker je dobil komisarijat od politične oblasti le pooblastilo, da vrši tekoče posle, ne sme pa sprejemati nikakih novih članov, je jasno, da bo imela doba preteklih petih let za nadaljni razvoj društva zelo težke posledice, ker ni bilo sprejetih nič novih članov in je s tem odpadel velik dohodek na redni članarini. Vsled tega je staro društveno vodstvo v interesu vseh zavarovanih članov zahtevalo čim. prejšnjo rešitev tega vprašanja in ukinitev komi-sarijata, da se tako omogoči zopet redno delovanje društva ».« —>*• *■'»• • 'si« *»
ni mogla zvedeti pri odločujoči instanci, kaj se je ukrenilo, odnosno kaj se namerava. Še koncem marca 1934 je pristojna politična oblast delegatom, ki so prišli intervenirat, izjavljala, da bo zadeva v kratkem rešena, da se bodo vršile neke volitve in nato občni zbor, a točnih podatkov ni mogla dati.
Naravno so vsled tega povzročile med tisoči in tisoči članov veliko razburjenje govorice, ki so se pojavile zadnja dva dni marca, da so se dne 28. marca že vršile delegatske volitve strogo tajno in zaupno tako, da za volitve ni vedela pretežna večina članstva ter da se vrši 8. aprila redni občni zbor društva z novoizvoljenimi »delegati«, ki naj izvoli novo društveno upravo.
Da se imajo izvršiti volitve, so bili obveščeni od komisarijata gotovi »zaupniki«, za katere marsikdo ne ve kdaj so postali zaupniki, medtem ko stari zaupniki o volitvah sploh niso vedeli. Zveza je enako izdala okrožnice in navodila, da naj se o volitvah obvesti le zaupne člane, one, ki so rdeče podčrtani in da naj se gleda, da bodo izvoljeni za delegate le zanesljivi zvezarji. Kljub takim »varnostnim« odredbam pa se nami je posrečilo zvedeti od enega teh »zaupnih« zaupnikov, da je Banska uprava v Ljubljani z odlokom, štev. 2-3117/1 že 6. II. 1934 odredila komisari-jatu, da v smislu pravil razpiše volitve delegatov in da se na to vrši občni zbor ter
kd,aj je bil kdo nastavljen, saj se je s 1. julijem 1931 izenačilo v pogledu napredovanja vse .uslužbence, ki so na en .datum dobili n. pr, prvo položajno skupino, če .prav je imel kateri izmed teh preje že deseto stopnjo, drugi pa isamo sedimo stopnjo.
Vsle.d tega je jasno, da zamore veljati po zadnjem tolmačenju Ministrstva kot merilo za odmero dopusta čas službe, ki se računa za penzijo in to za vse one, ki so bili nastavljeni pred' 1. septembrom 1923. V isiplošni seji je idržavni svet tudi razsodil, kako je postopati v dvomljivih slučajih takozvane »dnevničarske službe« ter sc je postavil na stališče, da je v tem slučaju vračunati najmanj ves čas članstva v prejšnjih provizijskih zavodih.
Ker je vprašanje, kateri čas se ima računati za odmero penzije, popolnoma jasno (pričakujemo, da bo železniška uprava '<z lastne inicijative popravila nepravilne sezname o odmeri dopusta uslužbencem, ker nikakor ne gre, da bi morali uslužbenci sedaj za formelna rešenja plačevati takso po Din 25.—, se na to proti temu pritožiti na Ministrstvo saobraćaja in tam zopet olačati takso in še le proti negativnemu rešenju Ministrstva vložiti .pritožbo na Državni svet, ki bo takim pritožbam brez vsega ugodii že z ozirom na sklep splošne seje z dne 25, septembra 1933 ter odobrene posebne ugodnosti s § 258 zakona, ki bi zgubile mnogo-na svoji veljavi, če bi se priznani ča,s za penzijo upošteval samo pri upokojitvi, ne pa tudi pri odrejanju dopusta.
Apeliramo na železniško upravo, da ne povzroča nepotrebnega dela svoi m uradnikom in ne nepotrebnih stroškov sv ojim u-službencem, marveč naj da uslužbencu sama ob sebi oni dopust, ki mu gre po določbah § 87 zakona o državnem prometnem osobju.
je komisarijat v glavnem odredil volitve delegatov za 28. marec, a občni zbor društva za 8. april 1934, vendar je to ostalo strogo tajno do dneva volitev samih in se nikjer ni izvedel § 18 društvenih pravil, da morajo biti volitve razpisane vsaj ^ 8 dni preje in da jih morajo voditi zaupniki.
Izigravanje društvenih pravil in nečuvena predrznost par posameznikov, ki so se hoteli na tak način polastiti društva, je izzvala odpor prav med vsem članstvom, ki je zahtevalo, da se tako postopanje prepreči ter zagarantira, da bo članstvo res lahko svobodno izvolilo svoje zaupnike.
Nastop mariborskih železničarjev.
Najbolj odločno je nastopilo proti temu članstvo v Mariboru, ki je na dveh protestnih zborovanjih, za katera se ni delalo nikake reklame, enodušno obsodilo nasilno in protizakonito postopanje gotove klike, ki bi se rada polastila uprave milijonskega premoženja železničarjev. Po mariborskih shodih se je upravna oblast najlažje prepričala, da se na dosedanji način ne jnore več gospodariti pri »Podpornem društvu«. Sedaj se je kričeče izkazalo, kdo dela nered, kdo je soliden in zaupanja vreden. Res je masa večine nad 2000 železničarjev in njihovih žen do skrajnosti izzvana od pretepaških fašistov, a ta masa se je na shodih naravnost disciplinirano obnašala.
Že popoldanski shod upokojencev je odločno obsodil tihotapsko postopanje pri sklicevanju sestankov za volitve zaupnikov. Upokojenci pa so odločno spregovorili, da si svojih pravic pri društvu ne pustijo kršiti in da ne bodo samo plačevali v društvu, ampak hočejo tudi odločati.
Viharno večerno zborovanje.
Zvečer pa so ljudje naravnost vreli' od vseh strani v dvorano. Trebalo je odnesti vse mize in stole, odpreti stranske prostore, kjer so si železničarji postavili cele galerije, stali so eden pri drugem,, okrog in okrog je bilo vse črno ljudi, množica je morala oditi, ker ni bilo več mogoče priti v dvorano že pred napovedano uro.
Zborovanje je otvoril s. S maze k, ki je v krepkih besedah orisal »madžarske« volitve zaupnikov Podpornega društva. Člani so se nad posameznimi slučaji umljivo zgražali in razburjali nad neverjetno drznostjo, kako so hoteli najožji somišljeniki g. Zavadlava obrnažiti člane društve-
(Delavska Politika.)
Nepotrebno delo
Zvezsrske intrige pri Mariborskem podpornem društvu preprečene
nih pravic. Zborovanje je doseglo nedvomno svoj višek, ko je s. Smazek izvedel med navzočimi plebiscit s kontrolo, kdo je vedel za objavo volitev zaupnikov.
Nad 1000 rok se je dvignilo
in burno protestiralo, da jih nihče ni obvestil o kakih volitvah. Bili so navzoči železničarji iz vseh mogočih edinic in le eden je potem dvignil roko, da je vedel za volitve S. Smazek je nato izjavil:
»Pozivam zastopnika policije, da si to zabeleži in nemudoma javi banski upravi, ki se naj potem izjavi, če je pri tem položaju kljub temu mogoč za nedeljo razpisani občni zbor?«
Ko je s. Smazek začel ugotavljati kričeče slučaje, da so vedeli izmed tisočev delavcev za volilne sestanke zaupnikov le nekateri izvoljenci, so začeli navzoči fašisti z medklici in kričanjem. Prišlo jih je kakih 20. Za sodrugom Smazekom je govoril sodr. dr. Reisman ter pribil najznačilnejše očitke proti poslovanju prejšnjega odbora kot popolnoma izjalovljene. Za njim je s. Smazek prebral ugotovitve o delovanju društva pod prejšnjim vodstvom, nadalje poročilo o nazadovanju članov od razpusta dalje, o gospodarstvu z denarjem, kar je učinkovalo naravnost porazno na one, ki so doslej še kolikor toliko simpatizirali z zvezarji. Za njim je govoril s. Bahun, ki je do golega razkrinkal fašistično gonjo proti Podpornemu društvu, odkar se je zbralo v tej delavski človekoljubni ustanovi pod prejšnjim vodstvom milijonsko premoženje. Fašisti so sicer še naprej motili z medklici, toda zbor jih je vedno vnovič pritisnil ob zid z gromkimi klici: »Bol s Tumpejevci, vun z njimi!« Spontano se je izkazalo na tem zborovanju železničarjev, da je
v Mariboru fašistični teror zlomljen.
