Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 31. januarja 2024 8 Za božič doma, med najbližjimi, za silvestrovo pa … Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII 12 Od hmelja do piva ŠT. 11 I 20. december 2023 25 Pri jaslicah je spoznal tudi svojo ženo Moč sodelovanja T. T. Žalec mag. Gorazda Kozmusa. Oba sta izrazila predvsem veliko hvaležnosti in optimizma. Skozi večer sta goste popeljali mladi voditeljici Tina Marinc in Tina Doler, sodelovanje pa je pravzaprav zanetila Melita Estigarribia Villasanti iz glasbene šole, ki je z Bojano Hrovat iz preboldske osnovne šole prepletla niti sodelovanja. Že konec novembra sta skupno praznično prireditev Pod isto streho pripravili I. in II. OŠ Žalec in s sporočilom pomena sodelovanja in sožitja odprli praznični december na šolah, ki domujeta pod isto streho. B.P. V četrtek, 14. decembra, se je v večnamenski dvorani OŠ Prebold ponovno pokazala moč sodelovanja na koncertu, ki so ga združeno pripravili Glasbena šola Risto Savin Žalec, Vrtec Prebold in Osnovna šola Prebold. Sporočila božiča in prazničnega decembra so tako posebej zaživela. Moč sodelovanja se je prepletala v prazničnih pesmih in popevkah v izvedbi pevcev in mladih glasbenikov, ki jim je občinstvo z veseljem dodalo še malo svojega glasu. V uvodu so prisluhnili nagovoru ravnateljice OŠ Prebold Vesne Kumer, v zaključku pa zahvali ravnatelja GŠ Risto Savin Več o tem pa na str. 23 Dobrega sodelovanja s sabo in z drugimi! LUCIJA GROBLER Skupaj na prazničnem koncertu Čarobni nabiralnik L. G. B. P. 13. decembra so se otroci v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec poslovili od Božičkovega nabiralnika. Ekipa ZKŠT Žalec je avlo, ki je zaradi slabega vremena gostila čarobno dogajanje namesto atrija Savinove hiše in Šlandrovega trga, spremenila v pravo mini čarobno deželo. Pri organizaciji čarobnega dogodka je pomagala ekipa Društva Dobra ideja s Polzele. Pripravili so decembrsko rajanje s predstavo Zimska vila pričara sneg. Palček fotograf je s polaroidnim fotoaparatom fotografiral družine v Božičkovem kotičku, Palček Poslikalček je risal po obrazih, ob kolesu sreče pa so razdelili darila ter se posladkali z brezplačnimi čokoladnimi štručkami in čajem, ki jih je priskrbel ZKŠT Žalec. Otroci so ustvarjali v ustvarjalnici z Urbane kmetije. Tisti, ki so dali pismo v čarobni nabiralnik v Žalcu ali Sprehajam se skozi naslove uvodnih besed v letošnjih izdajah Utripa Savinjske doline, ki so »revidirale« mesece in morda dale kakšno skromno priporočilo, če se izrazim skozi terminologijo revizorskih oči. Leto smo januarja odprli z močnimi in pomenljivimi besedami Pokidajmo najprej pred svojim pragom … Koliko nam je to uspelo? Prišla je pomlad, sem februarja citirala enega od govornikov na kulturnih proslavah: »Ne pozabite, tukaj smo zato, da bi bili drug drugemu človek. In to je kultura.« Smo bili v letu 2023 kaj kulturni? O moči šibkejšega spola je tekla beseda v marcu, mesecu, ki ga nekoliko bolj posvečamo ženskam. Želela sem si, da se šibkost raje poveže z besedami srčnost, zavzetost, duševna moč, vztrajnost, delavnost, brezpogojnost v ljubezni in odnosih. In ne z nasiljem, o zov iz okolja, vsemu, kar nam vsiljuje? »Nasmehnimo se in sprejmimo tisto, kar nam življenje ponuja. Gotovo se nam življenje nasmehne nazaj, če smo pri tem vztrajni,« smo priporočali maja z naslovom Prostovoljstvo bogati, nasmeh pa polepša. Upam, da smo se večkrat nasmehnili vsaj vse druge mesece, avgusta pa, ko smo ugotovili, da poplave niso prinesle človeških žrtev, če je že bil naš pogled bolj grenak ob pogledu na materialne posledice. Sonca vsem, ki dobro v srcu mislimo! smo zaklicali tudi junija ob političnem razdvajanju, ki se je tudi takrat bolj ukvarjalo z »oslovo senco« kot v resnici reševalo realno življenje v naši državici. Spomnili smo se zadnje kitice Prešernove Zdravljice: »Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí Ob vsem, kar gre narobe v teh časih, gre tudi veliko prav, si ob tem priznajmo. In to je odlično izhodišče za nov začetek. V svojem in v imenu Utripajoče ekipe vam želim prijazno praznovanje in dobro sodelovanje v letu 2024, z drugimi in s samim seboj. Slovo od Božičkovega nabiralnika kje drugje, samo še počakajo, da jim v prihodnjih dneh Božiček osebno odpiše ali pa jim pod smrečico pusti kakšno darilo. katerem je letos veliko tekla beseda in ki v Sloveniji trikrat pogosteje zadene ženske. Nasilje je že veliko prej, kot postane fizično – no, patriarhalni ostanki v naši družbi tega ne imenujejo tako. Nasilje pa čuti tudi četrtina moške populacije, da se razumemo, in žal tudi naš podmladek. Konec aprila smo kot upor druge vrste nasilju zaklicali Uprite se in si privoščite maj! Ali smo se letos kaj uprli negativnemu predznaku impul- Življenje je izzivalna pustolovščina. Če se znamo soočiti s spremembami in se svobodnega duha spopadamo z usodo, smo nepremagljivi. Helen Keller vsak, kar nas dobrih je ljudi!« In ker se nas je bolj malo »prijelo«, je prišla »kazen«, poplave. Prostovoljstvo za strateško panogo sem nato zapisala v uvodniku avgusta, kajti včasih se zdi, da nam samo ta »panoga« res cveti. Komaj smo pospravili vse poplavljene smeti, počrpali vodo, že smo se znašli na nasprotnih bregovih te iste reke. O tem, kaj je prav, smo dobili obratno sorazmerno razmišljanje, realno pa »je poplava odnesla«, pa če se nam zdi, da na levo ali desno ali nekje po sredini. »Včasih je preprosto treba zagrabiti za svojo metlo in pustiti druge, da živijo med smetmi ali pa da pometejo sami, če želijo. Če ne moremo pomagati ljudem, jim vsaj ne škodimo. Živimo in pustimo živeti,« smo zato razmišljali septembra. Sonca za duševno zdravje pa smo si zaželeli oktobra, ko smo se ob vsem, kar nam je prineslo leto, veliko pogovarjali, da je čedalje več ljudi, ki zbolevajo »na duši«. Zakaj le? November nam uhaja, advent prihaja in uživajte v malih stvareh, če nam že letos ni uspel kakšen veliki met, se je zapisalo kakšne tri tedne nazaj. In kako naj naslovim zadnji uvodnik tega leta? Ni dovolj, če gremo za praznike na spoved v cerkev ali se kako drugače odvežemo »grehov minulega obdobja«, tudi »grehov« proti sebi, da se razumemo – in potem grešimo naprej do naslednje spovedi. Ali če se potopimo v »nadomestno religijo«, ki nas bolj pohvali. Spoved deluje, če potem ISKRENO ravnamo drugače naprej. Sodelovanje, ekipni duh, sprejemanje drug drugega in spoštovanje so dokazale OŠ Prebold in Glasbena šola Risto Savin Žalec, ki sta se povezali s skupno glasbeno prireditvijo, ter I. in II. OŠ Žalec, ki sta nas s prireditvijo Pod isto streho ob zgoraj omenjenih spomnili tudi na vrednote sožitja in podiranja tabujev. Ob vsem, kar gre narobe v teh časih, gre tudi veliko prav, si ob tem priznajmo. In to je odlično izhodišče za nov začetek. V svojem in v imenu Utripajoče ekipe vam želim prijazno praznovanje in dobro sodelovanje v letu 2024, z drugimi in s samim seboj. Ohranite trdna tla pod nogami in pogumno vstopite v leto 2024! TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC Gasilci praznovali ŠT. 12 I december 2023 Že druga seja v treh tednih L. GROBLER T. TAVČAR Na slavnostni seji ob 120-letnici delovanja PGD Gotovlje so se v sredo, 13. decembra, zbrali člani in številni drugi gostje. Spominsko zahvalo je prejela tudi GZS, ki jo je predsedniku Janku Cerkveniku izročil predsednik PGD Gotovlje Nejc Centrih. Na slovesnosti ob 120-letnici PGD Gotovlje je predsednik GZ Slovenije in osrednji govornik Janko Cerkvenik čestital gotoveljskim gasilcem za visok jubilej, se zahvalil njim, vsem gasilcem Spodnje Savinjske doline, občinam Spodnje Savinjske doline, še posebej pa Občini Žalec, ki so z odliko opravili svoje delo pri organizaciji kongresa. Še posebej pa je Janko Cerkvenik izpostavil gasilce v katastrofalnih poplavah, kjer so gasilci bili pri svojem delu uspešni. Predsednik PGD Gotovlje Nejc Centrih je v svojem nagovoru nekaj več besed namenil 120-letnici in zgodovini delovanja gotoveljskih gasilcev. »Gasilsko društvo Gotovlje je bilo ustanovljeno 13. decembra 1903 pod imenom Prostovoljna požarna bramba. Na današnji dan pred 120 leti so se naši predniki odločili, da ustanovijo brambo, ki bo varovala domačije pred zloglasnimi plameni, ki so ob požarih pogoltnili cele vasi. Takrat se društvo in člane s potrebnim orodjem in opremo. Ob ustanoviti je društvo imelo na razpolago le staro vaško črpalko – brizgalno brez tlačnih in sesalnih cevi. S pomočjo krajanov so zbrali toliko sredstev, da so marca 1904 kupili prvo štirikolno brizgalno Čermak z vso pripadajočo opremo, poganjali pa so jo konji. V avgustu so odprli nov gasilski dom, ki stoji na istem mestu kot sedanji, vendar je bil manjšega obsega. Društvo se je skozi čas razvijalo, opremljalo tehniko, usposabljalo in sledilo rdeči niti, ki je za nas gasilce zelo pomembna – to pomeni pomoč sočloveku in tistim, ki našo pomoč potrebujejo, tako ob naravnih in drugih nesrečah, ki pa jih v zadnjem času ne zmanjka, kar vidite tudi sami. Kljub temu da ne vemo, kaj nas čaka, bomo to poslanstvo humanitarnosti in pomoči drugim peljali naprej, v ponos našim prednikom, ki so to poslanstvo predano opravljali in predajali naprej.« Besede zahvale je gotoveljskim Danes se bodo žalski občinski svetniki v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec dobili na 10. redni, zadnji seji v tem letu. Na njej bodo med drugim obravnavali terminski program dela OS Občine Žalec za leto 2024, v prvi obravnavi pa tudi vsebinski program dela. Že 29. novembra pa so opravili 9. sejo in na njej potrdili vse predlagane sklepe. V občinsko volilno komisijo so svetniki na 9. seji imenovali predsednika in tri člane ter štiri namestnike, in sicer za predsednika Simona Krčmarja iz Žalca (namestnica Alja Fece iz Petrovč), za člane pa Staneta Jagra iz Dobriše vasi (namestnica Maša Tratnik iz Galicije), Loro Pirmanšek Virant iz Žalca (namestnica Lilijana Draškovič iz Žalca) in Mojco Vukmanič iz Vrbja (namestnik Primož Sraka iz Petrovč). Potrdili so sklep o uvrstitvi nakupa novega kolesarskega spretnostnega poligona v vrednosti 1.280 evrov v N OV I ČK E L. G. Dokončali več cest V zadnjem času je Občina Žalec dokončala ureditev nekaterih cest v občini, je na 9. seji OS Občine Žalec povedal vodja Urada za gospodarske javne službe v občini Aleksander Žolnir. Uredili so cesto pri Vrtcu Zahod, ki je bila prej narejena kot začasna povezovalna cesta med gotoveljsko cesto in priključkom proti Hoferju. Sedaj je ta del dograjen s pločnikom in parkirišči, zgrajeno pa je tudi križišče, ki bo napajalo bodoči Vrtec Žalec Zahod. Gre za okrog 100 m ceste skupaj s križiščem. Druga dokončana cesta je cesta mimo IHPS Žalec in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva do Omco Feniksa v dolžini 600 m, ki je bila v celoti rekonstruirana v vrednosti okoli 172 tisoč evrov. Tretja cesta pa je nadaljevanje rekonstrukcije proti Ponikvi oz. od Velike Pirešice proti Studencam v dolžini 900 m v vrednosti 175 tisoč evrov. Sekundarni vodovod Hramše Zavrh S slavnostne seje ob 120-letnici je zbralo 38 mož, ki so med seboj izvolili prvega načelnika Andreja Antloga, namestnika Franca Baša, tajnika Antona Gorška, blagajnika Blaža Brinovca in štiri odbornike Franca Jošta, Franca Malgaja, Franca Kranjca in Gregorja Golčarja. Pred seboj so imeli težko in odgovorno nalogo, saj je bilo treba začeti iz nič opremljati gasilcem namenil tudi žalski župan Janko Kos. V nadaljevanju sta predsednik PGD Gotovlje Nejc Centrih in poveljnik Nejc Krajnc desetim društvom in organizacijam podelila spominske zahvale, enajstim pa pisne zahvale. Sejo so popestril pevci Gr’Oljka Gotovlje in učenci POŠ Gotovlje. Podrobnejši program na zkst-zalec.si Po izgradnji vodovoda Hramše Zavrh, ki je bil zgrajen v okviru projekta oskrbe s pitno vodo z evropskimi sredstvi, že poteka gradnja manjšega dela sekundarnega omrežja z namenom, da se priključijo posamezni objekti in zagotovi cilj priključitev 123 prebivalcev v objektih ob vodovodu, kjer bo to sekundarno omrežje zgrajeno. Del omrežja v Hramšah je že sprojektiran, še letos in v prihodnjem letu pa načrtujejo priključitev objektov, ki so najbližje že zgrajeni trasi, je povedal Aleksander Žolnir na 9. seji OS Občine Žalec. V letu 2024 bo zgrajen del omrežja za objekte, ki imajo sedaj težave z oskrbo s pitno vodo zaradi same lege, v letih 2025 in 2026 pa načrtujejo tudi izgradnjo hidroforne postaje za objekte severno od objekta hidro, ki so locirani na hribu ter precej razpršeni in oddaljeni eden od drugega, gradnja vodovodnega omrežja pa je precej draga. Po projektantski oceni bo po posameznih objektih dosegala ali celo presegala 10 tisoč evrov. Obstajajo pa nekateri še bolj oddaljeni objekti, ki so še bolj zahtevni in za katere bodo morali zagotoviti soglasja sosedov, da bodo k njim speljali vodovod preko njihovih zemljišč. veljavni načrt razvojnih programov 2023–2026 (za izvedbo projekta Kaj veš o prometu). Kolesarski spretnostni poligon je bil poplavljen in uničen na poligonu ZŠAM Savinjske doline v Ločici pri Polzeli. Svetniki so potrdili tudi predlog Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec v skladu z novim Zakonom o cestah, ki je pričel veljati 29. oktobra lani. V skladu z novim 119.a členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije so potrdili spremembo Odloka o ustanovitvi JZ ZKŠT Žalec. Ta člen namreč pravi, da mora »akt o ustanovitvi posrednega uporabnika državnega proračuna, ki je javni zavod in ki poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitev na trgu, vsebovati določbo, da javni zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z njenim izvajanjem zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov«. V tridesetdnevno javno obravnavo so svetniki posredovali tudi lokalni program kulture v Občini Žalec za obdobje od 2022 do 2030. Seznanili so se tudi z dokončnim poročilom nadzornega odbora Občine Žalec za ZKŠT in Glasbeno šolo Žalec, ki ga je podala predsednica NO Nina Lozinšek. Nadzorni odbor je v obeh primerih ocenil, da je bila poraba javnih sredstev proračuna Občine Žalec za leto 2022 po pregledu dokumentov gospodarna in učinkovita v skladu z veljavnim proračunom, nepravilnosti in napak niso odkrili. Pri ZKŠT Žalec je izdal še priporočilo. Na današnji 10. redni seji bodo žalski svetniki poleg terminskega in vsebinskega programa dela občinskega sveta obravnavali tudi predlog sprememb Odloka o občinskem podrobnem načrtu ureditvenega načrta za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem, pa tudi predlog sprememb Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del enote urejanja PO-5 (ki se navezuje na tehnični popravek zaradi gradnje Vrtca Ponikva). Odločali bodo tudi o predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in o merilih za odmero komunalnega prispevka za območje LO-4/4 (naselje Ložnica pri Žalcu). Ponovno bodo na mizi spremembe petih odlokov o ustanovitvi javnih zavodov v skladu s spremembami zakonodaje (uskladitev z novim 119.a členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije), in sicer o ustanovitvi JZ Žalske lekarne, JZ Zdravstveni dom »dr. Jožeta Potrate« Žalec, JZ Mladinski center Žalec, JZ UPI Ljudska univerza Žalec in VIZ Vrtci Občine Žalec. Glasovali bodo tudi o letnem programu športa v Občini Žalec za leto 2024 in obravnavali poročilo o uresničevanju akcijskega načrta Občina po meri invalidov v Občini Žalec. Prednovoletna sprejema L. GROBLER T. TAVČAR Župan Občine Žalec je skupaj s sodelavci v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravil dva prednovoletna sprejema, 7. decembra za predstavnike negospodarstva, 14. decembra pa za predstavnike gospodarstva. Dvorana je žal za obe skupini naenkrat premajhna, sicer pa bi bilo prav, da bi naredili skupni sprejem, je ob tem povedal župan Janko Kos, sicer vesel dvakrat polne dvorane. Obojim je zaželel srečno in uspešno leto 2024 ter tudi, da naj ne pozabijo na svojo Občino Žalec. Občina Žalec je predstavnikom negospodarstva 7. decembra podarila predstavo Mojce Fatur Bolje ne bo nikoli, predstavniki gospodarstva pa so se lahko do sitega nasmejali Domnu Valiču v monokomediji Žigolo, s. p. Oboji so bili na koncu srečanja pogoščeni tudi z jedačo in pijačo. Bolje ne bo nikoli z Mojco Fatur Predstavniki negospodarstva (7. decembra) in gospodarstva (14. decembra) so obakrat napolnili dvorano žalskega kulturnega hrama. OBČINA ŽALEC ŠT. 12 I december 2023 »Za nami je najtežje leto mojega županovanja« LUCIJA GROBLER T. TAVČAR 3 Vrtec bodo prevzeli konec januarja L. GROBLER T. TAVČAR Uravnotežen razvoj Občine Žalec, na državnem nivoju pa zdravstvene reforme sta med drugim želji župana Janka Kosa za leto, ki prihaja. Za žalskim županom Jankom Kosom je prvo leto četrtega mandata, in kot pravi sam, je bilo to, trinajsto leto, če smo malce vraževerni, modra zato najtežje. O teži leta, ki odhaja, o ciljih za prihodnje in še o čem pa je povedal tudi nekaj spodnjih misli. Janko Kos »Prvo leto četrtega mandata je bilo eno najtežjih, odkar sem župan. Če lahko primerjam, epidemija covida, ki je bila sicer zelo stresna, zame ni bil tako težka, kot so bile avgustovske poplave letos. Voda je dolgoročno vplivala na našo ekonomijo, finance, politične odnose, socialo, družbene odnose. Zaradi poplav se bomo prepirali še dolgo let; upam, da nas voda ne bo toliko razdvajala, kot nas je svetovna vojna. Upam, da bodo nesoglasja zvodenela čim prej. To pa se bo zgodilo samo, če bomo k reševanju posledic pristopili sistematično in si vsi enako želeli, da se intervencijski ukrepi naredijo,« je povedal Janko Kos. O tem, zakaj se vedno zaletimo v zid nesoglasij in delitev, pa je dodal: »V ljudeh je veliko dobrega in veliko enotnost pokažemo, ko imamo skupnega sovražnika. Takrat znamo biti odločni, dobronamerni, domoljubni. To se je pokazalo že v osamosvojitveni vojni in tudi v avgustovskih poplavah, ko so ljudje zastavili življenja za življenja drugih. Potem pa se je že začelo. Kdo je bolj zaslužen, kdo bo prvi dobil priznanje, bo bolj pohvaljen, kdo si bo iz tega skoval več političnega kapitala? Zavist, delitve. To so neki stari vzorci, ki se ponavljajo, in ne vem, kje smo jih dobili. Morda je povezano s tem, ker imamo še premalo časa lastno državo, ker imamo kompleks manjvrednosti, ker smo bili tako dolgo tlačani in podložniki … Čeprav smo enako sposobni in lepi kot ostali, na tem majhnem koščku pod Alpami imamo v ljudeh veliko bogastvo, na športnem, znanstvenem, gospodarskem in katerem koli področju dosegamo odlične rezultate … Imamo lastno državo, ki je mnogi narodi nimajo. Moj moto v vlogi župana je čisto preprost: 'Bodi prijazen, delaj dobro in se trudi po svojih najboljših močeh.' Vsem vedno ne moreš ustreči, vsega ne moreš narediti, pomembno pa je, da lahko vsakemu pogledaš v oči in mu rečeš, da preden vrže kamen, naj pogleda, ali je sam brez greha. Z leti, ko sem malo starejši, se vedno bolj zavedam tudi svoje in naše ranljivosti in minljivosti, kako smo v bistvu nemočni in majhni, ko pride poplava, nesreča. Zato poskušam ravnati vse bolj s pametjo in manj s srcem. Včasih sem odreagiral preveč s srcem, pa malo s pametjo. Dozoreti moraš skozi leta, mandate, da ugotoviš pravo mero.« Formula za Slovenijo? »Slovenije ne moremo resetirati. Nekateri ljudje, ki kreirajo usodo Slovenije, se bodo morali umakniti, ko potečejo mandati. Morajo se politično upokojiti. Računam na mlade, da bodo gojili podobo te države na novih vrednotah in se zavedali, da ni pomembno, kdo je bil na kateri strani, da se ne bomo ozirali nazaj, ampak bodo gledali naprej. Pred sabo imamo vsi skupaj trajnostno strategijo, v kateri so na pohodu zmogljivejši računalniki, umetna inteligenca …« Ob tem Janko Kos je poudaril, da sta nadvse pomembna povezovanje in sodelovanje ter še: »Nekoč so nas napadali s puškami in tanki, danes pa nas napadajo z močnejšo kulturo, močnejšim jezikom, močnejšim kapitalom. Popačili smo lep slovenski jezik z angleščino in popačenkami in ga izgubljamo. Na slovenskem taboru smo se pred 155 leti zavzemali, da bi imeli slovenski jezik v cerkvah, šolah. Zdaj se bojim, da ker se ne znamo zaščititi, ker smo preveč hlapčevski, da slovenščine čez 50 let ne bomo več gojili. Če delaš v Sloveniji, če se vpišeš v šolo, moraš znati slovenski jezik. Nikogar ne želim na silo Asimilirati. Želim, da se tujci vključijo v skupnost in spoštujejo okolje in kulturo, v katero prihajajo. Mi smo lahko ponosni na svojo državnost, ljudje so zanjo umirali, ali jo bomo danes prodali kar tako? Tukaj ne znamo stopiti skupaj. Po eni strani bi radi bili samozadostni, samosvoji, po drugi pa še vedno klečeplazimo.« Janko Kos je mnenja, da so preveč ubogljivi tudi politiki, levi in desni, ki bolj gledajo, da se ne bi nikomur zamerili, da bodo dobili naslednji mandat, kot pa da bi nekaj naredili prav. Nekoliko ga je razočarala tudi sedanja vlada: »Pri poplavah se je vlada izkazala, to je treba reči. A ustavila se je že pri zdravstveni reformi. Včasih sem jezen na to vlado, ker ni izkoristila tistega, kar ji je bilo dano po volitvah. Tako velika moč, število poslancev, ki jih v Sloveniji še nikoli nihče ni imel, idealna priložnost, da se v Sloveniji naredijo velike reforme. Ampak ni še konec mandata, še je priložnost. Zdaj je treba pokazati, ali imamo pogum.« Kako pa se v teh časih po mnenju župana »drži« Občina Žalec? »Občina Žalec je dobila zlato priznanje za ustvarjanje zaposlitvenih pogojev in za rast gospodarstva. Vidijo nas kot zelo napredno občino, uvrščamo se zelo visoko, v zgornjo tretjino hitro rastočih, uspešnih slovenskih občin. Pospešeno se gradijo stanovanja, z individualno in blokovno gradnjo, razvijamo obrtne oz. industrijske cone, čedalje več gospodarskih družb se zanima za našo občino. Zaradi tega pa moramo poskrbeti za osnovno infrastrukturo, vodovod in čisto pitno vodo, kanalizacijo. Moramo graditi vrtce, šole, športne centre, sprehajalne steze, skrbeti za zdravstvene domove in kulturne hrame, da omogočimo tudi kakovostno življenje in preživljanje prostega časa. Kakovostnejše in cenejše je tukaj življenje tudi za tiste, ki odhajajo na delo v Ljubljano. In tudi moj cilj je, da ne krepimo samo Ljubljane, ker centralizem je značilnost manj razvitih družb, mi pa si želimo policentričnega razvoja. Pokrajin najbrž ne bo, se ne bomo mogli uskladiti, ampak regije pa so potrebne in morajo imeti izvirne pristojnosti in izvirne prihodke. Občina Žalec ima v naslednjem obdobju cilj uravnotežen razvoj občine na področju gospodarstva in negospodarstva, popolnitev industrijskih con, ob tem pa omogočanje infrastrukturnih pogojev. Želimo, da se Žalec kot občina razvija, tudi na področju turizma.« O željah za naslednje leto pa Janko Kos dodaja: »V naslednjem letu si želim, da nam prizanesejo poplave ali kake večje nesreče. Pisali smo ministrstvu, da pričakujemo jasne odgovore in ukrepe, kako bomo sanirali Savinjo, da ne bo več poplavljala. Mi tega odgovora ne moremo dati, za Savinjo pa je odgovorna država. Bo pa treba preusmerjati kakšna sredstva. Prijavljali se bomo tudi na tiste vmesne razpise za turizem, šport, gospodarsko infrastrukturo, na te se bomo prijavljali sproti, zato imamo zelo dobro ekipo na občini in v Razvojni agenciji Savinja. Vsem pa v naslednjem letu želim veselja, poguma in uspehov na vseh področjih. Naj ne bodo žrtev prevelikih pričakovanj, naj si postavijo realne cilje. Predvsem pa želim, da bi bili zdravi in srečni. Zdravje je res vrednota in tega se posebej zaveš, ko si enkrat bolan. Že iz tega vidika je moja želja na državnem nivoju zdravstvena reforma. Da bi vsi v zdravstvu spoštovali človeške vrednote, drug drugega in Hipokratovo prisego. Ob tem za reformo zdravstva niso najpomembnejše zdravniške plače. Ker če bi bile najpomembnejše plače, potem jaz ne bi bil župan.