Pravilno je nek govornik zabrusil tem kričačem, ki so na vseh podobnih razbijanjih vedno eni in isti, uslužbenci iz »De-
lavnice državne železnice«, bivši Orjunaši, da lahko tudi podivjani bik razbija shode, kakor je rekel nekoč profesor Masaryk.
Tudi narodni železničarji proti kliki razbijačev.
Veliko presenečenje pa je vzbudil še nastop odličnega zaupnika narodnih železničarjev samih, g. N a t e k a, vlakovodje z glavnega kolodvora, ki je v kratkem, a možatem in stvarnem govoru z ogorčenjem obsodil sramoten nastop nacionalističnih kričačev ter še dopolnil žalostno sliko volitev zaupnikov s proge n. pr. iz Prevalj, Zidanega mosta in Ljubljane, kjer so se ravno tako vršile volitve potom neznane klike tihotapsko, da večina članov ni vedla. — Ogromno ploskanje je udušilo kričanje Tumpejevcev, ki so začeli svojemu tovarišu Natekji takoj na licu mesta groziti. Nastop tov. Nateka pa je pokazal najbolj drastično, da so razmere Podpornega društva pri tem stanju nevzdržne in jih ne more nihče dalje prenašati, ki ima v sebi količkaj čuta pravice in objektivnosti.
Zaključno besedo je imel s. Korošec iz Ljubljane, ki je povdaril, da si ogromna večina članov ne da vzeti pravice soodločanja v Podpornem društvu, ker ne gre, da bi imeli dve vrsti članov, ene, ki odločajo in druge, ki pa samo plačujejo.
Mariborski železničarji so s svojim odločnim nastopom preprečili temne načrte gotove klike, za kar jim gre zahvala v imenu vseh članov mariborskega podpornega društva.
Glavni uspeh, ki so ga mariborski so-drugi dosegli, je bil v tem, da je Ministrstvo notranjih zadev na pritožbo zastopnika starega društvenega odbora odredilo, da se občni zbor dne 8. aprila ne vrši ter smo prepričani, da bodo v bodoče podvzeti koraki, ki bodo preprečili vsako izigravanje društvenih pravil ter garantirali, da bo o društvu in njegovi upravi odločalo vse članstvo.
Sekcija upokojencev SSTSR
Ali bomo ustanovili lastno Podporno društvo za
slučaj bolezni?
Nam vsem upokojencem je zna-no, kako se nam je v železničarski bolniški blagajni vzelo pravico za pravico. Najprvo je bilo odrejeno, da upokojenec ne more biti član upravnega ali nadzornega odbora bolniškega fonda, ne delegat za glavno skupščino fonda, na to se nam je povišalo prispevke kar za 100 odst., za tem' zopet reduciralo skoraj vse pravice za zobozdravlje-nje, tako, da je za pretežno večino upokojencev ostal en sam izhod: izstop iz take bolniške blagajne.
Vedno glasneje pa se pojavlja sedaj iz vrst prizadetih upokojencev, in to ne samo železničarjev, marveč tudi drugih, zahteva, da bi se vsi prizadeti upokojenci združili v posebno podporno društvo za slučaj bolezni, da bi si tako sami preskrbeli brezplačno zdravljenje in posmrtne podpore: torej v glavnem one ugodnosti, ki smo jih imeli v \ železničarski bolniški blagajni pred redukcijami.
Z ozirom na tak položaj se je sestal v Ljubljani začasno pripravljalni odbor iz vrst prizadetih upokojencev, ki si je nadel nalogo, zadevo preštudirati, pripraviti potrebne predloge in proračune ter urediti zadevo s pristojnimi oblastmi, da bi se omogočilo čimpreje začetek poslovanja takega društva.
Da se v čim širšem krogu prizadetih upokojencev pogovorimo o tem važnem1 vprašanju sekcije upo-
kojencev SSTSR za nedeljo, dne 22. aprila ob pol 10. uri dopoldne v Delavski zbornici zborovanje upokojencev z dnevnim redom:
Položaj upokojencev in bolniška blagajna.
Opozarjamo na ta sestanek vse upokojence, zlasti tudi upokojene delavce, ki glasom sedanjih predpisov sploh ne morejo nadaljevati članstva v bolniškem fondu, da se polnoštevilno in točno udeleže.
Upokojenci-železničarji
pozori
V nedeljo, dne 22. aprila ob pol 10. ulri dopoldne se vrši v Delavski zbornici v Ljubljani zborovanje upokojencev.
Dnevni red:
Položaj upokojencev in bolniška blagajna.
Dolžnost vseh upokojenih železničarjev je, da se tega zborovanja sigurno udeleže!
Sekcija upokojencev SSTRS.
Končna rešitev glede prepovedi shoda z dne 14. mala 1933
Kakor je vsem železničarjem v Ljubljani znano, je nameraval Ujedi' njeni savez železničarjev Jugoslavije obdržati dne 14. maja 1933 v Ljub-
ljani veliko protestno zborovanje radi novih težkih redukcij delavstva in uvedbe brezplačnih dopustov ter skrajšanja delovnega časa ob istočasnem skrajšanju prejemkov.
Uprava policije je ta shod prepovedala iz ozirov »javnega reda in mira« ter se je centrala Saveza temu odloku pritožila že dne 22. maja 1933 na Bansko upravo kot zadnjo instanco.
Na to pritožbo je dobila centrala Saveza dne 7. aprila končno reše-nje, ki se glasi:
»Vaši 'pravočasno vloženi pritožbi z dne 22. maja zoper odločbo uprave policije v Ljubljani z dne 12. maja 1933 št. II. Po v. 22-525, s katero uprava policije na osnovi § 25 zakona o društvih, shodih in posvetih ni dovolila po naslovu prijavljenega javnega shoda, se ne ugodi, ker se je povodom po-veritve navedb pritožbe dognalo', da je ibila izpodbijana odločba z ozirom na konkretne 'oklonosti utemeljena v citiranem zakonskem določilu iz ozirov javnega reda in mira.
Nadaljnja pritožba ni dopustna.
Namestnik bana pomočnik: Pirkmajer. 1. r.«
J J
**^^1
Kako so se vršile volitve za občni zbor mariborskega Podpornega društva?
Na drugem mestu objavljamo poročilo o načinu, kako so hoteli zvezarji po pre-iskušenih metodah izvršiti volitve delegatov za občni zbor podpornega društva in kako so na to mariborski železničarji odgovorili na dveh protestnih zborovanjih.
Da je bilo ogorčenje članstva upravičeno, izhaja iz načina, kako so se te »volitve« vršile ter objavljamo danes poročila iz par volilnih edinic:
Maribor:
V kurilnici drž. žel. je članov okrog 200. Sestanek za volitve zaupnikov je bil javljen z majhnih listkom, dne 28. marca ob 10. uri, čeprav se je sestanek vršil že ob 17. uri. Dnevni red sploh ni bil javljen. Večina uslužbencev, zlasti strojno osobje in ostali delavci niso o tem nič vedeli, pač pa je bil navzoč uslužbenec materijalnega skladišča g. Tumpej.
Progovna sekcija, koroška proga. Članov okrog 100. Sestanek sploh ni bil splošno razglašen, ampak je dobil nek naciona,-list seznam' članstva, na katerem so bili »zanesljivi«, ki se naj obvestijo, rdeče podčrtani. Sestanka, ki ga je vodil Ivan Šranc, se je udeležilo šest oseb in zopet g. Tumpej. Teh šest oseb je izvolilo Šranca za zaupnika.
Koroški kolodvor, postaja. Članov okrog 100. O sestanku, ki je bil 28. marca ob 15. uri, so bili šele isti dan obveščeni le oni, ki so bili popoldne v službi, po postajnem tajniku g. Kitaku. Prišlo je petnajst oseb in izvolilo g. Kitaka. Tudi tu je bil navzoč isti g. Tumpej.
Glavni kolodvor. Članov okrog 600. Sestanek nikjer splošno razglašen. Le zanesljivi »nacionalisti« so bili obveščeni 28. marca, da bo sestanek isti dan ob 19. uri v Narodnem domu. Prišlo je kakih 30 oseb, ki so izvolili g. Lovreca, bivšega načelnika v Poljčanah ter zvaničnika Preloga in Okretiča. Posebno na glavnem kolodvoru so radi tega tihotapskega sklicevanja sestankov ogorčeni ravnotako narodni uradniki in delavci, kot marksistični.
Progovna sekcija, glavna proga. Članov okrog 100. Dne 28. marca so bili trije progovni delavci obveščeni, da je ob 17. uri sestanek, h kateremu je prišlo 10 oseb. Izrecno Je bilo rečeno, da se ostalim članom ne sme ničesar povedati.
Upokojenci
Teh članov je okrog 1200. Za volitev zaupnikov, ki imajo potem na občnem zboru volilno pravico, pa so bili obveščeni o sestanku za 28. marca le nekateri potom posebnega kurirja dne 27. marca. Na ta sestanek jih je prišlo od 1200 članov šestnajst upokojencev, ki so izvolili 12 delegatov. Na
sestanku se je še opozarjalo, naj ne razširjajo vesti o njem, češ, da bi potem zvedeli tudi »krakelerji«.
Delavci
Tam je članov okrog 1900. Kako zanimanje je vladalo med člani, sta pokazali manifestacija minuli četrtek z udeležbo okrog 2000 oseb. Sestanek članov delavnice za volitev zaupnikov 28. marca pa je bil tako »objavljen«, da je zvedelo zanj le 60 nacionalistov, ki pa so se tudi pri izbiri zaupnikov sprli in pri prvem sestanku niti niso izvolili zaupnikov. Ostalih 1800 članov ni smelo ničesar zvedeti.
Ptuj. Za volitve v delavnici je članstvo slučajno zvedelo dne 27. marca, da se vrše popoldne ob 14. uri v čakalnici II. razreda na postaji. Na protest enega člana je gospod, ki je vodil volitve, izjavil, da mora takoj po volitvah poslati rezultat v Maribor. ker je 8. aprila že izredni občni zbor. Udeležilo se je komaj 25 članov.
Zvečer pa se je vršila volitev delegata za postajo in sekcijo, katere se je udeležilo skupno 5 članov, ker proga sploh ni vedela o volitvah.
Poljčane. Za obširen rajon, ki baje sega od Pragerskega do predora pri Lipogla-vi, nadalje lokalna proga Slov. Bistrica, lokalna proga Poljčane—Žreče so zvedeli člani v Poljčanah 26. IIL, a volitve so se vršile 27. IJI. v prisotnosti 10 članov, dasi šteje okoliš nad 120 članov. Članstvo za volitve ni vedelo in na delovni dan sploh ne bi moglo priti, tudi če bi bilo obveščeno.
Celje. Volitve je sklical g. Lukežič in jih objavil 26. III. v Novi dobi ter so se vršile 28. III. ob pol 17. uri. Članom ni bilo mogoče, da bi se udeležili volitev, ker so se vršile med službo, tudi če bi bili vsi obveščeni. Od nad 200 članov je prisostvovalo komaj 20 ter je pravi zaupnik tega okoliša za volitve slučajno zvedel dve uri pred volitvami.
Ljubljana. V posameznih edinicah so se vršile volitve tako, da ni vedel niti 1 odst. članstva in še danes kljub povpraševanju člani ne morejo zvedeti, kdo je bil na »zaupnem. sestanku« izvoljen za delegata in kdaj se je sestanek vršil, če se je sploh vršil. Volitve niso bile objavljene nikjer.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost!
CERKVENIK ANGELO:	2
KDO JE KRIV?
Vojna zgodba v štirih dramskih scenah.
(Dalje.)
ŽENSKA (postavi na mizo pred vojaka skodelico črne kave): Prepričana sem — skoraj prepričana —, da tudi Christoforo krade!
VOJAK (se malomarno zasmeje): Prepričana si? Skoraj prepričana? Zakaj sama sebi lažeš? Zakaj si mi skuhala črno kavo? Ali ne prodajaš svoje ustrežljivosti, da bi plačala svojo tatvino?
ŽENSKA: Tiše, prosim1., Teočka spi!
VOJAK: Vaš Gorki je nekdaj dejal, da se vse umazanosti in grdobije godijo samo zaradi ljube šestice, pa se je zmotil, zakaj osnovna žila vsega človeškega je tisočerovrstna oblika šestice.
ŽENSKA: Ne razumem.
VOJAK: Šestica ni vzrok, šestica je posledica ali nemara še bolje: samo zunanje obličje človeške notranjosti.
ŽENSKA: Ne razumem.
VOJAK: Učiteljica si, pravijo, pa niti tega ne mo-res razumeti ^
ŽENSKA: Samo to razumem1, da moram živeti.
VOJAK: Živeti, živeti! Prav to je tisto: Vsi se prodajamo, da moremo živeti! Da, da, jaz prav tako! Igralec sem. Slaven? (Se zasmeje) Mogoče! Včasih me napade strašna želja, da bi vse teatre zažgal, vse igralce pokončal... Vidiš, Ruška, mi lažemo, pisatelji lažejo, muzika laže. Občinstvo, ki hodi v teater, najbolj otipljivim lažem1, najviharneje ploska! Kritika pa govori pri najbolj prostaških lažeh o haj-globokejših resnicah... Kakršno je vse javno življenje, takšen je tudi teater, človek vedno laže ... Ruška, tudi zdaj nemara lažem. Zakaj samo nemara?
ŽENSKA (se umakne v kot): Čudni ste, gospod Spiess!
VOJAK (bobna s prsti po mizi): Čuden? Reci raje: Lažnivec, lažete!
ŽENSKA: Nisem tako mislila.
VOJAK: Ne laži, ne laži, pravim! Vse to je bilo zlagano! Hotel sem ti povedati le to, da mi moraš mojo uslugo poplačati.
ŽENSKA: Verni, kaj želite, toda...
VOJAK: Ruška, v resnici nisem tako grd. Vse to je samo hrepenenje. Zahrepenel sem po ženski. Zahrepenel sem. Tako mi je, kakor premogu, ki je zakopan globoko v zemlji, pa kar nepričakovano strastno zakoprni po plamenu, da bi — izgoreli! — Nekdaj sem imel ženo, ljubko ženko ...
ŽENSKA: Pa zdaj?
VOJAK (počasi in preudarno): Zdaj boš ti — moja! (Se dvigne ter gre proti njej; ona se umika. Pri omari se ustavi ter vzame v roko neko fotografijo in jo pozorno opazuje.) Kdo je to?
ŽENSKA? To?
VOJAK: Ta slika, da!
ŽENSKA: To je slika mojega moža.
VOJAK (se pretresljivo zasmeje): Slika tvojega moža? Tvojega moža? Prečudno, Ruška, da sva se morala prav mi dva srečati! človek bi skoraj začel verjeti v božjo previdnost! Ali je to naključje? Kaj je sploh naključje? Povej, Ruška!
ŽENSKA: AH blaznite?