« Nov vrtec Žalec Zahod v teh dneh dobiva tudi urejeno zunanjo podobo. V Žalcu je bil 16. novembra opravljen tehnični pregled Vrtca Zahod, kjer v teh dneh že končujejo zunanjo ureditev in fasado objekta. Kot je na seji občinskega sveta Občine Žalec 29. novembra povedala mag. Nataša Gaber Sivka, je glavni izvajalec del, podjetje Esotech, podal vlogo za podaljšanje izvedbenega roka, saj so bili v letošnjih ujmah prizadeti in poplavljeni nekateri podizvajalci projekta. Prevzem objekta je tako podaljšan do 31. januarja prihodnje leto. Do takrat bodo pridobili uporabno dovoljenje, v skladu s koncesijsko pogodbo bo Občina Žalec opravila kvalitetni prevzem. Izvedli bodo tudi usposabljanje vseh uporabnikov in zaposlenih vrtca. Sicer pa je objekt notranje že opremljen. Dokončati je treba še zunanjo ureditev in fasado ter priključiti sončno elektrarno. Vrtec bo lahko v devetih oddelkih sprejel okoli 170 otrok, imel pa bo tudi prostore za upravo, osrednjo kuhinjo in večnamenski prostor, ki ga bodo lahko v popoldanskih urah koristili tudi drugi. Vrednost naložbe znaša 12,8 milijona evrov. Drsališče odlično obiskano BINA PLAZNIK Žalsko drsališče je postalo tudi priljubljeno predpraznično zbirališče ljudi. Spoštovani, moje voščilo je voščilo hvaležnosti za vse prijazne in spodbudne nasmehe, OBČINA ŽALEC za hvaležne stiske rok, za vse napore in pomoč, ki ste jih soljudem podarili v hudih dneh, ko nas je prizadela ujma. Moje voščilo je voščilo upanja, da smo se v nesreči trdneje povezali in se okrepili v solidarnosti, da bo čas hitreje zacelil rane, izbrisal žalost ter vrnil ljudem vedrino in vero, da bo kmalu spet vse dobro. Naj svetla betlehemska luč posije v vaše domove in v naša srca, da bomo vedno našli prave poti do soljudi. V tem pričakovanju vam voščim: naj bo novo leto 2024 leto ustvarjalne moči in zorenja, srčno in srečno! Janko Kos, župan Občine Žalec s sodelavci Drsališče z naravnim ledom, ki je 5. decembra zaživelo na Šlandrovem trgu v Žalcu, vsako leto privabi drsalke in drsalce vseh starosti iz vseh krajev Savinjske doline. Tudi letos so in še bodo dogajanje na drsališču in ob njem popestrili z mnogimi dogodki, od tečajev drsanja za najmlajše, animacijskih hokejskih skupin, tematskih večerov za odrasle in diska na ledu do koncertov za različne starostne skupine. Drsanje je brezplačno, izposoja drsalk znaša dva evra. Obratovalni čas drsališča je od ponedeljka do četrtka od 15. do 20. ure, ob petkih od 15. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in po odmoru za kosilo še od 14. do 21. ure. Ob nedeljah in med počitnicami bo odprto od 10. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Na okoliških stojnicah se lahko okrepčate s toplimi napitki in sladkimi dobrotami. Drsališče bo obratovalo do 31. januarja 2024. 4 OBČINE ŠT. 12 I december 2023 Že 25. sprejem za najmlajše Drugi rebalans T. TAVČAR D. NARAGLAV Preboldski župan mag. Marko Repnik je v sredo, 29. novembra, v večnamenski dvorani Vrtca Prebold pripravil že 25. sprejem za novorojenčke. Udeleženci 25. jubilejnega sprejema skupaj z županom in ostalimi sodelujočimi Župan mag. Marko Repnik je staršem in otrokom podaril tudi slikanico Tepček Dodo, ki jo je ilustriral domači avtor Žiga Hriberšek. sprejemu Alenka Kočevar, višja svetovalka za pravne zadeve in negospodarske javne službe, ki je po zaključku nagovorov skupaj z županom staršem podelila priložnostno darilo – slikanico Tepček Dodo avtorja Marjana Kukovca in ilustratorja Žige Hriber- ška ter slovensko zastavo in vrednostni bon v višini 250 evrov. Za prijetno vzdušje in druženje so s svojim nastopom, prvič javnim, poskrbeli vrtčevski otroci pod vodstvom vzgojiteljice Marije Petrovec. Sprejel 42 novorojenčkov T. TAVČAR Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je 29. novembra v Domu kulture Braslovče pripravil sprejem za najmlajše občane s stalnim bivališčem v Občini Braslovče, rojene med 1. novembrom 2022 in 31. oktobrom 2023. V letošnji skupini je bilo obdarje- viti bodočim investitorjem ustrezno količino stavbnih zemljišč za gradnjo objektov na območjih, ki so za to predvidena v prostorskih aktih, ter zagotoviti lastnikom parcel zaokrožitev kompleksa njihovih zemljišč. Župan Tomaž Žohar je nato svetnike seznanil z zaključkom sanacije plazu nad kmetijo Golob v Podgorju pri Letušu. Dela v vrednosti 1.250.863 evrov je izvedlo gradbeno podjetje NIVO EKO. Celotno območje je sanirano s kamnitimi podpornimi zložbami in pilotno steno. Izvedena so drenažna rebra za odvajanje zalednih voda. Sanacijo je sofinanciralo Ministrstvo RS za naravne vire in prostor v višini 1.021.412 evrov. Občina Braslovče je zaključila z obnovo popolnoma dotrajanega mostu v Poljčah čez potok Trebnik. Poleg mostu sta zaradi povečanja varnosti urejena dvignjeno križišče in del ceste proti Kamenčam. Dela je opravilo podjetje Novitta iz Celja v vrednosti okoli 129.000 evrov. Poleg tega je Občina Braslovče skupaj z Zavodom za gozdove RS na območju Dobrovelj uredila cca. 10 km gozdnih cest, ki se uporabljajo tudi kot dostopne poti za lokalno prebivalstvo. Pogodbeni izvajalec del, podjetnik Sašo Cizej, je dela opravil v skupni vrednosti 34.000 evrov. Pričeli so tudi z izvedbo dveh fekalnih priključkov v Trnavi – kanal FK 1 in FK 2. Izvajalec gradbenih del je podjetje Dangdar iz Grobelnega. Pogodbena vrednost del znaša 76.256 evra. Z izvedbo dveh priključkov bo na kanalizacijo priključenih sedem gospodinjstev. O protipoplavnih ukrepih nih 42 otrok. Otroci so prejeli slikanico Sedemnočnice avtorice Tine Čas in slovensko zastavo, starši pa so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 300 evrov. Nekoliko skrbi dejstvo, da je bilo v letu 2022 v Občini Braslovče rojenih le 35 otrok, kar je najmanj doslej. Med nagovorom župana Tomaža Žoharja novorojencem in staršem Podatki za letošnje leto so sicer nekoliko spodbudnejši, saj je bilo do konca oktobra rojenih 38 otrok. Kljub temu pa ne gre pričakovati, da bi se približali povprečnemu številu 55 rojstev, ki velja za občino v zadnjih petnajstih letih. T. TAVČAR Polzelski občinski svet se je na 8. redni seji v torek, 28. novembra, seznanil s poročilom posebne delovne skupine za izvajanje protipoplavnih aktivnosti in civilne iniciative Ločica–Breg. O tem sta občinski svet seznanili Saša Kovač, koordinatorka civilne zaščite Ločica–Breg in delovne skupine, ter članica delovne skupine Barbara Šuster. Poudarili sta, da vzdrževalna dela potekajo po planu, vendar prepočasi. Med drugim je svet potrdil novo, 11-člansko delovno skupino za sodelovanje pri aktivnostih in komunikacijah civilna iniciativa–občina–vlada na temo Savinje na območju Občine Polzela. Njen vodja je Aleš Rezar, doma iz Ločice ob Savinji, sicer pa poslanec v DZ. V nadaljevanju so svetniki po krajši razpravi podali pozitivno mnenje k sklenitvi aneksa h koncesijski pogodbi izvedbe projekta novogradnje, energetske obnove in upravljanja javne razstvetljave. Svetniki so potrdili tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v drugi obravnavi. Razlog za sprejem je, da v naseljih na območju Občine Polzela Naročnik oglasa: SDS, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana V Občini Prebold vsako leto pripravijo dva sprejema za novorojenčke. Prvi je v juniju, v mesecu, ko občina praznuje svoj občinski praznik, drugi pa na začetku veselega decembra ali konec novembra. Nanj so bili povabljeni starši z novorojenčki, ki so se rodili v času od 1. maja do 1. novembra 2023. V tem času se je rodilo 18 otrok, od tega 11 deklic in 7 dečkov. Skupaj se je v enoletnem obdobju od lanskega 1. novembra do letošnjega 1. novembra rodilo 40 otrok, kar je pod nekdanjim povprečjem, a boljše kot leto poprej, ko se je skupno rodilo le 32 otrok. Pred tem se je na leto povprečno rodilo okrog 58 otrok. Rekordni leti po številu rojstev sta leto 2011, ko se je rodilo 74 otrok, in leto 2013, ko je občina dobila 67 najmlajših prebivalcev. Starše z novorojenčki so na 25. srečanju nagovorili župan mag. Marko Repnik, nova ravnateljica OŠ Prebold Vesna Kumer in predstavnica vrtca, svetovalna delavka Veronika Radjenović. S strani občinske uprave je bila na Braslovški svetniki so na 6. redni seji obravnavali in razpravljali o šestih točkah dnevnega reda in sejo zaključili že v dobri uri. Občinski svet je imenoval Dušana Pungartnika s Polzele za predstavnika občin ustanoviteljic Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor v Nadzorni svet JKP Žalec za obdobje 2023–2027, nato pa so svetniki razpravljali o drugem rebalansu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. Sprejem drugega rebalansa je bil potreben predvsem zaradi evidentiranja prejetih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč v letu 2023 in načrtovanja porabe teh sredstev v proračunu občine. Osnova je prejeta pogodba s strani Ministrstva za naravne vire in prostor, predmet katere je predplačilo sredstev državnega proračuna kot poseben transfer z državne ravni občini za plačilo nujnih ukrepov za odpravo posledic naravne nesreče 4. avgusta 2023 v višini 3.588.930 evrov. Občinski svet je v nadaljevanju obravnaval predlog sprememb in dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2023. Razpolaganje s stvarnim premoženjem Občine Braslovče se načrtuje v skupni orientacijski vrednosti 268.630 evrov. Pri nekaterih površinah in vrednostih je zapisana orientacijska vrednost, ker še niso zaključeni vsi postopki geodetske odmere predmetnih zemljišč. Cilj razpolaganja z nepremičnim premoženjem je zagotovitev ustrezne višine sredstev v proračun občine, zagoto- objekti, ki niso v uporabi, propadajo in s tem s svojim videzom kvarijo videz naselja. Občinski svet je sprejel tudi sklep o dodelitvi vrednostnih bonov. Zaradi razsežnosti poplav in škode, ki so jo ob tem doživeli občani Polzele, je bil s strani Občine Polzela objavljen poziv, da lahko občani in donatorji nakažejo denarna sredstva za pomoč prizadetim ob poplavi na TRR Občine Polzela. V času od 6. avgusta do 10. novembra letos so prejeli 12.690 evrov s strani fizičnih oseb, društev in pravnih oseb. Do 22. septembra, ko je bil rok za popis in vnos vlog v državni portal Ajda, je škodo prijavilo 316 občanov. Ne glede na status in obseg škode bi vsi, ki so podali državno vlogo, prejeli enak znesek vrednostnega bona, in sicer 100 evrov. To pomeni, da bo Občina Polzela zagotovila dodatnih 18.910 evrov. Sredstva se dodelijo za poplavljen stanovanjski objekt ne glede na število lastnikov poškodovanega objekta. Brez pripomb je občinski svet sprejel Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Polzela za leto 2023 v drugi dopolnitvi. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2024 VAM ŽELI OBČINSKI ODBOR SDS PREBOLD OBČINE ŠT. 12 I december 2023 Protipoplavni nasipi marca T. TAVČAR Državni sekretar Boštjan Šefic je po sestanku s polzelskim županom Jožetom Kužnikom in člani tamkajšnje Civilne iniciative Ločica ob Savinji–Breg pri Polzeli v petek, 8. decembra, napovedal, da se bo gradnja protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini predvidoma začela marca prihodnje leto. Župan Jože Kužnik je po sestanku zadovoljen. Pristojni so že od 11. decembra na območju polzelske občine začeli nivelacijo nasipa dolvodno na levem bregu Savinje. S tem bodo zagotovili vsaj minimalno začasno poplavno varnost. Na območju Občine Polzela je bilo poplavljenih 341 zgradb. Škoda po ujmi je ocenjena na več kot 47 milijonov evrov. Na seznamu za preselitev je sedem družin. »S tistimi, ki so bolj zainteresirani za čimprejšnjo selitev, se pogovarjamo nekoliko bolj intenzivno, z drugimi nekoliko manj. Žal občina nima nadomestnih lokacij za te družine,« je v petek povedal Jože Kužnik in dodal, da prizadete družine zdaj živijo pri sorodnikih, znancih in prijateljih ali v zgornjih nadstropjih svojih poškodovanih hiš. Za dve družini je občina zagotovila bivalne kontejnerje oziroma nadomestna stanovanja. Predstavnik Civilne iniciative Ločica ob Savinji–Breg pri Polzeli Dejan Tamše je dejal, da so doslej člani iniciative dihali za ovratnik polzelski občini, zdaj dihajo tudi državi. »Danes smo dobili neke objektivne datume, do katerih bodo nekatere zadeve sanirane. Na našem območju je ogroženih 300 hiš in cela Poročilo o nadzoru in rebalans D. NARAGLAV Vlada naj bi o programu odprave posledic avgustovskih poplav odločala januarja. S sestanka na Polzeli 8. decembra 5 industrijska cona. Pristojni so nam dali odgovore na nekatera naša vprašanja, mi pa bomo bdeli nad roki, da bodo izpolnjeni,« je bil jasen. Direktorica Direkcije za vode Neža Kodre je napovedala, da bodo do leta 2026 reševali desetkilometrski odsek Savinje od Letuša do Ločice pri Polzeli. V načrtu sta razširitev struge in rekonstrukcija obstoječih protipoplavnih nasipov, ki jih bo treba tudi zvišati. Kodre meni še, da je na tem območju treba vzpostaviti tudi razlivne površine. Pojasnila je še, da na štirih kilometrih območja ob Savinji izvajajo izredne ukrepe. Direkcija tako vzpostavlja pretočnost reke, odstranila je velike količine naplavljenega materiala, prihodnji teden bo začela odpravljati poškodbe na enem od nasipov. Njegova nivelacija naj bi bila končana januarja prihodnje leto. Kodre je izpostavila tudi to, da je trenutno v pripravi koncept rešitve za celotno porečje reke Savinje, ki predvideva kombinacijo suhih zadrževalnikov, razširitev rečnih strug, gradnjo nasipov in zaščito določenih razlivnih površin. Hidrolog Rok Fazarinc je ocenil, da bodo državni prostorski načrt za Savinjsko dolino, ki bo podlaga za umeščanje ukrepov v prostor, oddali marca. Delati bi lahko po njegovem mnenju začeli zelo hitro, a bo to trajalo nekaj let. Na očitke nekaterih civilnih iniciativ, da so bile avgustovske poplave tako obsežne, ker vodotoki niso bili očiščeni, je Fazarinc odgovoril, da si je voda utrla svojo pot, kjer ji je odgovarjalo. »Na takšne dogodke nismo nikdar računali, mostovi in struge niso bili predvideni za tako visoke vode,« je dejal. Na 11. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold, ki je potekala predzadnji dan v novembru, sta bili osrednji točki poročilo o nadzoru poslovanja občinske uprave občine in rebalans proračuna občine za leto 2023. Poleg tega so potrdili še predstavnika v Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja ter obravnavali osnutek predloga sklepa o financiranju političnih strank v Občini Prebold. Poročilo o nadzoru poslovanja občinske uprave Občine Prebold je podala predsednica NO Petra Kobal Šorli. Opravili so nadzora na področju porabe sredstev na dveh proračunskih postavkah: Pridobivanje in distribucija ter Promet in prometna infrastruktura. Na podlagi opravljenih preverjanj je nadzorni odbor ugotovil, da je bila poraba proračunskih sredstev zakonita in transparentna. V določenih primerih so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, ki so jih tudi navedli v svojem poročilu in dali nekaj priporočil v izogib podobnim pomanjkljivostim v bodoče. Svetniki so potrdili tudi rebalans proračuna Občine Prebold za leto 2023. Predstavil ga je župan mag. Marko Repnik, v razpravi pa je sodelovalo nekaj članov občinske uprave in svetnikov. Skupni prihodki proračuna se z rebalansom za letošnje leto povečajo za 113.827 evrov oz. za 1,9 odstotka, skupni odhodki pa se zmanjšajo za 164.613 evrov, kar predstavlja 2,7 odstotka. Svetniki so na seji obravnavali predlog sklepa o financiranju političnih strank. Kot je povedal Franc Škrabe, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, 26. člen Zakona o političnih strankah določa, da pristojni organ (občinski svet) s sklepom določi, da stranka, ki je kandidirala na zadnjih volitvah v občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Višina sredstev po predlogu sklepa znaša 0,20 evra na dobljeni glas. Na podlagi tega so svetniki po hitrem postopku sklep tudi sprejeli z dopolnitvijo v petem členu. Sklep se uporablja od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2026. Za predstavnika ustanoviteljic (Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko in Tabor) v Nadzorni svet JKP Žalec so tudi preboldski svetniki potrdili Dušana Pungartnika s Polzele. V zadnjem delu seje je bilo izpostavljenih več vprašanj in pobud članov občinskega sveta, na katera je odgovarjal župan, ki je ob koncu seje svetnike pozval še k prihajajočim dogodkom v občini z željo, da se jih udeležijo. Proračun Občine Vransko sprejet Nova cesta mimo domačije Vetršek je asfaltirana vse do meje z Občino Zagorje ob Savi. T. TAVČAR Vranski občinski svet se je 5. decembra sestal na 9. redni seji, ki je bila tudi zadnja v letošnjem letu. Med 11 točkami dnevnega reda je bila gotovo najpomembnejša sprejem proračuna Občine Vransko za leto 2024. Tokratno sejo so pričeli z obravnavo pobud in vprašanj občinskih svetnikov in svetnic Jožeta Matka, Brigite Gosak, dr. Petre Farkaš, Kristine Reberšek in Rafaela Novaka, nato pa po krajši razpravi potrdili proračun Občine Vransko za leto 2024. V prihodnjem letu bodo prihodki poračuna znašali 3.904.015 evrov, odhodki pa 3.862.557 evrov. Občina Vransko se v prihodnjem letu ne bo zadolžila, vrnila pa bo del dolga v višini 245.007 evrov. Svet je potrdil dopolnitev Načrta razvojnih programov 2023–2026: izdelave celostne prometne strategije Občine Vransko ter sprejel sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko za leto 2024 ter sklep o povprečni gradbeni ceni za m² uporabne stanovanjske površine, zmanjšane za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, ki znaša v letu 2024 za območje Občine Vransko 939,96 evra na kvadratni meter. Letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko v letu 2024 tako znaša 0,005838 evra na kvadratni meter. Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se boje, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen. (Henry van Dyke) Vesel božič, v novem letu pa naj vam bo čas naklonjen. Občinski svet je sprejel tudi sklep o višini enkratne denarne pomoči novorojencem v Občini Vransko za leto 2024, ki bo za prvega otroka v družini znašala 250 evrov, za drugega 350, za tretjega 450 in vsakega nadaljnjega 650 evrov. Svet je potrdil tudi dopolnjeno število delavcev na sistemiziranih delovnih mestih v OŠ Vransko-Tabor, enota Vrtec Vransko, za šolsko leto 2023/24. Seznanil se je s problematiko zagotavljanja zdravstvene oskrbe v Zdravstveni postaji Vransko ter v Nadzorni svet JKP Žalec kot predstavnika ustanoviteljic občin Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko in Tabor imenoval Dušana Pungartnika s Polzele. Cesta iz Lok do Krvavičnika velika pridobitev D. NARAGLAV V Občini Tabor so v letošnjem letu kar precej sredstev vložili tudi v sanacijo cest. Poleg asfaltiranja krajšega odseka Pondor–Blate in asfaltiranja ceste skozi Loke, kjer so obnovili tudi vodovod, je največji zalogaj predstavljal cestni odsek Loke–Vetršek–Krvavičnik, s katerim se je občina z asfaltno cesto, narejeno do meje, povezala z Občino Zagorje, posredno pa tudi z Občino Trbovlje. Vse skupaj se je pričelo že v letu 2021, ko je občinska komisija za Sreča ni v glavi in ne v veljavi in ne če imaš pod palcem goro zlata. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. (T. Pavček) Dragi občani in občanke Občine Prebold! Čudeži obstajajo. Le verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto polno čudežev za vse! Želimo vam mirne praznike ter vse dobro v letu, ki prihaja. Občina Prebold investicije v cestno infrastrukturo obravnavala prejete pobude občanov in jih ovrednotila skladno s kriteriji za investicije v cestno infrastrukturo. Ena izmed pobud se je nanašala tudi na cestni odsek javne poti Loke– Vetršek–Krvavičnik. Na predlog komisije in po potrditvi Občinskega sveta Občine Tabor so ureditev odseka uvrstili v načrt razvojnih programov. Opravili so javno naročilo ter za izvajanje sklenili pogodbo z najbolj ugodnim ponudnikom, podjetjem VOC Celje. Pogodbena vrednost del je znašala 352.000 evrov. Izvajalec je z deli pričel v avgustu in jih dokončal do začetka oktobra, ko so opravili tudi slavnostno odprtje rekonstruiranega cestnega odseka v dolžini dobrih dveh kilometrov in pol. Slavnostni trak je ob odprtju prerezal Franc Zaberložnik skupaj z županom Markom Semprimožnikom. Novo pridobitev je blagoslovil duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat, za prijetno glasbeno vzdušje pa je s harmoniko skrbel Tadej Zaberložnik. Domačini imajo tako izboljšan dostop do svojih domov, poskrbljeno pa je tudi za boljšo dostopnost za gibalno ovirane do planinske postojanke Zajčeva koča. PO DOLINI 6 ŠT. 12 I december 2023 Karitas sedaj tudi v Žalcu D. NARAGLAV Trenutno v žalski Karitas deluje devet sodelavcev prostovoljcev, kar pa je za opravljanje vseh dejavnosti premalo, zato vabijo medse nove prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati. Marjeta Podlesnik z župnikom in ostalimi sodelavci ob prejemu pečata (štampiljke) za uradno delovanje žalske Karitas V Žalcu bo z začetkom novega leta tudi uradno pričela delovati Župnijska Karitas Žalec. Pobudo za ustanovitev je dal župnik Vlado Bizjak, ki si je že dve leti prizadeval za ta projekt in ga 27. oktobra na ustanovni seji, kjer so potrdili člane Župnijske Karitas Žalec, tudi uresničil. Prevzel je tudi vlogo predsednika, vodja pa je postala Marjeta Podlesnik z Ložnice pri Žalcu. Na prvo adventno nedeljo, 3. decembra, jim je generalni tajnik Škofijske Karitas Celje Matej Pirnat predal tudi žig nove Karitas. Vodja ŽK Žalec Marjeta Podlesnik nam je o razlogih za ustanovitev Karitas v Žalcu povedala: »Po naših informacijah je v Žalcu in okolici veliko ljudi pomoči potrebnih. Po pomoč so doslej lahko šli v Župnijsko Karitas v Petrovče ali Škofijsko Karitas v Vrbje, odslej pa jim bo ta pomoč približana tudi v samem Žalcu. Z idejo o ustanovitvi Karitas se je kar dve leti poigraval naš gospod župnik Vlado Bizjak, a je bila največja težava poiskati osebo, ki bi bila pripravljena prevzeti to odgovornost in vlogo vodje.« Marjeta Podlesnik je dodala, da prosilci za pomoč največ iščejo prehranske izdelke in higienske pripomočke, kar pa ni glavna naloga Karitas. »Pomembna je tudi pomoč ostarelim, osamljenim, ljudem v duševnih stiskah. Glede na to da v Žalcu trenutno nimamo ustreznih prostorov za skladiščenje in razdeljevanje paketov pomoči potrebnim, smo se dogovorili, da na tem področju delovanja sodelujemo z ŽK Petrovče in s sodelavci pomagamo pri delih, povezanih s to dejavnostjo. Tako bo tudi v letu 2024, dokler v Žalcu ne uredimo potrebnih prosto- rov. Na pobudo Škofijske Karitas Celje se organizirajo tudi družabna srečanja, kjer se srečujejo uporabniki Karitasovih uslug, starejši prebivalci po zaselkih ter se pogovorijo o svojih težavah in potrebah. Tudi to želimo z novim letom uvesti. Seveda pa je še veliko več karitativnih dejavnosti, ki jih bomo postopoma uvajali v svoje delo,« poudari Marjeta Podlesnik. Trenutno je v karitativno dejavnost skupaj z njo vključeno devet sodelavcev prostovoljcev, kar pa je za opravljanje vseh dejavnosti premalo. »Zelo si želimo, da se nam pridružijo novi sodelavci in kot prostovoljci delujejo v naši dobrodelni organizaciji, ki ne dela razlik med uporabniki. Ker smo na začetku svojega delovanja, pa prosimo tudi vse prebivalce naše župnije, da nam sporočijo, če imajo koga ali pa poznajo koga, ki bi potreboval kakršno koli pomoč, da nas kontaktirajo na naš elektronski naslov zupnijskakaritaszalec@gmail. com, preko zasebnih sporočil na naši Facebook strani Župnijska Karitas Žalec ali pa se oglasijo v župnišču,« še pove Marjeta Podlesnik in izreče zahvalo vsem, ki so se odzvali njihovemu povabilu in prošnji pri akciji Slovenske Karitas in Hoferja. »Odziv je bil v Žalcu izjemen in res iz srca hvala vsem dobrim ljudem. Upam in želim, da bo tako tudi v prihodnje.