Konzumni pokret
Izbori delegata za Konzumnu zadrugu prošli su. — Mnogi član sigurno očekuje, kao če sada stanje u zadruzi postati bolje i roba jeftinija, nego je do sada bilo. Nu varava je to nada! Način, na koji su ovi izbori provedeni, ne pruža nam ni malo nade za to. Sve izgleda, da se i u našoj zadruzi nastoji uvesti sistem upravljanja kao i ut Bolesničkom fondu: članovi, koji neimaju' zlatnih pertla i ne krste se. »nacionalnima«, imaju da vrše dužnosti, nemaju ali prava na uticaj u ustanovi. U koliko takvi i dodju u položaj, sa kojeg bi se moglo vršiti neki uticaj, tu su u manjini i služe više za smokvin list, nego li za zaštitu interesa onih, koji su ih izabrali. Ma da 80% članova zadruge sačinjavaju radnici i niži službenici, a samo 20% oni sa zlatnim pertlima i koji se špekulativno krste »nacionalnima«, u upravi i kod delegata biti će 80% onih sa zlatnim pertlima i špekulanata. Da bi se takav odnos postigao, kod izbora činile su se stvari, koje nas posve potsjećaju na izbore za Bolesnički fond. Primijenjeno je svako sredstvo, samo da se postigne pouzdana većina; vršena su zastraživanja, činjen je pritisak od zgora i sa strane, primijenjene su denuncijacije itd. U gaženju prava zadrugara išlo se toliko daleko, da se u jednom slučaju člana izbornog odbora i uprave zadruge, koji je imao prisustvovati izbornom činu u jednome mjestu, I
otjeralo sa motivacijom!; »Kad nema nikoga od naših, ne možete ni vi prisustvovati!« Tko je to »naših«? Zar nisu vsi zadrugarici jedno? Svaki član upravnog i izbornog odbora, je zastupnik interesa sviju zadrugara, a ne može biti ni vaš a ni naš! Kod nekih izbornih jedinica provedeni su naknadni izbori; prigodom prvih izbora većina je bila za listu prvu, a kod drugih izbora glasalo se »jednoglasno« za listu drugu. — Kako to može biti? Zar baš taj rezultat očito ne pokazuje povrede samog izbornog čina. Isključeno je, da bi članovi u roku od nekoliko dana za sto na sto mijenjali svoje simpatije za kandidate. — To je moguće samo pod pritiskom, koji simboliše fašizam, koji se i kod naših »nacionalaca« sve više ističe. Pa još k tom u zadruzi! Ta zadruga je demokratska ustanova? Oni, koji imaju potrebe pri-menjivati fašističke metode, nemaju čistu savjest i nemaju idealne namjere. Čine to ne iz interesa zadrugara, već svojih ličnih i egoističnih.
Protiv ovakvih metoda mi se ogradjujemo i tražimo, da se poštuje sloboda savjesti i opredjelivanja. Ako se to neće, onda je bolje i poštenije, da se zadruga opet prekrsti u »Aprovizaciju državne željeznice«. Tada, vjerojatno, ne će nitko imati potrebe, da se na ovakav način gura do jasala.
Zadrugar.
Nakon Izbora delegata za skupštinu konzumne zadruge službenika državnih željeznica u Zagrebu
Dakle, izbori delegata za skupštinu Konzumne zadruge su prošli. Imademo opet delegate u toj zadrugi, a i delegata iz naše sredine, biranih po listama naše organizacije, koji će zastupati naše interese, poznavajući naše potrebe i nevolje. Ali, pravo da kažemo i iskreno, od toga i opet nećemo vidjeti nikakove koristi. I opet će uprava Konzumne zadruge raditi, kako je i do sada radila, a mi ćemo se i opet mučiti i kuburiti., kao što smo to i do sada. A zašto?! — Evo zašto! Ponavljamo, što smo već pisali u pogledu rada i organizacije, te pravila i poslovnika Konzumne zadruge, da to sve skupa ne valja i ne služi na interes onima, za čiji interes je ta ustanova osnovana i za što bi trebala da postoji. Na to će opet reći »mjerodavni« od uprave Konzumne zadruge, da su te naše izjave demagoška sredstva, da smo nestručnjaki, da se naš rad u pogledu te zadruge ne slaže sa našim socialističkim i kolektivističkim programom: ali opet nam neće moći dokazati, da je ovakav rad uprave i drugih foruma konzumne zadruge, dobar i da služi isključivo interesima brojnog članstva.
Imademo slučajeva, da je član Konzumne zadruge kroz dvije godine kupio u Konzumnoj zadrugi za oko 12.0000 Din robe, po cijeniku, koji se štampa u Zadružnom Vijesniku, a te cijene nijesu manje, nego su na slobodnom tržištu, a na ime toliko razvikanog ristorna je dobio 20 Din (slovo: dvadeset Dinara)!
Kad je govora o drvima, dokazali smo napisima u našem glasilu, da se na drugoj strani mogu dobiti bolja drva i pod povolj-njim uvjetima, nego kod Konzumne zadruge.
Kad je govora o konfekciji i manufakturi, ovo sve opet članovi na drugim stranama dobiju, ako ne pod istim1, a ono sigurno pod povoljnijim uvjetima, nego kod Konzumne zadruge.
Jedno vrijeme je Konzumna zadruga prodavala istu kvalitetu nekih živežnih namirnica čak po skupljoj cijeni, nego je ova na slobodnomi tržištu.
Takav rad nije u interesu njenog članstva!
iz svakidanjeg života, u današnjem našem društvenom poretku, vidimo dosta slučajeva, da je ovaj ili onaj pekar, mesar, bakalin ili piljar postao kroz izvjesno vrijeme vlasnik kakove trokatnice ili petero-katnice, ili krupni rentijer. Iz bulvarskih listova čitamo bilanse raznih velikih i malih kapitalističkih ustanova i društava, te razabiremo još uvijek krupne dobitke, i ako su razni predsjednici, direktori, prokuristi, odbornici, činovnici i kojekakove gospodske metrese, već naplatili, na račun režijskih troškova, sve svoje prevelike i čak perverzne potrebe. A svaki dan se ti slučajevi bogaćenja i visokih profita opet pojavljuju, makar su cijene onomu, što proizvodi radna snaga za nadnicu od koje ne može ni da živi ni da - konkurencijom ustaljene i uravnotežene, ili još i sve manje.
Naša Konzumna zadruga radi sa milijunskim kapitalom, koji je skupljen od uštede njenih članova i otkinut od usta članova i njihove djece. Ima po bilansi promet na stotine milijuna godišjne, režije su, — kako to izjavljuje uprava zadruge, prema prilikama, skromne — a dobitak opet — mali, ili takav, da je ristorno na godišnju potrošnju od 6.000 Din ca. 20 Din.
Mi smo socialisti, pa da upoznamo zlo, koje nas bije, ispitali smo sve okolnosti u kojima se nalazimo, kao proleteri smo klasno svjesni, pa smo proučili dobro klasu i sredstva klase, koja nas izrabljuje i proti čega se borimo, prozreli smo dobro što je kapital, _ što su kapitalističke ustanove, te kako i što kapital nosi, a da si u ovom sistemu društvenog poretka bar nešto pomognemo, osnivamo i podržavamo naše zadružne ustanove.
Evo ovdje postavismo paralelu izmedju raznih sličnih kapitalističkih ustanova i naše Konzumne zadruge, pa pitamo:
Kako to i zašto to. da naša zadruga radi sa tako velikim kapitalom, a tako ma-
lim dobitkom??! — Za što mi od jedne takove naše ustanove ne možemo imati zaštitu naših interesa, kad ona samo za to treba da postoji, da naše interese štiti??! Za što smo izrabljivani i od one ustanove, koju smo sami stvorili za to, da se njome očuvamo od izrabljivača??! — Zašto to sve??! — Zašto??!
Dolazi nam skupština delegata Konzumne zadruge. Tamo bi se moralo svima nama odgovoriti na ova pitanja. Ali, ni tamo odgovora nećemo dobiti. U prostorije, u kojima će se ta skupština održati, imaju pristup samo delegati, koji su izbrani, možda još novinari zagrebačkih listova — i više nitko. Oni delegati, koji su izabrani na našim listama i koji će zastupati naše interese, govorice, protestiraće ali će njihov glas ostati glas vapijućeg u pustinji. Zahvaljujući reakcionarnom sistemu u pro-vodjenju delegatskih izbora, u manjini su oni naši drugovi, kojima je palo u dužnost, da naše interese zastupaju. Jača je mašina, koju si je uprava konzumne zadruge napravila preko U. J. N. 2. i B., ili kako ih bolje poznajemo pod imenom »žutih«, da si njom na skupštini isfabricira potrebnu većinu. Cak i u reakcionarnim fašističkim parlamentima, u kojima je borba usredotočena u ništenju demokratskih institucija, postoji galerija, koja doduše mora da šuti, ali može bar slušati, što se radi i govori, ali ne skuštini Konzumne zadruge ne može i ne smije. I opet moramo da postavimo jedno pitanje: zašto to?! Ali, evo odmah i odgovora: Mislimo, da se uprava konzumne zadruge boji, da bi tu i članstvo 1
moglo čuti, kamo idu dobitci zadruge, koji mora da postoje.