« Vsekakor se bo to izkazalo tudi na dobrodelnem koncertu Z roko v roki, ki vsako leto poteka v Žalcu. Za sodelovanje pri tej organizaciji so se že dogovorili z ŽK Petrovče, koncert pa bo že čez dobre tri mesece, 4. marca. Na Vranskem 80 krvodajalcev T. T. Rdeči križ Slovenije (RKS) – Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo RK Vransko v dvorani Kulturnega doma Vransko 30. novembra za transfuzijski center Celje pripravilo pred- zadnjo akcijo, ki se je je udeležilo 80 krvodajalcev. V RKS – Območnem združenju Žalec so zelo veseli tolikšne udeležbe. Akcije se je poleg rednih krvodajalcev udeležilo tudi veliko mladih krvodajalcev, kar je še posebej pohvalno. Obletnico so s svojim nastopom obogatile plesalke orientalskega plesa iz MGC pod vodstvom Darje Vita; v skupini sodeluje tudi vodja MGC Mirica Reberšek. Peta obletnica MGC Prebold D. NARAGLAV Praznovanje obletnice je prineslo tudi novo pridobitev MGC, nov leseni balkon, ki bo omogočal še več prostora in tudi večjo varnost. V ponedeljek, 4. decembra, so v Medgeneracijskem centru Prebold v Dolenji vasi obeležili peto obletnico svojega delovanja. MGC Prebold je sprva deloval v prizidku Zdravstvenega doma Prebold, po nakupu Roglove hiše v Dolenji vasi pa v sedanjih prostorih. Občina je prostore primerno uredila in sodijo v sklop Družabnega centra Marof. Slovesnost je s pozdravnim nagovorom odprla vodja MGC Prebold Mirica Reberšek. Program so najprej obogatile pevke MGC Dekleta iz Marofa pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič. Sovoditelj kulturnega programa in zvesti sodelavec MGC dr. Branko Rojc je napovedal nastop članic MGC, plesalk orientalskega plesa, ki vsak ponedeljek pridobivajo znanje pod vodstvom Darje Vita. S svojim nastopom so občinstvo popeljale v svet čarobnega orientalskega plesa. Za njimi je na sceno stopil vrtčevski pevski zbor pod vodstvom Manje Petrovec, nato pa še šolski pevski zbor z Bojano Hrovat. K nadvse prijetnemu vzdušju je svoje dodala še recitirana pesem o objemih in nasmehu. Prisotne je »začaral« čarovnik Andrej in ob tem navdušil tako otoke kot starejše. Sestrici Ajda in Ana sta se izkazali s plesom in harmoniko. Posebni gostje pa so bili Ojstriška gospoda iz Tabora pod vodstvom Hani Zamuda, ki so občinstvo ponesli v preteklost, v čas grofov in grofic, s katerimi je povezana tudi preboldska graščina. Piko na i so dogodku dali mladi pevci iz glasbene šole C3 centra Gotovlje pod vodstvom Saše Korun, ki je tudi sama zapela nekaj pesmi. Mirica Reberšek je na prireditvi izrekla zahvalo svoji predhodnici Klavdiji Jelen, ki je MGC vodila prva štiri leta. Zahvalila se je tudi vsem, ki so prispevali k obnovi novega balkona, s čimer bo MGC še bolj prijeten, predvsem pa bo omogočal še boljše srečevanje in povezovanje med generacijami. Ob koncu uradnega dela je sledilo prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih prizadevne članice MGC pripravile za to priložnost. Letos bodo organizirali še eno, zadnjo akcijo, in sicer v veroučni učilnici Župnije Polzela 20. decembra od 7. do 12. ure. Sodelujte v FOTO NATEČAJU TEMA Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Lepe praznike in srečno 2024 vam želi kolektiv Žalskih lekarn. DESTINAC IJA SPODNJA SAVINJSK A DOLINA narava, znam en življenje, do itosti, vsakdanje godki, običaj kulinarika, sk i, riti kotički... med 18. 12 . 2023 in 31 . 03. 2024 KORAK 1: FOTOGRAFIRAJTE največ do 2 fotografiji / udeleženec Medgeneracijski center je bil kar precej premajhen za vse udeležence dogodka. KORAK 2: POŠLJITE SVOJO FOTOGRAFIJO S PODATKI ra.savinja@ra-savinja.si KORAK 3: OSVOJITE PRAKTIČNO NAGRADO IN PREPOZNAVNOST Zmagovalci natečaja boste obveščeni in nagrajeni do 31.05.2024. Več o pravilih natečaja in projektu LAS SSD “HiP zgodba” Nova pridobitev MGC je nov balkon. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 7 Poplave so krojile prvo leto (novega) mandata D. NARAGLAV, T. TAVČAR, L. GROBLER Za župani Spodnje Savinjske doline je prvo leto mandata. Vranska županja Nataša Juhart in preboldski župan mag. Marko Repnik sta v županske čevlje stopila prvič, ostali so ledino orali prej. Enim bolj, drugim manj so leto v vlogi župana zaznamovale poplave, ki jih ob začetku mandata ni bilo mogoče predvideti. Vprašali smo jih, kakšno je bilo minulo leto ali bi po tem letu storili, ukrepali kaj drugače. Spregovorili pa so tudi o ciljih za leto 2024 in kaj bi želeli sporočiti svojim občanom po izkušnjah leta 2023. mag. Marko Repnik Mag. Marko Repnik, župan Občine Prebold: »Leto 2023 je bilo sploh za nove župane zelo turbulentno, saj so nas poplave postavile na preizkušnjo, ki je tudi mnogi že izkušeni župani še niso doživeli. Gledati stisko ljudi, ki jih je prizadela poplava, je zelo čustven in življenjski moment, predvsem zaradi dejstva, da zelo težko pomagaš ali kaj konkretnega storiš. Z gasilci in civilno zaščito sem preživel večino časa intervencij ter tako njihovo strokovnost, predanost in nesebičnost spoznal iz prve vrste. Mislim, da je najtežji občutek nemoči, ki ga podoživljaš kasneje na sestankih z državnimi organi, ki vse dane situacije razumejo, a ne ukrepajo. Borili se bomo za večjo poplavno varnost naše doline, ker takšna, kot je, ni zadovoljiva. V letu 2023 smo dobili novo vodstvo Gasilske zveze Prebold in novo poveljstvo Civilne zaščite. Ekipa je strokovna in delovna, Občina Prebold ji zaupa. Skupaj bomo intenzivno delali na tem, da bo pripravljenost na morebitne naravne katastrofe še na višjem nivoju. V Občini Prebold se bomo po sprejetju dvoletnega proračuna lotili njegovega uresničevanja. Skušali se bomo držati zastavljenih ciljev, ki so naravnani v zagotavljanje večje poplavne varnosti in boljše kvalitete življenja občank in občanov. Upam in verjamem, da nam bo leto 2024 prineslo srečo in mir. Naj prevlada zdrav razum tako doma kot po svetu. Ko opazujemo krizna žarišča vojn iz varnih zavetij svojih domov, se morda premalo zavedamo, da to ni tako daleč, posledično se tiče tudi nas. Mir in razumevanje nista sama po sebi umevna. Potrebni so dogovori, kompromisi in razumevanje. Da se dogovarjamo, se slišimo in upoštevamo. Vremenske spremembe so vse močnejše in večjih posledic se bomo uspešno ubranili samo, če bomo nastopali enotno. Ob tem, da se medsebojno poslušamo, pa bomo morali bolj prisluhniti tudi naravi. Naj bo leto 2024 uspešno, zdravo in srečno. Vse dobro!« Marko Semprimožnik, župan Občine Tabor »Po lokalnih volitvah konec leta 2022 sem začel svoj drugi mandat. Pravzaprav prave meje med prvim in drugim mandatom ni bilo zaznati in je dejansko šlo samo za nadaljevanje projektov in uresničevanje idej, ki smo jih na občini začeli že med letoma 2018 in 2022. Svoje naloge opravljamo dobro, zasledujemo zastavljene cilje in iščemo nove priložnosti, zlasti pri pridobivanju finančnih sredstev, brez katerih občina sama težko izvede kakršenkoli večji projekt. Menim, da potrebujemo eden drugega, saj lokalna skupnost deluje za ljudi in ne proti ljudem, zato mi ni žal, da sem se stvari lotil, kot sem se jih. Najlepše se zahvaljujem občinskim svetnikom, občinski upravi, podžupanu ter vsem občankam in občanom, ki so pripravljeni sodelovati, saj tako pripomorejo za dobrobit celotne občine. Če se ozrem na leto, ki se poslavlja, ugotovim, da je to bilo zaznamovano s pestrim vremenskim dogajanjem. Taboru je bilo avgusta prizaneseno, vendar pa sta se v maju sprožila dva Marko Semprimoznik plazova kot posledica neurja. Sanacija bo težka tako z vidika realizacije na terenu kot tudi proračuna. Največji izziv za Občino Tabor v letu 2024 bo zagotovo povečanje oz. razširitev naše šole, ki deluje kot podružnična šola Osnovne šole Vransko. Projekt praktično že čaka na realizacijo, čakamo pa tudi kakšen javni razpis za finančna sredstva. Držim pesti, da nam jih bo uspelo pridobiti, saj v Taboru, kar me zelo veseli, število mladih družin, s tem pa šoloobveznih kratkohlačnikov, iz meseca v mesec narašča. Vsem Savinjčanom želim, da bi bilo leto 2024 polno rešljivih izzivov ter naj bo srečno in zdravo.« Nataša Juhart na obnovo osrednjega trga Vransko in izgradnja večnamenskega igrišča pri športni dvorani. Pristopili bomo k aktivnostim za izgradnjo novega vrtca. Ker smo uspešno kandidirali na razpisu za področje turizma, bomo nadaljevali s projektom 'Center jamskih doživetij – vstopna točka v speleološki park', za katerega bomo prejeli del državnih sredstev. Nadaljevali bomo z deli na komunalnem področju – pridobivanje novega vodnega vira, širitev čistilne naprave ter urejanje cestne infrastrukture. Na srečo naša občina ni bila huje prizadeta zaradi poplav in drugih vremenskih vplivov, vendar se velja pripraviti, če se bodo ekstremni vremenski pojavi stopnjevali. Država je v svoj prostorski načrt umestila projekt Ureditev Merinščice in Podgrajščice in izvedba zadrževalnika na Merinščici. Verjamem v njegovo izvedbo. V občini se ukvarjamo s konkretnimi problemi in trudili se bomo, da tudi vojne in politični nemiri ne bodo vplivali na naše delovanje.« Jože Kužnik Jože Kužnik, župan Občine Polzela »Poplave so bile huda preizkušnja za vse nas. Čeprav so že bile kdaj prej, tako obsežnih in tako katastrofalnih ne pomnimo. Ko se danes oziram na 4. avgust 2023, vem, da smo vsi v naši občini, ki smo bili takrat dolžni ukrepati in odločati, naredili vse, kar Nataša Juhart, županja Občine Vransko: »Vsak začetek skriva v sebi pričakovanja, tako pri prebivalcih naše občine kot pri meni osebno. Za velike projekte, kot so vrtec, knjižnica, trg ..., pripravljamo in iščemo sredstva, s katerimi bomo lahko hitreje izpeljali zastavljene cilje. Gledamo dolgoročno, da bi naredili čim več. A če se vrnem v preteklo leto, sem vesela, da smo uspeli urediti dve novi igralnici v vrtcu Vransko in obnoviti streho na športni dvorani, za kar smo po uspešnih prijavah na razpis pridobili tudi sredstva s strani države. V sklopu projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji smo na našem območju zaključili z izgradnjo novega vodnega vira 'Tinček' in vodovodnega omrežja Zaplanina–Ločica– Vransko. Pričeli smo tudi z aktivnostmi za širitev čistilne naprave Prekopa. Oživeli smo kmečko tržnico in k sodelovanju privabili društva, odbore ter ostale deležnike v občini in še bi lahko naštevala. V letu 2024 želimo nadaljevati s projekti v skladu s sprejetim proračunom oziroma z načrtom razvojnih programov. Čakata nas priprava čudoviti Savinjski dolini, v miru in medsebojnem spoštovanju. Nič od tega ni samoumevno, zato je prav, da se tega zavedamo, da to spoštujemo in z dejanji negujemo! Z izjemno ekipo v naši občinski upravi smo poleg vseh izzivov, ki jih je prinesla naravna nesreča, realizirali veliko število drugih projektov in prav vsi so v korist in v dobro ljudi naše čudovite Občine Braslovče. Skratka, zaradi vsega skupaj sem izredno čustven, ponižen in predvsem neizmerno hvaležen. V letu, ki prihaja, si želim, da bi še naprej živeli v miru, da bi vse spremljalo zdravje in da bi nas povezovala in vodila ljubezen. Če bo to tako, sem prepričan, da bomo skupaj zmogli in premagali vse izzive, ki nam jih bo namenilo novo leto oz. življenje, ter dosegli vse zastavljene cilje. Sam sem optimističen. Verjamem, da bo zmagalo dobro in da bo ljubezen premagala sovraštvo, ki se širi praktično že za vsakim vogalom. Veselim se leta 2024 in vsem želim SREČNO!« Tomaž Žohar Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče: »Na leto, ki počasi odhaja, gledam izredno čustveno in z izredno veliko mero ponižnosti ter hvaležnosti. Res je, da je naravna nesreča zelo zaznamovala naša življenja in da je bilo to leto za mnoge leto izredno težkih preizkušenj. Ampak ravno ob tej težki preizkušnji se je izkazalo, koliko miline, dobrote in spoštovanja je med vsemi nami. Ravno zato sem neizmerno hvaležen velikemu številu ljudi, ki so tako ali drugače stopili skupaj za sočloveka in v najtežjih trenutkih na različne načine pomagali vsem pomoči potrebnim. Ne samo bogu, ampak tudi požrtvovalnosti gasilcev oz. vsem pripadnikom enot zaščite in reševanja se lahko zahvalimo, da v naravni nesreči nismo imeli nobene smrtne žrtve. Živimo v izjemno lepi domovini, v je bilo v naši moči, in predvsem vse, da smo zaščitili človeška življenja. Škoda je bila res velika, a vsi smo ostali živi. Ko se človeku zgodi nekaj tako groznega, kot so bile poplave, so čustva zelo močna, zato ne zamerim očitkom, kako nisem oz. nismo naredili nič, kako bi lahko ukrepali drugače, h komu vse bi morali priti … Zase in za vse svoje sodelavce, civilno zaščito, gasilce, ekipo DARS-a, Rdeči križ, Karitas in mnoge druge prostovoljce trdim, da smo ukrepali takoj, korektno, strokovno, odgovorno, pripadno, sočutno in z veliko empatije. Res pa je, da vsi nismo mogli biti povsod. Sploh pa ne naenkrat. Prvo noč sem preživel na mostu v Parižljah. Prav tako naslednje noči tudi zame niso bile noči spanja. Kot vsakokrat, sem tudi v omenjeni katastrofi ravnal po svoji vesti in v največji skrbi za vse prizadete. Tako sem ravnal takrat in tako bom vedno. To je moja zaveza samemu sebi in ne le predvolilna, temveč splošna človeška obljuba vsem občankam in občanom. Pred leti covid, zdaj poplava, pa vojne in politični nemiri, vse to so situacije, ki nam močno majejo tla pod nogami. Med nas vnašajo nemir, nestrpnost, nesoglasja, konflikte … Nenazadnje med nas tudi sejejo strah. Po drugi strani pa so to tudi situacije, ki nas zbližujejo, nas povezujejo, predvsem pa dokazujejo, da je vsak posameznik kot kaplja v morju. Vsi skupaj pa lahko naredimo ogromno. Občankam in občanom želim, da vsaj v tem adventnem času poiščejo svoj notranji mir, če se jim je izmuznil, in z njim potujejo skozi adventni čas, božični prazniki pa naj bodo topli in prijetni, predvsem pa preživeti z ljudmi, ki jim veliko pomenijo. Sočasno vsem nam želim veliko strpnosti ter zmožnost prepoznati interese, ki vodijo ljudi, s katerimi stopamo v stik. Vsekakor pa je zdravje na prvem mestu.