Izborom će se na skupštini dopuniti i uprava. A tko će doći u upravu?! — Razumije se, NE onaj, ko bi zastupao interese članova, nego opet oni, koji će se složiti sa dosadanjom upravom, da nas i opet, ujedinjenim silama, izrabljuju preko jedne čisto naše ustanove.
Nakon toliko postavljenih pitanja, postavljamo još jedno: dokle će to tako?! — Dotle, dok mi to budemo podnosili!
Dvanaesti je već čas! Dogustilo nam je! Mi to više ne smijemo podnositi! Pozivamo svakog proletera, svakog zadrugara, da potpomogne akciju, da se poprave sa-đanja loša pravila Konzumne zadruge, da se ukine delegatski sistem skupštine konzumne zadruge, a svakom članu pruži aktivno i pasivno pravo glasa na skupštini, pa da se tako pruži mogućnost, da u toj zadruzi interese radnika zastupa radnik, činovnika činovnik, zvaničnika zvaničnik, a služitelja služitelj. Jer, i ako smo mi u najamnom odnosu prema našem poslodavcu, nismo svi jednakih načela u društvenom pogledu, ni jednakih nazora u zadrugarstvu, niti su nam društveni ni kulturni interesi jednaki. Time bi se onemogočila klika, koja nam je otela iz ruke vodstvo jedne čisto naše ustanove, te je ne vodi uredno, a uz to protiv naših interesa.
Klasno svjesni proleteri, ujedinimo se i u ovoj borbi, da očuvamo naše kulturne tekovine, koje nam služe za zaštitu naših ugroženih interesa!	Radnik.
BaMiHe OKpyjKHMUie
BejiHHHna aueBHHue paunima, koj’h ce Bpa-THO na cjiy>K6y no oTCJiymemy nanpcKor pona
UocTaBJbeno je nmame, ua jih paumiK Kojn je npniuao yBefiany unesHHuy n nany-CTiio cjiyiicöy paun oTcaymeina uaupa, na ce BpaiHo na paa y pony naseuenoM y lan. 3 uji. 22 UpaBHJiHHKa o paammHMa, iiMa npaso na noßeftany unesHHuy hjih caMo na ocnoBny npeMa npnsnaTHM rounnaMa paua i. j. ua jih jKejiesnuuKa ycianoBa Mopa na My oupeuH yBeläany uneEHHuy.
MuHHcrap caoöpaftaja y anry M. c. 6p. 27.179/33 ouoöpHo je caeuehe ryMaueibe: Ho uji. 40 ripaBHJiHHKa o pauHHmiMa npeuBH^enn cy Tannn ycnoBii nou KojHMa HMajy pauHHUH äoöhth ocnoBny u yBeha-ny imeBHimy. UpeMa tomc, aKo Hcnymaßa ycjiose qji. 40 HMa npaßa na yBeftany ÄHeBHHijy no oupeuöaMa UpaBUJimiKa. He Mome ce xpeinpaTH, Kao hobo npHMJbenn pauHHK nero Kao paamiK Kojn je npeKH-nyo cjiymöy pa/m boJckc y CMHCJiy Tau. 3 HJi. 22 npasHJiHHKa o pajinunuMa.
(D. «. 6p. 6161/34)
•
Hapaua iKHBHnapnnKa aa mejieanimo oco6-jbe y paunonnuH KpajbCBo
PeiueiteM Fenepaiinor unpeKTopa ouo-6peno je, aa ce aa noTpeöe meaeammKor ocoöjbä Mory y pajmonnim Vnpase aa ckc-njioaxaimjy myMa y Kpa.beuy Hapa^nsaxH HfHBHnapHHUH o/i .xacaKa Kpajmaua, ca Kpo-BOM oa uacana 6ea Kpoßne xapxnje.
Pa/moHHua he Hapa^maxii iKHBiinapHHKe y Äße Bejiimiine h xo: aa 15—20 KOMana jkii-Bime no uenii o/i 220.— unnapa u aa 25—30 KOMaua iKHBime no nenn on 340.— unnapa no KOMaay. TKiiBimapHmm he 6hxh yneme-hh aa pacKjianame xe he aa npenoc 6iixh noaecHH.
nopypönny n ncnaaxy /KHBHHapmiKa Bpuiiixii nenocpeano Koa Ynpase aa eKC-njioaxaimjy myMa P- a. y Kpajbesy. Mcnjiaxa ce HMa Bpmiixn nyxeM noinxe ynanpea, y CMiicjiy na. 31 xan. 4 DpaBiuimiKa o ynpas-Jbamy h oöpaqyHaBamy JKeaeanimKe hmo-Bime, a eKcneunimja he ce sprnuru ca pe-WHjcKHM XOBapHHM JIHCXOBIIMX WO Oao6pe-
my PocnoanHa Mimncxpa caoöoahaja P. u 6p. 27.562/33.
(P. a. 6p. 78.471/33.)
npaso paunima na yra/b h bpbo
Ha xpameHo oöjaimbeibe oa cxpaHe PeH. anpeKimje, aa an paanuuHMa y cM?icay
q.x. 88 HpasHaHHKa o cnopeamiM npHnaa-aemHocxHMa npnnaaa npaso na yra/b h upbo sa ropHBo, Mmmcxap caoopahaja na npea-aor KoMHCHje aa xyManeibe aanoiia iixa. y anxy M. c. 6p. 29.149/33 oa 28. aeueMÖpa x. r. oao6pno je caeaehe xyMaueme:
»Ynpasa mo>k6 npHMemixH oapeaöe na. 88 OpaBHaHHKa o cnopeaHHM npirnaa-aewHOCXHMa h na cxaane paamiKe.«
(M. c. 6p. 29.149/33.)
. .06jauiibe!be na. 22 TTpaBnanHKa o paann-UHMa
JloBoaoM jeaHor KOHKpexHor cuyqaja, aaxpameHo je oöjammeibe, aa an ce paann-Ky, Koju je Hanycxno caymöy na aceaesHuuii paan oxcaymeiba pona y Bojcim, a no oxcay->Ken>y hcxox npeKopanno xpoMecennn poK nponncan na. 22 cx. 3 HpasHaHHKa o paami-miMa sa hohobho cxyname y cayndly, söor öoaecxn, Mo>Ke panynaxH aa cxHiiame cian-hocxh BpeMe npoBeaeno Ha paay ao cxy-nama y BojcKy.
MHHHexap caoöpahaja na npeaaor Ko-MHCHje 3a xyManeibe HpaBHamiKa o paann-UHMa oaayKOM M. c. 6p. 26.959/33 oao6pno je caeaehe xyManeme:
»VcaoBH, Koje paanHK xpeöa aa hc-nyHH, na aa HMa npaeo no na. 22 jecy caeaehn: Han aa ce jaBH y poKy oa 3 Mecena na paa, nan aa ce nncMeno npHjaen ..MoaöoM y hcxom poKy aa cuywöy. HpeMa xoMe na nocxaiijbeno nuxame, paamiKy ce ne Mome npnsHaxH sa cxaanocx pamija cay>i<6a npe oxcaymeiha KaapoBCKor pona y Bojcmi y CMiicay na. 22 x. 3 HpasHaHHKa o pauHHiniMa, jep ce ne Monte ysexn, aa ra je 6oaecx cnpennaa aa ce y ocxasjbe-HOM poKy niiCMenoM mo.xöom npnjaBH.«
P. a. 6p. 98.824/33.)
OöycxaBe aa panyn TKeueanimKe aaapyre
PenepaaHa anpeKimja aaMoanaa je 06-jamibeme, aa uh ce sa noxpantHsaiba 3a-apyra >Keae3HimKor ocoöaja, Koja ce na-naahyjy nyxeM oöycxasa no naaxHHM chh-CKOBHMa Monte npHMemixH oapeaöa nocaea-ma auHHeja § 253 SaKona o apntaBHOM cao-öpahajnoM ocoöjby x. j. aa ce aonycra 3a-6pana ao 50% npunaauentHocxH nteaeaHim-khx caynt6eHHKa.
MHHiicxap caoöpahaja y aKxy M. c. 6p. 20.837/33 oaoöpno je caeaehe xyMaqeibe na npeauor KoMiicnje 3a xyManeibe saKona:
VOJAK: Kako mu je že bilo ime? Ali ni bil — Georg?
vrvJ^A (sklene roke): Kako morete vedeti?
VUJAK: Povedal ti bom povest. Bilo je lani. V septembru je bilo, ko se nebo razkošno smeje, R?i-narjkVa izdihava strast. Kozaki so pridr-veli v Trempen. Trempen je majhno, ljubko naselje tam nekje v vzhodni Prusiji. Moja žena je živela pri svoji materi, jaz pa sem se bojeval (se zasmeje) za domovino na zahodni fronti. Kako bi ti to stvar bolj nazorno povedal? No, recimo, da si ti moja žena. Irme ti je Hildegard. Zdaj pa ... fOdhiti iz sobe ter zavre za seboj vrata. Slišati je rožljanje sablje, grmenje tovov in prasketanje strojnic. Močno trkanje na vrata. V sobo stopi vojak, ponosen, zravnan. Teatrsko.) No, golobička moja, ali ne znate lepo in spodobno reči: Naprej? Zakaj nič ne govorite? (Jo ostro pogleda.) Odgovorite vendar!
ŽENSKA (malone šaljivo): AH mislite resno?
VOJAK: Nekaj^je morala reči. Zdi se mi, da je rekla: Oprostite gospod, saj sem velela: Naprej ! Govorila šemi tiho, pa me, verjetno, niste slišali. (Se ponosno ozira okrog sebe.) Že
prav, že prav! Kako vami je ime, golobičica moja?
ŽENSKA: Hildegard ji je bilo ime, ste rekli.
VOJAK: No, ljuba Hildegard, kje bo spal seržant Georg?
ŽENSKA: Jezus, Marija!
VOJAK: Kakšen Jezus, kakšna Marija! Posteljo mi dajte! Že peti dan trapamo kakor živina. Ta jezera bodo naša smrt! Odpočil bi se rad preden umrem. Samo še enkrat bi rad spal tako, kakor sem včasih spal tam dialeč, daleč v Horohorinu prf svoji dragi Ruški. Hildegard, ko bi vi vedeli, kakšna ženska je Ruška! Pognali so jo po svetu. Potem se je vrnila domov. Vrnila se je ter se prodala. Hildegard, kako to boli!
ŽENSKA: Lažete! Ruška je bila in je samo Georgova !
VOJAK: Hildegard, zakaj se razburjate? Prodala se je (pretresajoče), prodala kakor psica!
ZENSKA: Gospod Spiess, zakaj me tako mučite? Kaj sem vam storila?
VO.IAKj Pa mene, Hildegard, mene ni nihče mučil? Mene, ki sem jo ljubil, kakor ljubi zemlja svojo pot, mene, ki sem1 živel zanjo,
kakor živi vigred za gozd in stepo, ali me ni izmučila do smrti? (Jezno.) Prodala se je!
ZENSKA (pretresljivo krikne): Georg, Georg!
VOJAK (se smeje): Saj je samo teater. Ruška! Nikar se ne razburjaj! Hildegard ni kriknila: Georg, Georg!, marveč je dejala: Vi se motite! Kako morete vedeti, je nadaljevala, kaj Ruška dela! Saj je komaj nekoliko mesecev, odkar ste odšli od doma! (Razkačeno.) Saj prav to je tisto! Komaj nekoliko mesecev, pa... Kozakinja je kakor... uh... kakor žrebe! Rad bi pozabil na Ruško, rad bi pozabil na vse! Hildegard, vi ste ji tako zelo podobni !
ŽENSKA: Ali je mogoče?
VOJAK: Poglejte tole sliko! (Ji da sliko.) Samo da je moja Ruška črna! Vi pa imate svetle lase.
ŽENSKA: Prav nič mi ni podobna. Bolj podolgovat obraz ima, bolj žive oči.
VOJAK: Da, da, Hildegard! Utegnete imeti prav! Nekoliko umerjenejši in tišji je vaš pogled. Prav zato ste mi ljubši!
(Dalje prihodnjič.)
»3a paqyn Saapyra »ejiesHmKor ocoöjta ne Monte ce cxasHTH saöpaHa na l(pHHaÄJie>KHOCTH JKCJieSHHHKHX cjiyjKÖe-
HHKa y HSHocy 50% jep to HHje apncaBHo noTpan(HBaH>e Beti ce aa noxpantHBafta obhx aajipyra Monte cxaBHxn aaopana ca-MO y HSHocy 1/3 no aJiHHejn 1 § 253 3jko-na o ÄPntaBHOM caoöpatiajHOM ocoöjby.«
(F. Ä. 6p. 96.719/33.)
Mojiöe aa oicycTBa pa«H ojuiacKa na Bojny Be>K6y ne noÄJienty tekch
Ha niixaibe, ^a jih npexcxaBKa cjiyntöe-HHKa kojom jasjba Äa je nosBan na Bojny Be>KÖy h xpantn noxpeÖHo oxcycxBO aa Bpe-Me Bent6e, nojjientn ruiafiaiby xance wa T. 6p. 1 SaKona o xancaMa, MHHHCiapctBo ijm-HanuHja no,x III 6p. 92.907/33 caonuixaBa: »HpexcxaBKe cjiyntöeHHKa KojHMa xpa-nte OÄo6peH>e oxcycxsa pa^n Bojne Bent-6e, He noÄJienty xaiccH.«
(F. m. 6p. 91.342'33.)
ÄHeB,HHua pa/iHHKa ynoxpeöJbeHHX sa jiontane
FenepajiHa ÄHpeKmija MOJinaa je oöjaiu-ftefte no cjie^eReM:
V nojeÄHHHM cjiynajeBHMa, a HapoHHXO sa BpeMe KaMnaH>e H3Boaa npo^yKaxa, no-jasjbyje ce noxpeöa, «a ce aa cjiyntöy jio-iKaaa ynoxpeöe pa^Hiimi ca noJionteHiiM CXpyHHHM HCHHXOM, Ha Ce HO XOMC X. j. HO npecxaaoj noxpeön, BpaHajy na CBojy pa-Hiijy pe/ioBiiy ayntHocx.
Obh pajiHHHH noneKaa, HMajy BeRy ÄHesHHuy, na ce nocxaBjba naxafte aa jih hm xa ÄHeBHHpa HMa ocxaxn y ncxoj bhchhh aa BpeMe ynoxpeöe na sontibH, rae npiiMajy npeMHjy h KHjioMexpanty hjih 6h hm ce HMa-aa aa yMai-BH h y Kojoj Mepn.
Ha ocHosy rrpeaHber mojih ÄHpeKHHja sa caonuixeibe, aa jih je yonmxe H>eH nocxy-naK ÄoaBOJbeH, Ka^a osaKBe pajiHHKe y rop-HdIim cjiynajeBHMa noBpeMeno ynoxpeöjbaßa aa cjiyntöy Jiontana, h Kansy ÄHesHimy HMa aa hm npnana aa BpeMe Epuieita xaKBe Äynt-HOCXH.
MnHHCxap caoöpaRaja na npejuior Ko-MHCHje 3a xyManeite aanona oäoöpho je y aKxy M. c. 6p. 20.109/33 oä 3. (jieöpyapa xeK. roaHHe CJie^eRe xyManeite:
»Monte aa ce aanocjiH, a HMa aa npn-Ma Kao oÖHHan pajiHHK CBojy ÄOtaaaH>y ÄHeBHHuy 6es CMaH»eH»a.« i
(F. a- 6p. 12.278/34.)
0	našima pružnimi radnicima i njihovim nevoljama po često bilo je riječi u našem; glasilu. Slabe zarade, besplatni dopusti i t. d. još uvijek ih prate, a to im život otežava i ogor-čava do neizdržljivosti.
1	kod ložioničkih radnika imade mnogo žalbi na prilike, pod kojima rade i žive. Skraćeni rad i smanje- I
U našem listu često je svraćana pozornost na štetnost postojanja i pomaganja žutih organizacija, ali mnogi od naših radnika ipak zagla-više. Jedni, vjerojatno, svijesno, a drugi nesvijesno udjoše u njihovo članstvo, nu većina se za to duboko kaje. U članstvo žute organizacije je, naime, lahko prići, ali je teško osloboditi ga se. Kad jednom1 čovjek tamo udje, nikako da izadje; drže ga kao pravednika u paklu. Jer čim netko postane član, on bude zapisan i u službene knjige, članarina mu se službeno usteže, a što jednom postane službeno, teško je razvrgnuti. To postaje prisilan brak, od kojeg se čovjek ne može osloboditi ni onda. kad je očigledno, da se žena posve prostituisala i da je posve otrcana.
U zagrebačkoj radionici imade
Dne 23. i 24. marta o. g. obavljeni su izbori za radničke povjerenike za željeznicu »Šipad« u Drvaru, Sr-netici i Prijedoru.
Za ovu željeznicu na kojoj je zaposleno 1300 željezničara biralo se je 16 povjerenika; i 16 zamjenika. Svi povjerenici i zamjenici izabrani su sa liste Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije. Podružnica Opšteg Radničkog saveza nastojala je, da dobije nekoliko povjerenika, ali kad je bilo glasanje, pokazalo se
yKHÄ3H>e peiiiinpouHTeia noBJiaciHua y bchk-
HjH ca JaapaHCKOM hjiobhtöom
PemeibeM Fencpajinor /uipeKTopa oa 17. (J)e6pyapa 1934 rojjHHe yKHHyx je peprnipo-HHxex sa MCfjycoöny pasMeny ro,xniuibHX 6ecHJiaxHHX Kapara Kao h cbhx noBJiacxima y bojkhjH Koje je y>KHBajio ocoöjbe JaÄpan-CKe HJioBHxöe ä. a. CyuiaK h HJiaHOBH h>h-xobhx nopoaima na jyrocjioBencKHM jip>KaB-hhm >Kejie3HHHaMa h öpoÄOBHMa y jip>KaB-Hoj eKCHJioaxaHHju. Hcxo xaKo yKHHyxe cy h CBe HOBJiacxHHe y bo>kh>h Koje je y>KHBa-jio oco6jbe ÄpacaBHux cao6paRajHHX ycxa-H0B3 H HJiaHOBH K.HXOBHX HOpOJJHHa H3 6pO-ÄOBHMa JaapancKe nji0Biix6e.
(F. a. 6p. 7.682/34.)
*
CraJiHoci pajiHHKa koä nonoBHor npnjeMa y cjiy>K6y
FjiaBHa ynpaea HeHSHOHor <})OHÄa paji-HHKa ap>KaBHHx caoöpaRajHHX ycianoBa sa-MOJiHJia je 3a oöjauiHjeibe, aa jih cxajiHH paÄHHK, KOMe je cjiy>K6a oxKasaHa no Hexe-Ky 6 MeceuH öojioeaiba hjih ocxasKa ysa-jKena npeMa nponncHMa hji. 120 h 121 Flpa-BHJiHHKa o pa^HHUHMa Mopajy no norpaxKy y cjiy>K6y 6hxh yxspijeHH sa cxajine, aKo hc-nyitaBajy ycjioße nponiicane 'iji. 22 HHiiipa-Hor HpaBHJiHHKa.
: MHHHcxap caoöpaRaja cxoäho hji. 179 FIpaBHJiHHKa o pajiHHUHMa a na upe^Jior Ko-MHcnje sa TyManeibe FIpaBHJiHHKa o paaHH-miMa y aKxy M. c. 6p. 2049 oaoöpHO je c.xe-ÄeRe xyManeibe:
'»CxajiHH paüHHK, KojH je CBOjeBO.-b-Ho Hanycxno cjiyjKÖy, na ce Bparn, Monce yRn y panHja npasa caMo, aKo peiueibeM o noHOBHOM npnjeMy öy^c xaKo noexaß-jben. To Re saBHCimi oä cjioöoishhx pa^-hhhkhx Mecxa h Kpejinxa (hji. 40). Hnane xaKas paaniiK, mojkc no hhcmchom npn-cxaHKy 6hxh npuspeMeno ynocjien. h Kao HOBpeMeHH.
Obo Ba>KH ii 3a cxajine paamiKe, ko-jiiMa je cjiy>K6a npecrajn no xaq. 1 h 2 HJI. 32 OpaBHJIHHKa O pHÄHHUHMa.«
ne zarade smanjuju i mogućnost mirnog i zadovoljnog života.
O svim našim; prilikama raspraviti ćemo na jednoj općoj željezničarskoj skupštini, koju spremamo skoro održati. Skupština će donijeti potrebne zaključke, koji će se podnijeti do znanja svima mjerodavnima i zatražiti poboljšanje naših prilika.	Km.
oko 70 ovakvih jadnika.. Naivni i ništa zla ne sluteći upali su u klopku Vučkovića, prozreli ga, ali nikako da ga se riješe. Protiv nasilnog ustezanja članarine protestirali su i na vrhovni forum žutog udruženja, ali sve badava. Poput pijavica oni i dalje sišu nedužnu radničku krv. Čine to, vjerojatno, sebe radi: ta od kad je prestao davati pare »drug«: Vapa, neki materijalni izvori morajo da postoje, jer gg. žuti hoće gospot-ski da žive.
Interesantno je kod toga slijedeće: naš USŽJ toliko: se maltretira, priječi mu se djelatnost i zagušuje ga se na svakom koraku, a ovdje se ide rukom pod ruku sa najopskurnijim elementima i postaje se svije-stan pomagaoc jedne očite nepravde.
je, da su ostali u apsolutnoj manjini, i konačno došli do uvjerenja, da željezničari pripadaju samo svojoj stručnoj organizaciji.
Isto tako su provedeni izbori za radničke povjerenike kod preduze-ća »Kninska« industrija drveta u Driniću-Oštrelj te je tamo izabrano 5 povjerenika i 5 zamjenika, svi članovi Saveza drvodjelskih radnika Jugoslavije.
Mi želimo novim1 povjerenicima plodan i uspješan rad.
DOPISI
Kranj
Končno je definitivno rešena pravda našega starega s. Hafnerja Matevža, ki se je dne 21. marca 1931 v službi ponesrečil in ga je železniška uprava dne 19. septembra 1931 črtala iz staleža brez vsake pokojnine in rente na podlagi izjave pristojnega šef-zdravnika, da je postal nesposoben za službo vsled starostne oslabelosti. Po 35 letih neprekinjenega službovanja, je star 65 let ostal brez vseh prejemkov. Vse vloge na direkcijo, bolniški fond, pritožbe na centralni upravni odbor bolniškega fonda so bile zaman, ker je revež pač postal nesposoben vsled starostne oslabelosti in za to ni predvidene nikake rente. _	o
Ujedinjeni savez železničarjev se je zavzel za tega reveža in po dveh obravnavah pred izvoljenim sodiščem v Beogradu se je z zdravniško preiskavo ugotovilo, da je on postal nesposoben vsled posledic nezgode ter mu je sodišče prisodilo stalno mesečno rento po Din 500.—. S. Hafner je sedaj že dobil nakazano rento za eno leto za nazaj. Tudi iz tega slučaja se vidi, kaj premore res pravo zastopstvo in da je organizacija nujno potrebna vsakemu delavcu, ker le ona ga bo pravilno zaščitila.
Sava—Trbovlje
Velike spremembe so nastale na tej progi. Zvezarske podružnice rastejo kakor gobe po dežju in »ustanavljači« teh podružnic imajo že zelo velike pravice. Sam občni zbor v Trbovljah dne 19. II. je dokazal, kaj je zvezarski gospodi vse dovoljeno. Da ni bilo treba hoditi peš domov, so se lepo peljali z rezervo (strojem) ponoči iz Trbovelj do savskega mostu pred Zagorjem in celo po nepravem tiru domov. Radovedni smo, kdo je dovolil uporabo premikalnega stroja za privatne svrhe, kdo je dovolil, da je stroj brez pravih signalnih luči in celo po nepravem tiru peljal na progo? Radovedni smo, zakaj se ta ponočni izlet s strojem ni vršil čisto v postajo Zagorje, marveč so gg. pasažirji izstopili pred mostom? Radovedni smo, kdo bi odgovarjal, ako bi bil povožen nočni stražar, ki je srečal to ekskurzijo na ovinku in se umaknil na desni tir meneč, da prihaja vlak po levem: tiru?
Upamo, da bo uprava uredila take nočne vožnje.
Na naši progi se je tudi ustanovil odsek »Sloge«, ki ima zelo pridno vaje. Ugotavljamo, da vlada že v marsikateri družini prijetno razpoloženje, ker se vaje večkrat zavlečejo in imajo vsled napornega pihanja »učenci« presuha grla.
Zadnje čase so se vršili v Trbovljah tudi neki prepiri, za katere se je celo zanimala žandarmerija. Pa o tem, več prihodnjič.
Enako bomo prihodnjič poročali tudi o »ribolovu med službenim časom« in kontroli službe »po telefonu« do napetih kegljaških partijah.
Kakor vidite, smo res zelo napredovali in nove pridobitve obetajo prinesti delavcem res »zlate čase«, zlasti tam, kjer se nekateri hvalijo, kako so spravili stran s. Rape in če bo treba, da bodo spravili še druge.
Iz¥l@ček iz važnih okrožnic
Plača delavca, ki se je vrnil v službo po dovršenem kadrovskem roku
Na vprašanje, ali pripada delavcu, ki je že vžival poleg osnovne tudi uvečano plačo, pa je odšel iz železniške službe, da odsluži kadrovski rok in se je nato vrnil v roku navedenem’ v tč. 3 čl. 22 delavskega pravilnika v železniško službo, tudi uveča-na plača, ali pa samo osnovna dnevnica po službenih letih, je minister saobraćaja v aktu MS br. 27179/33 odobril sledeče tolmačenje:
Z čl. 40 delavskega pravilnika so predvideni točni pogoji, po katerih morajo dobiti delavci osnovno in uvečano dnevnico. Vsled tega ima delavec, ako izpolni pogoje čl. 40, .pravico tudi na uvečano dnevnico po odredbah pravilnika. Ne smie se ga tretirati kot novo sprejetega delavca, marveč samo kot delavca, ki je prekinil službo radi odslužitve kadrovskega roka v smislu tč. 3 čl. 22 delavskega pravilnika.
Glasom tega tolmačenja se mora takim delavcem priznati tudi uvečana dnevnica (ta dnevnica (ta odlok je bil izdan pod GD br. 6161/34.
*
Delavec se mora v roku treh mesecev po odsluženi vojaščini javiti za nastop službe.
Na vprašanje, ali se zamore delavcu, ki je vsled bolezni prekoračil v pravilniku določeni rok treh mesecev za nastop službe po odsluženi vojaščini, vseeno priznati prejšnja železniška služba za pridobitev stalnosti, je minister saobraćaja na predlog komisije za tolmačenje delavskega pravilnika pod M. S. br. 26.959/33 odobti! sledeče tolmačenje:
»Pogoji, ki jih mora delavec izpolniti, da se mu prejšnja železniška služba prizna za pridobitev stalnosti, so sledeči: Ali se mora javiti v roku treh mesecev po končani vojaški službi na delo, ali pa mora v istem času vložiti pismeno prošnjo za službo. Ker ga bolezen ne ovira, da ne bi mogel vložiti prošnjo za zopetno zaposlitev, se mu prejšnje službe ne more vračunati za pridobitev stalnosti.«
(M. c. 6p. 2049/34.)
Šibenik
Iz zagrebačke radionice
Jedan od silovanih.
Izbori radničkih povjerenika za željeznicu
„Šipad“
Iz tega tolmačenja sledi, da se mora delavec po odsluženi vojaščini, ako želi, da se mu prejšnja železniška služba vračuna za pridobitev stalnosti, javiti v določenem roku treh mesecev osebno ali pismeno za nastop službe.
*
Odtegljaji za nabavljahu) zadrugo.
Minister saobraćaja je z aktom M. S. br. 20837/33 odredil, da se za železničarske nabavljalne zadruge ne srne odrediti večja prepoved (odtegljaj) na prejemke kot do ene tretjine prejemkov brez draginjskih doklad, ker se terjatve nabavljalne zadruge ne morejo smatrati za državne terjatve, marveč so privatnega značaja.
Prejemki delavcev, ki se jih uporablja za kurjače.
Ker se mora v slučaju potrebe (povečanega izvoza itd.) začasno porabljati tudi pomožne delavce za kurjače, je z ozirom na dejstvo, da dobi tak delavec za čas kur-jaške službe še kilometražo, premogovno-premijo, vprašala Generalna direkcija, ali obdrže ti delavci ta čas svojo normalno plačo, ali se jim plačo za ta čas zmanjša in za koliko.
Minister saobraćaja je na predlog komisije za tolmačenje zakona z odlokom: M, S. br. 20.109/33 od 3. II. 34 odredil sledeče: »Delavce se more zaposliti za pomožne kurjače ter prejemajo za ta čas kot navadni delavci svojo dotedanjo dnevnico brez vsakega zmanjšanja.«
Prošnje za dopust radi orožne vaje so kolka proste.
Ministarstvo financ je z odlokom 92.907/111-33 odredilo, da so predstavke uslužbencev, s katerimi zahtevajo dopust zaradi orožne vaje, kolka proste.
Vozne olajšave na progah Jadranske plo-vitbe so ukinjene.
Z odlokom št. G. D. 7682/34 od 17. II. 1934 je ukinjen medsebojni sporazum med železniško upravo in Jadransko plovitbo glede voznih ugodnosti in nimajo sedaj železničarji na ladjah Jadranske plovitbe ni-kakih voznih ugodnosti.
Kaj je s stalnostjo delavca v slučaju ponov-• nega sprejema v službo?
Večkrat se pripeti, da prestane stalnemu delavcu služba po neprekinjenem 6 mesečnem bolovanju ali na podlagi izvida žel. zdravnika, da je postal nesposoben za službo, enako pa tudi delavec večkrat poda ostavko na železniško službo. Kasneje delavec popolnoma ozdravi, odnosno zaprosi za zopetni sprejem v žel. službo in nastane tedaj vprašanje, ali se mu s sprejemom zopet automatično prizna stalnost.
Tozadevno je minister saobraćaja izdal pod M. S. br. 2049/34 sledeče tolmačenje:
»Stalni delavec, ki je svojevoljno izstopil iz službe, pa se kasneje zopet vrne v državno službo, zamore pridobiti prejšnje pravice le, če je to z rešenjem o zopetnem sprejemu izrecno določeno. Isto velja tudi za stalne delavce, ki jim je služba prestala po 6 mesečnem bolovanju odnosno vsled duševne ali telesne sposobnosti.
V koliko se jim prizna stalnost je odvisno od prostih mest in kreditov. Drugače pa se takega delavca sprejme, če na to pismeno pristane le začasno kot začasnega delavca.«
UPRAVO »DELAVSKE POLITIKE« za Ljubljano in širšo okolico jc prevzel urednik našega lista s. J u -rij Stanko. Opozarjamo železničarje, da prično naročati »Delavsko Politiko« direktno tam. Stane 10 Din
mesečno.
Sodrug! Ali si že prispeval za pomoč avstrijskim beguncem? Če še nisi, stori takoj svojo dolžnost!
Hnmesto truda m soncu
ki je prvovrsten domač izdelek
Zahtevajte ga v Vaših prodajalnah!
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.