« 8 OSREDNJE TEME ŠT. 12 I december 2023 Za božič doma, med najbližjimi, za silvestrovo pa … BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV Naključno izbrane prebivalce Spodnje Savinjske doline smo povprašali, kako in kje praznujejo božič, kako bodo praznovali letos ter kje bodo pričakali novo leto. Zanimalo nas je tudi, kakšno bi bilo njihovo idealno praznovanje božiča oziroma zaključka leta. Edita Reberšek, Tabor: »Letos si bom najprej ogledala gledališko predstavo v žalskem kulturnem domu. Potem bova šli s prijateljico domov na pijačo in kaj dobrega pojest, kasneje pa bova šli najbrž pogledat še, kaj se letos dogaja v Celju. Po koroni je letos spet bolj živahno in nam prav paše, da se spet več podružimo.« Albert Krajnc, Žalec: »Sam prihajam iz Bosne, vendar že zelo dolgo živim v Sloveniji. Božič in novo leto vsako leto praznujem na isti način, v Ljubljani. Zberemo se s prijatelji, si priskrbimo hrano in pijačo ter se družimo. Sam že osem let ne pijem alkohola, vendar se vseeno rad družim. Po navadi se nas zbere okrog deset ali dvanajst.« Mitja Tavčer, Šempeter: »Pri nas praznujemo božič in tudi novo leto v okviru družine. Sem še vedno tradicionalen, zato menim, da je najlepše, da je družina skupaj ob teh praznikih. Si jih pa želimo narediti čim bolj praznične tudi z okrasitvijo. Že osem let s hčerko skrbiva, da sta naši stanovanjski hiši, ki se držita praktično skupaj, lepo okrašeni. Imamo ogromno lučk, ki dajejo čarobnost veselemu decembru, z veseljem si to pogledajo tudi obiskovalci. Poskrbimo za kak čaj, kuhano vino in še kaj. Minule dni so nas že obiskali vrtčevski otroci, pa planinci in drugi krajani. Idealno praznovanje božiča bi bilo, če bi bilo veliko snega, ceste pa očiščene. Sicer pa je lepo, tako kot je, držimo se tradicije ter postavimo jaslice in božično-novoletno jelko na božični večer. Novo leto pa je pri nas brez petard in raket.« Barbara Briner, Prebold: »Zlasti na božič sem običajno skupaj z družino, s svojimi starši, z otroki. Na predvečer praznika imamo skupno večerjo, se kaj pogovorimo in se imamo lepo. Otroci se potem običajno razgubimo vsak na svojo stran. Gremo žurat in preživet večer s svojimi partnerji in prijatelji. Za novo leto pa je podobno. Na silvestrovo je večerja pri starših, kar je tradicija že vseskozi. Itak – hotel mama in ata je zakon. Najbolje kuhata in nas razvajata s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Potem pa gremo vsak s svojo družbo, s partnerji na kakšna smučišča ali kakšne novoletne zabave. Sicer pa je meni najlepše, če sem v tem času skupaj s svojimi bližnjimi, pa vseeno, kje je to. Ali doma ali kjerkoli, kjer se lahko skupaj poveselimo in si drug drugemu zaželimo vse najlepše.« Anita Boršič, Dolenja vas: »Božični čas je nedvomno nekaj lepega. Na večer pred praznikom se običajno zberemo skupaj vsi družinski člani. Okrasimo božično-novoletno drevesce in poskrbimo za razne kulinarične dobrote. Skoraj obvezno spečemo svinjsko pečenko, naredimo francosko solato in druge jedi. Po skupni večerji običajno sledijo kakšne družabne igre, si marsikaj povemo in v takšnem vzdušju tudi pričakamo polnoč in božični dan. Glede praznovanja novega leta pa je tako, da že nekaj let nekam grem. Včasih kam dlje ali pa kar na silvestrovanje na prostem. Hči je sedaj že večja in gre po svoje. Nedvomno pa bi bilo zame zanimivo praznovanje v krajih, kjer bi Božiček bil v kratkih hlačah, jaz pa bi se lahko kopala in nastavljala soncu.« Mirko Stropnik, Polzela: »Božič in novo leto bom praznoval doma tako kot po navadi. Ko smo bili mlajši, smo drugače praznovali, udeleževali smo se žurk, sploh za novo leto. Sedaj pa sem v takih letih, da praznujemo bolj umirjeno. Z ženo sva za novo leto sama do polnoči, potem pa naju pridejo pozdravit otroci in skupaj nazdravimo. Včasih gremo tudi pogledat ognjemete na Grad Komenda, ki je tukaj blizu. Na Polzeli imamo sicer organizirano silvestrovanje na prostem, vendar tja ne bova šla, bova kar doma.« Martina Jurjevec, Petrovče: »Mi spoštujemo tradicijo in seveda prazniki niso brez potice. Zaenkrat jo še pečem jaz in jo najbrž tudi bom, dokler bom to zmogla. Na božič se vsi dobimo, skupaj kaj pojemo, popijemo, poklepetamo in se imamo prav lepo. Za novo leto pa je tako, da otroci običajno gredo vsak po svoje s svojimi družinami. V tem primeru sem jaz s prijateljicami. Po navadi gremo v Žalec, si malo ogledamo okrasitev na Šlandrovem trgu in na tržnici, nato pa gremo k eni od nas domov, kjer imamo prijetno večerjico in klepetamo, dokler se nam hoče. Ko sem bila mlajša, sem si nedvomno želela za praznike tudi kam iti. In sem tudi šla. Recimo v kakšne toplice, kjer smo tudi silvestrovali. Bilo je lepo, a vedno sem nekako pogrešala tisti pristni stik z domačimi, kar še največ šteje tudi sedaj.« Miloš Šarac, Ločica: »Božično-novoletne praznike praznujemo po navadi tako, da gremo k prijateljem ali pa smo mi organizatorji in oni pridejo k nam ter praznujemo skupaj. Letos, vsaj tako kaže, bomo praznovali sami v krogu družine, kar bo zagotovo lepo, saj bomo imeli tako več časa drug za drugega. Vsekakor pa ne bi imel nič proti, če bi te praznike z družino preživel kje na kakšnem potovanju v toplejših krajih. Glede na življenjski tempo, ki ga imamo, bi to bilo zelo lepo. Najbrž bo to moralo še malo počakati, da otroci malo zrastejo. Se pa z veseljem spominjam kakšnega praznovanja, ko še ni bilo otrok. Enkrat smo recimo silvestrovali v Sarajevu in je bilo zelo zanimivo, drugače, z veseljem bi to ponovil še kdaj tudi skupaj s svojo družino.« Teja Završnik, Vransko: »Letošnje leto bomo tako kot po navadi, odkar imamo majhne otroke, praznovali kar v družinskem krogu. Počakali bomo polnoč, nazdravili, se poveselili, opazovali bomo ognjemete skozi okna. Prižgan imamo televizor, pogledamo kakšno risanko, se igramo družabne igre. Ko še nisem imela družine, sem šla ven s prijatelji. Žurali smo na polno. Nikoli nisem posebej načrtovala decembrskega praznovanja, saj je doma najlepše.« Blaž Lesjak, Tabor: »Lahko rečem, da so mi običajnost, pristnost in tradicija praznovanja božiča najbolj pri srcu, nam doma in osebno meni. V krogu svoje družine vsekakor, to pa najbrž tudi zaradi tega, ker smo s skupino Zaka pa ne veliko let preživeli božično-novoletne praznike na prostem ali v hotelih, praktično na odru. Zdaj, ko sem že v malo zrelejših letih, pa mi paše, da sem doma. Bolj idealno kot je zdaj, si niti ne želim, da bi bilo. Ne želim si potovati, sploh ne za praznike, saj me to enostavno ne navdušuje. Se pa veselim praznovanja doma. Na predbožični večer okrasimo božično drevo, otroka postavita jaslice, z ženo skuhava večerjo in potem se tradicionalno udeležimo polnočnice v domači cerkvi v Taboru ali kje drugje. Prijetno pa se imamo tudi na sam božič in na silvestrovo.« Suzana Jambrek, Prebold: »Po navadi se zberemo pri starših. Nas je kar precej in vsi si z veseljem vzamemo čas, da smo skupaj, se posvetimo drug drugemu in lepo preživimo ta praznični večer ob dobrotah in pijači. Mislim, da je takšno praznovanje tudi najlepše in nas še dodatno povezuje in osrečuje. Tempo življenja je hiter in morda se zaradi tega premalo posvečamo drug drugemu. Božični čas je lepa priložnost, da smo skupaj. Za novo leto pa sedaj že deset let s partnerjem greva v toplice in tam uživamo, kot nam je volja. V prihodnosti bi se prileglo morda kakšno potovanje v tople kraje ali pa kakšno križarjenje, kar je sedaj zelo popularno. Sicer pa nimam nekih blazno velikih želja po tem, saj je najbolj pomembno, da smo s tistimi, ki jih imamo radi.« Klemen Kramer, Založe: »V decembru se za Miklavža in božič v družini obdarujemo in se podružimo. Nisem še razmišljal, kako bom letos praznoval novo leto. Verjetno kar v domačem krogu. Že od nekdaj najraje praznujem kar z družino, včasih pa obiščemo tudi kakšen koncert, ki je organiziran na kakšnem trgu.« Ana Delakorda, Ložnica pri Žalcu: »Letos bom novo leto praznovala doma, jaz temu rečem ‘Hotel Kuhna’ (smeh). Kuhala bom zase in za družino. Moram priznati, da smo včasih drugače praznovali. Šli smo pogledat vsepovsod, saj je bilo veliko veselic. Povsod se je praznovalo. Šli smo v žalsko dvorano, k Rizmal, v Gotovlje, povsod je bila glasba. Sedaj pa rada pogledam kakšno predstavo za otroke s svojimi vnuki. Žalec se mi zdi lepo okrašen, všeč mi je konjska vprega, ki vozi po žalskih ulicah, vendar se nisem peljala, ker je gneča za vožnjo. S hčerko bova šli verjetno pogledat tudi Celje, saj je tudi vsako leto lepo okrašeno mesto.« Milan Rakun, Matke: »Tako kot večinoma vsako leto bomo tudi letos božične praznike in novo leto preživeli doma. Na božični večer se domači dobimo skupaj na večerji, se malo poveselimo, podružimo, si kaj lepega povemo … Jaz grem potem k polnočnicam na Hom. Kdor hoče, gre z mano, ostali pa ostanejo doma in nadaljujejo z druženjem, dokler se ne vrnem(o) s Homa oziroma dokler se ne odpravijo spat. Tudi na silvestrovo smo najraje doma ali gremo k hčerki, vsekakor pa v družinskem krogu pričakamo polnoč in stopimo v novo leto s polno želja in optimizma. Zame je to povsem dovolj, saj nisem eden tistih, ki si želijo kakšnega prestižnega praznovanja ali potovanja v tem času. Jaz sem srečen in vesel, da sem lahko med svojimi med temi prazniki, in tako naj bo tudi v bodoče.« UTRIPKE LETA 2023 ŠT. 12 I december 2023 9 Utripke leta 2023: Superman in novi turistični produkti za sveže oprani denar L. GROBLER, D. NARAGLAV, B. PLAZNIK, T TAVČAR Utripaci smo v iztekajočem se letu opazovali, zabeležili in kdaj tudi razumeli utripanje doline drugače, kot se zdi na prvi pogled. Ali pa točno tako, kot se zdi na drugi pogled. Tudi letos smo zaznali, da so Spodnjesavinjčani pri svojem utripanju uporabljali različna orodja in se pri tem različno zabavali. Namen posvečuje sredstva, časi pa v svojem bistvu še niso tako virtualni kot trdijo nekateri, smo opazili. Presodite sami. Župan Janko Kos še vedno raje vzame stvari v svoje roke in jih pokosi po svoji meri. Lepa je naša Dolina Zelenega zlata in dolgih nog! “Pri nas se cedita med in mleko,” se je odločil taborski župan Marko Semprimožnik vabiti v svojo občino. Saj veste, več prebivalcev, več denarcev. Pri nas operemo tudi denar, samo veste kaj, transparentno ga sušimo, kot perilo, vsem na očeh. Če odletijo prav vsi golobi, nam ostanejo piščanci in purani. Zgleden primer sodelovanja med Mi2ji in Šankrocki, ki so se v letu 2023 radi zadrževali in izmenjevali svoje glasbene prakse ravno v naši dolini, so naši župani kot projekt destinacije Doline zelenega zlata že prijavili na razpis za evropska sredstva kot turističen produkt Šank(rock) za (mi)dva. Za Dolino Zelenega zlata v prihodnost naprej! Ne vemo, če je bila njuna molitev uslišana v domači občini, smo pa uslišali njuno željo po fotografiji. Naj se ve, kdo izmed županov za blagor občanov najhitreje prime tudi za hladno orožje in naredi bobu bob. Kupiš vrček, dobiš tudi “antiženamajico”, ki omogoča varno druženje vezanih moških na fontani; je testni paket, ki ga bodo redno prodajali v novi sezoni na fontani. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, so župani naše doline za več mesecev prihodnjega leta najeli Supermana, ki bo pomagal pospeševati projekte, ki ne stečejo. “Saj ne vem ali naj blagoslovim traktor ali krstim otroka?!” PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 12 I december 2023 Dan za trajnostni razvoj T. T. Obiskali so podjetji Edit in Kreativno fabriko, dva primera oživitve opuščenih poslovnih con Garant in Tovarna nogavic Polzela. Tradicionalni dan za trajnostni razvoj, ki ga skupaj organizirata UPI – ljudska univerza Žalec in Razvojna agencija Savinja, je letos, 30. novembra, ob pomoči TIC Polzela in Občine Polzela potekal na Polzeli. Zbrali so se na Gradu Komenda, kjer jih je v imenu Občine Polzela pozdravil podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. Sedmič po vrsti so ugotavljali in izmenjavali dobre prakse in načrte na področju trajnostnega razvoja na območju Spodnje Savinjske doline, poskrbeli za nadaljnjo krepitev medsebojnih vezi ter morebitno prihodnje sodelovanje. Na zanimivem in dobro obiskanem Zbrane na Gradu Komenda je uvodoma nagovoril podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. dogodku, namenjenem podpornemu okolju in različnim akterjem na področju trajnosti v Spodnji Savinjski dolini, so letos odkrivali trajnost na podjetniški način: obiskali so podjetji Edit, d. o. o., in Kreativno fabriko, d. o. o., dva primera oživitve opuščenih poslovnih con Garant in Tovarna nogavic Polzela. Srečanje so zaključili s predstavitvijo in obiskom Kmetije Košec, okolju prijazne in večkrat nagrajene kmetije. Udeleženci so se strinjali, da v Občini Polzela obstaja veliko bogastva s področja trajnostnega podjetništva, ki ga želijo v prihodnjem letu odkrivati tudi v ostalih občinah Spodnje Savinjske doline. Dogodek je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj, predstavitev EU projektov (LIFE BioTHOP, LAS SSD »HiP zgodba«), aktualnih dogodkov ter druženje. Sofinanciran je bil s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, javne agencije. Prenovili trgovino mlekarne T. T. Več kot 25-letna tradicija trgovine in njena ponudba mlečnih izdelkov Zelene Doline sta tisto, kar kupce že leta vrača v Arjo vas. V Mlekarni Celeia so trgovino letos prenovili in jo uradno predali namenu v petek, 15. decembra. Za svoje kupce so ob prenovi obogatili obstoječo ponudbo mlečnih izdelkov Zelene Doline. Tako bodo kupci od sedaj lahko izbirali tudi med izbrano ponudbo vin, sokov, suhega sadja, domačih čajev, peciva, piškotov in ostalih lokalnih izdelkov zadrug in lokalnih kmetij. Dogodka se je udeležila tudi mlečna kraljica Zelene Doline Slovenije Alina Zupanc, kolektiv Mlekarne Celeia pa je poskrbel za degustacijo sirov Zelene Doline in mesnin KZ Laško ter vinsko spremljavo hiše vin Emino. Utripajte z nami tudi v letu 2024! Na novo preurejena trgovina Zelene Doline Mlekarne Celeia V hišah prižiga se luč za lučjo, zunaj kraguljčki glasno pojo. Spet prišel je k nam ta praznični čas, ko veselja nasmeh ožari naj obraz. Srečno 2024! Vaš partner za kakovostne storitve na področju elektroinštalacij. www.veltrag.si V družbi LIKO, d.d. Liboje iščemo 2 (dva) sodelavca za delo na delovnem mestu: INDUSTRIJSKI VARILEC – PREOBLIKOVALEC KOVIN (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj • upravljanje strojev za varjenje, varjenje kovinskih elementov • upravljanje oblikovalnih strojev, izvajanje del na strojih za oblikovanje kovine • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov – posameznih kovinskih elementov po predloženih načrtih in navodilih, priprava za nadaljnjo obdelavo ali vgradnjo v kovinske konstrukcije Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • najmanj 6-mesečne izkušnje z varjenjem • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi v delavnici, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil vodje delavnice Nudimo: • delovno razmerje za določen čas 1 leto, z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij nas prosimo pokličite na telefon 031 644 322. IŠČEMO ELEKTRIČARJA IŠČEMO ELEKTRIČARJA Zaposlimo električarja in vzdrževalca Zaposlimo električarja električnih inštalacij in vzdrževalca za nedoločen čas. Dela električnih inštalacij se za izvajajo po celotni nedoločen čas. Dela se Sloveniji. izvajajo po celotni Sloveniji. Kontakt: info@veltrag.si 03 703 12 60 Kontakt: info@veltrag.si 03 703 12 60 IŠČEMO NATAKARICO IŠČEMO NATAKARICO Zaposlimo natakarico za nedoločen za 4 Zaposlimočas natakarico ali 8zaurni delovnik,čas odza 4 nedoločen ponedeljka sobote. od ali 8 urnidodelovnik, ponedeljka do sobote. Kontakt: info@veltrag.si 03 703 12 60 Kontakt: info@veltrag.si 03 703 12 60 ŠT. 12 I december 2023 postanite del uspešneGa podJetJa kronoterm spreJeti Želimo (m/Ž) Prodajnega specialista Prodajnega inženirja Programer wordpress spletnih strani in podpornih modulov Svetovalca za tehnično podporo strankam Serviserja ogrevalnih in hladilnih naprav omoGoČamo Karierno in osebnostno rast Izobraževanja in usposabljanja Druženja in teambuildinge Prijetno in zdravo okolje Za več informacij obiščite našo spletno stran ali skenirajte QR kodo in se pridružite odlični ekipi ter s svojim delom prispevajte k ohranitvi našega okolja. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 11 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2023 Od hmelja do piva LUCIJA GROBLER 6. novembra so pričeli z deli izgradnje novih javnih sanitarij v prostorih Župnije Žalec tik ob žalski tržnici, v neposredni bližini fontane piv, ki potekajo v okviru projekta ureditve nove turistične pešpoti Od hmelja do piva. Občina Žalec je bila uspešna na Javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti v turističnih destinacijah in prejela finančna sredstva v višini 350.000 evrov za projekt turistična pešpot Od hmelja do piva. Celotna vrednost projekta, ki ga bodo predvidoma zaključili septembra 2025, znaša 543.715 evrov, razliko sredstev pa bo primaknila Občina Žalec. maketo z zaslonom na dotik, atraktivno igralo – hmeljsko kopico, uredili bodo javne sanitarije in označevalne table. V zeliščnem parku ob Obrambnem stolpu bodo postavili označevalno tablo s QR-kodo, nekje na sredi poti po cesti proti Grižam do Vrbenskega jezera pa še »naj foto točko hmeljišč« s tablo in QR-kodo. V krajinskem parku Vrbensko jezero bodo pri vstopu postavili vhodno info tablo in kozolček, interaktivno e-info točko z zaslonom, uredili bodo povr- postojanki tudi s pitnikom). Pot bo torej obogatena z novo turistično infrastrukturo, z digitalizacijo ponudbe in z zanimivimi doživetji. »Načrtujemo tudi, da bosta do konca leta 2025 v občini vzpostavljena dva nova turistična produkta,« so sporočili z Občine Žalec. »Projekt je okoljsko trajnostno naravnan, z okoljsko učinkovitimi in zeleno naravnanimi rešitvami. Družbeno trajnost zagotavlja s sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Investi- Javne sanitarije gradijo v prostorih Župnije Žalec »Hmeljska pot in nova turistična pešpot Od hmelja do piva se delno prekrivata in se bosta dopolnjevali ter obiskovalcu omogočili, da izbere pot, ki mu najbolj ustreza. Hmeljska pot bo še naprej obstajala in bo predstavljala tradicionalno doživetje, sprehod med hmeljišči v Občini Žalec. Nova turistična pešpot pa bo predstavljala sodobnejšo in bolj doživljajsko pot, ki bo individualnim sprehajalcem skozi vse leto nudila še več informacij o hmelju in pivu na zanimiv in zabaven način. Slednja vključuje tudi novo točko zgodbe o hmelju – zgodbo o pivu s Fontano piv Zeleno zlato. Ta je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in mesta Žalec, ki je središče hmeljarstva v naši državi.« V okviru projekta Od hmelja do piva že gradijo tudi javne sanitarije v prostorih Župnije Žalec tik ob žalski tržnici in v neposredni bližini fontane piv. Kot je na 9. seji Občinskega sveta Občine Žalec 29. novembra povedala vodja urada za gospodarstvo in prostor Darja Lukman, je izbrani izvajalec MIKA DOM iz Celja je pričel z deli 6. novembra , vrednost del pa je dobrih 157 tisoč evrov. Rok za dokončanje del pa je 3. februarja 2024. Že pred začetkom nove sezone fontane bodo tako potrebne javne sanitarije že v uporabi. Vrednost del je 157 tisoč evrov. Nova turistična pešpot bo krožno povezovala najpomembnejše turistične točke ob poti: od Fontane piv Zeleno zlato v Žalcu, zeliščnega parka ob Obrambnem stolpu, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva ter vrta zdravilnih in aromatičnih rastlih pri IHPS do Vrbenskega jezera, Ponirkove postojanke in v prihodnje do Hopslandije. Pri Fontani piv Zeleno zlato bodo postavili panoramsko šine za sprostitev ter postavili klopi in koše, medgeneracijsko igrišče in atraktivno igralo – hmeljsko kopico. V Ponirkovi postojanki bodo postavili dehidracijski ekološki WC-sistem, označevalne table, interaktivno e-info točko z zaslonom na dotik in panoramsko kamero. Na poti bodo postavili tri pametne polnilne postaje za vodo (pri fontani in pri vhodu v KP Vrbensko jezero, pri Ponirkovi cija bo doprinesla k prepoznavnosti destinacije in dvigu konkurenčnosti lokalnih turističnih ponudnikov,« so prepričani na Občini Žalec. Zakaj nova turistična pot oz. trasa Od hmelja do piva, če v občini že obstaja Hmeljska pot, ki je prepoznavna po vsakoletnem istoimenskem dogodku, smo povprašali na Občini Žalec. Odgovor smo prejeli iz kabineta župana Janka Kosa: Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kaj je to in kje se nahaja? Poznate zgodbo štirih prijateljev UDARNIKA, ŠTANGARA, FURMANA in KAMERATA? Kmetija Laznik, Miklavž pri Taboru DAN ODPRIH VRAT IN BOŽIČNA TRŽNICA sobota, 23. decembra od 8. do 11. ure ( na dvorišču kmetije v Miklavžu pri Taboru 10 ) Vljudno vabljeni med nas! Vsako 1. soboto v mesecu tudi vedno sveže domače goveje in svinjsko meso, kakovostni domači suhomesnati in ostali mesni proizvodi za vse priložnosti. Info: GSM 041 543 396; E–naslov: adolf.laznik@siol.net Vesel božič in srečno novo leto 2024 ! ODLIČNA IDEJA ZA DARILO Ponesite zgodbo ter okuse domače Savinjske doline med prijatelje ali poslovne partnerje. Podarite jim praznično darilno košarico. DARILNA KOŠARICA LOKALNIH DOBROT Kje se odvija njihova zgodba in kdo skrbi, da ostajajo z nami? Vaš odgovor nam pošljite do 15. januarja na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel slastno nagrado. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je Kmetija Laznik. Srečna nagrajenka je Julijana Hanuš iz Tabora, ki lahko svojo nagrado prevzame 23. 12. na dan odprtih vrat Kmetije Laznik. TIC ŽALEC, 03 710 04 34 WWW.ZKST-ZALEC.SI PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 12 I december 2023 13 Priznanja krvodajalcem T. TAVČAR Letos je kri več kot stotič darovalo 14 Spodenjsavinjčanov Ob letošnji 70-letnici organiziranega krvodajalstva v Sloveniji je RKS – Območno združenje Žalec v Braslovčah v petek, 15. decembra, krvodajalcem, ki so kri letos darovali sto- in večkrat, podelilo posebna priznanja. Na območju Spodnje Savinjske doline je takih 14 krvodajalcev. To so Alojzij Novak iz Petrovč, Frančišek Rozman iz Ložnice pri Žalcu, Ivan Starčević iz Arje vasi, Franc Ciglar s Ponikve pri Žalcu, Janez Kovačič in Damjan Žagar (oba iz Prebolda), Milan Pulko in Franc Jelen (oba iz Šempetra v Savinjski dolini), Srečko Pogladič iz Galicije, Anton Kusterbanj iz Letuša, Alojz Zagoričnik iz Prebolda, Darko Kralj iz Griž, Drago Šoba iz Galicije in Branko Jeraj iz Pariželj. Razlogi, ki jih za darovanje krvi navajajo dolgoletni krvodajalci, so različni, največkrat pa povedo, da jim je življenje rešila kri nekoga drugega in zato v zahvalo darujejo kri, da bodo naprej reševali življenja. Predsednica RKS – Območnega združenja Žalec Pavla Artnik je povedala: »Gre za najvišje plemenito dejanje, kar ga zmore človek, saj daruje del sebe, da reši življenje drugemu. Ljudje smo vendarle v tem izrazito egoističnem času sposobni narediti nekaj za druge. Krvodajalci se takoj odzovete, ko vas potrebuje- Med nagovorom Pavle Artnik, predsednice RKS – območnega združenja Žalec mo. In za to se vam iskreno zahvaljujem.« Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo v RKS, je dodal: »Pomemben mejnik je leto 1953, ko organizacijo krvodajalstva prevzame Rdeči križ Slovenije ter vzpostavi prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Prva s strani Rdečega križa organizirana brezplačna in prostovoljna ter anonimna terenska krvodajalska akcija je bila v ponedeljek, 9. marca 1953, ko je kri v Zagorju ob Savi darovalo devet rudarjev iz Zagorja.« Po letu 1955 so se tudi v Spodnji Savinjski dolini začele krvodajalske akcije, drugod že leta 1953. Letno sta bili organizirani ena ali dve. Odvzem krvi je organizirala transfuzijska postaja Celje, v začetku v ambulanti Zabukovica, po ukinitvi ambulante pa v Domu Svoboda Griže. Kri so dajali tudi delavci bivše Sigme, Minerve in še veliko drugih prebivalcev. Danes so te številke veliko višje, akcije potekajo na sodoben način, na območju, ki ga pokriva žalsko območno združenje RK, pa se število darovanj krvi v zadnjih dveh letih povečuje, kri pa daruje tudi veliko mladih. V današnjem času žalsko območno združenje organizira 13 krvodajalskih terenskih akcij na leto; šest za TC SB Celje in sedem za ZTM Ljubljana. Štefan Poteko je gasilstvu zvest 75 let. Gasilci počastili jubilej dolgoletnega člana D. NARAGLAV Za kar 75-letno zvestobo gasilstvu je Štefanu Poteku predsednik GZS Janko Cerkovnik izročil srebrnik Gasilske zveze Slovenije. Gasilsko društvo Griže je v petek, 15. decembra, pripravilo posebno presenečenje svojemu dolgoletnemu članu, predsedniku društva in prizadevnemu krajanu KS Griže Štefanu Poteku, ki je dan zatem zaokrožil 90 let svojega življenja, gasilstvu pa je zvest od 15. leta starosti. V počastitev rojstnega dne so mu gasilci pripravili pogostitev v domu in ga počastili kot gasilca, ki je bil vedno pripravljen učinkovito priskočiti sočloveku na pomoč. Še vedno je podporni član in vestno spremlja vsa dogajanja v društvu. Tudi novi člani ga poznajo in spoštujejo. On sam pa je vesel, da društvo tako uspešno deluje in kot vedno nesebično opravlja svoje poslanstvo. Z obiskom in čestitko mu je ob jubileju posebno čast izkazal tudi župan Janko Kos. Prav na njegov rojstni dan, ki ga je praznoval skupaj z najbližjimi v domačem gostišču, pa je sledilo še eno veliko presenečenje. Čestitati so mu prišli predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, namestnica predsednika Janja Stajnko Kramer, poveljnik GZS Zvonko Glažar, namestnik poveljnika Tomaž Vilfan, predsednik GZ Žalec Milan Pustoslemšek in predsednik Savinjsko-Šaleške regije Dušan Pungartnik. Za petdeset let maša abrahamovcev T. TAVČAR Župnija Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela drugo sveto mašo v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete v nedeljo, 10. decembra, namenila tudi tistim občanom Občine Polzela, ki so praznovali 50. rojstni dan. Slovesnost je vodil domači župnik Urban Lesjak, srečanje pa so po maši nadaljevali s pogostitvijo v veroučni učilnici. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik in jim kot soorganizator srečanja čestital in zaželel vse dobro. Ni pozabil tudi na voščilo za božič in novo leto ter spominsko darilo in skupno fotografijo. Nato so skupaj nazdravili in se o marsičem pogovorili. Želimo vam lepe praznike in mirno, zadovoljno ter zdravo leto 2024. Kolektiv JKP Žalec Naročnik: Marjan Golavšek, SLOVENSKI DEMOKRATI, OO PREBOLD Župan Jože Kužnik in abrahamovci Občine Polzela, ki so se udeležili srečanja. Štefan Poteko se je rodil 16. decembra 1933. Že kot petnajstletni vajenec lesne stroke se je leta 1948 včlanil v gasilsko društvo. Leto kasneje je opravil izpit za izprašenega gasilca in bil dlje časa mladinski referent. Kot samostojni obrtnik je bil dober organizator in tako je leta 1972 postal predsednik Gasilskega društva Griže. To so bila leta, ko je bilo treba zgraditi nov gasilski dom, nabaviti novo cisterno ... S pomočjo botrov so leta 1972 kupili novo motorno brizgalno. Leta 1973 so uredili dokumentacijo za gradnjo novega gasilskega doma. Finančna sredstva so zbirali z raznimi prireditvami ter prispevki okoliških podjetij in obrtnikov. Vsi člani, ki jim je bil Štefan Poteko vzor, so opravili preko 2500 prostovoljnih delovnih ur. Tako je bil 15. junija 1975 dom gasilcev svečano odprt. Še istega leta so se zavezali, da bodo v naslednjem letu kupili novo avtocisterno z zmogljivejšo kapaciteto, in tudi to je pod predsedstvom Štefana Poteka bilo uresničeno. Štefan Poteko je bil predsednik, srce in duša Gasilskega društva Griže do leta 1984. Gasilska zveza Slovenije mu je že leta 1973 za 25-letno službovanje v gasilskih vrstah, njegovo strokovnost in sposobnost podelila odlikovanje II. stopnje. Teh odlikovanj pa je bilo še veliko več. 14 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 Na reviji razširjene dekanije D. NARAGLAV D. SIMONČIČ Na prvi reviji so se zbrali pevke in pevci kar enajstih župnij. Ob zvokih koračnice in spremstvu duhovnika v cerkev Tradicionalno počastili zavetnico Združeni zbori ob zaključku revije »Kdor poje, dvakrat moli,« ali »Kdor poje, zlo ne misli,« pravita slovenska pregovora. Tudi nekdanji slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi Anton Martin Slomšek je prepoznal, da je petje več kot glasbena nota. V duhu Slomškovega prepričanja je v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu zadnji novembrski petek potekala prva Revija cerkvenih pevskih zborov razširjene dekanije Žalec– Braslovče. V uvodu je nekaj besed vsem zbranim namenil dekan mag. Srečko Hren iz župnije Prebold. Dejal je, da pesem ni le zvok, da je most med srci ljudi in Bogom. Zaželel je, da naj Slomškovo sporočilo navdihuje in petje postane molitev, izražanje vere in ljubezni do Boga ter sočloveka. Na reviji so se predstavili ŽCPZ Asumpta iz Braslovč (zborovodkinja Anja Jezernik), MeCPZ Galicija (zborovodkinja Anita Žolnir, spremljava Jan Grobelnik), MeCPZ Sv. Jurij Gotovlje (zborovodkinja Mojca Florijančič, spremljava Mateja Kandare), MeCPZ župnije Griže (zborovodkinja Ana Selišek, spremljava Jan Grobelnik), MeCPZ župnije Petrovče (zborovodkinja Marta Strahovnik), MoCPZ Polzela (zborovodkinja Mija Novak), MeCPZ Skala župnije Šempeter (zborovodkinja Anica Randl, spremljava Andreja Randl), MoPZ Franc Klančnik župnije Šmartno ob Paki (zborovodja Marko Lekše), MeCPZ Sv. Jurij ob Taboru (zborovodkinja Gabrijela Gojznikar), Dekliški zbor Sv. Cecilije župnije Vransko (zborovodkinja Frančka Čvan) in MeCPZ Sv. Nikolaj župnije Žalec (zborovodja Danijel Novak, spremljava Katarina Arlič Leban). Vsak zbor posamezne župnije se je predstavil z eno pesmijo in po zapeti pesmi v zahvalo prejel priznanje za sodelovanje in cvet. Nato je vse zbrane pozdravil še domači župnik, prodekan Vlado Bizjak, se zahvalil za lep obisk, saj je bila cerkev povsem polna, in vse, tako sodelujoče kot obiskovalce, povabil na kratko druženje ob pecivu, prigrizkih in kuhanem vinu na pokrito tržnico po koncu prireditve. Za vse dobrote so poskrbeli verniki domačih treh župnij Žalec, Griže in Gotovlje. Za konec revije je zapel še združeni zbor pevk in pevcev iz vseh župnij, ki mu je dirigiral zborovodja župnije Žalec Danijel Novak, na orgle pa je zbor spremljala Katarina Arlič Leban. Prireditev je organiziral šempetrski župnik Mirko Škoflek, ki je v dekaniji Žalec–Braslovče zadolžen za cerkveno petje, povezovala pa jo je Janja Čuvan. D. NARAGLAV V nedeljo, 3. decembra, ko sicer praznujemo rojstvo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna s sloganom Ta veseli dan kulture, je bilo svojstveno kulturno dogajanje tudi na Ponikvi pri Žalcu. Tu namreč vsako leto rudarji iz KS in okoliških krajev, ki so si ali si še služijo kruh v velenjskem premogovniku, slovesno proslavijo god svoje zavetnice sv. Barbare, ki praznuje 4. decembra. Njen kipec je preko celega leta skrbno spravljen v kapelici pod župniščem. Rudarji so se tokrat zbrali pred Slomškovim domom ob igranju koračnice Rudarske godbe Velenje in se nato pod vodstvom nekdanjega rudarja in sedanjega podžupana Občine Žalec Srečka Lednika podali v župnijsko cerkev sv. Pankracija. Tu so prižgali vsak svojo svečko ob kipu svoje zavetnice sv. Barbare. Zbrane je nato v imenu organizacijskega odbora nagovoril Ivan Jelen, nekdanji rudar, v nadaljevanju pa še duhovnik Janez Turinek, župnijski vikar župnije Velenje, pod katero spadajo še župnija Gornja Ponikva, Šentilj pri Velenju in Vinska Gora. Skupaj s stalnim diakonom župnije Gornja Ponikva Andrejem Vrabičem je nato opravil obred svete maše. Po opravljenem obredu so rudarji v postroju odnesli kipec sv. Barbare nazaj v kapelico, nato pa je sledilo prisrčno druženje v dvorani Zadružnega doma Ponikva z rudarsko malico. Veteranske družine v Andražu D. NARAGLAV Letos mineva 33 let od odločitve Občinskega štaba TO Žalec, da se orožje, ki je bilo skladiščeno v centralnem skladišču, zaradi varnosti premesti v tajna skladišča. V dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo je bilo v sredo, 22. novembra tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, ki ga je hotela v svoja skladišča odpeljati Jugoslovanska armada. V zahvalo za to dejanje in hrabrost so bila tem družinam ob desetletnici podeljena posebna priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo »slovenska družina«. Kasneje, ob 15. in 20. obletnici, pa so bila na njihove domačije nameščena tudi spominska obeležja. Ob podelitvi priznanj »slovenska družina« poteka tudi srečanje teh družin, ki ga organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske, že štirinajst let pa sodeluje tudi Policijsko veteransko društvo Sever – odbor Žalec. Z družinami, ki so hranila orožje takratne ljudske milice, je vsako leto Veteranske družine in ostali udeleženci na tokratnem srečanju organizirano srečanje v eni od občin, kjer živijo. Gostiteljica tokratnega srečanja je bila Občina Polzela na čelu z županom Jožetom Kužnikom. Na tokratnem srečanju v Andražu se je zbrala večina družin oziroma njihovih predstavnikov, saj nekaterih članov družin, ki so sodelovali pri tem hrabrem dejanju, ni več med živimi. Vsem umrlim so se poklonili z minuto molka. Na slovesnosti v počastitev slovenskih družin ob 33. obletnici neoddaje Zbranim sta spregovorila Beno Balažič in Zdenko Terpin. orožja JLA in 33. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite je zbranim spregovoril župan Jože Kužnik, ki je izpostavil veliko domoljubno dejanje in pogum družin ter jim izrekel vse priznanje za to, kar so storili za osamosvojitev Slovenije. Še več o tem osamosvojitvenem času sta povedala oba predstavnika veteranskih organizacij Zdenko Terpin in Beno Balažič. Slovesnosti so z nekaj zapetimi pesmimi dali svoj pečat pevci Andraškega okteta, z izbranimi besedami pa tudi povezovalka Urška Jeršič. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 15 Miklavževanje in parkljev sejem D. NARAGLAV V Preboldu so letos zelo glasno vstopili v veseli december in najprej pripravili dobrodošlico Miklavžu. Tokratnemu sejmu so piko na »i« dali žetalski krampusi, ki so še strašnejši od parkljev. Že v soboto, 2. decembra, je Turistično društvo Prebold pripravilo 2. parkljev sejem. Na Miklavžev večer pa je KD Antona Schwba v cerkev sv. Pavla povabilo sv. Miklavža in njegovo spremstvo. Parkljev sejem na kmečki tržnici je bil lani že lepo sprejet, zato so se odločili, da prireditev postane vsakoletna. Stojnice kmečke tržnice so tokrat namesto običajne ponudbe obiskovalcem ponujale najrazličnejše izdelke, povezane z božično-novoletnimi prazniki, ki so namenjeni okraševanju, obdarovanju, dobremu počutju in tudi zdravju. Prireditev je bila kulturno obarvana. Nastopili so mlajši otroški pevski zbor in otroški pevski zbor OŠ Prebold, Pihalni orkester Prebold in Reški band. Posebno vzdušje pa so na sejmu ustvarili krampusi iz Žetal na Dravskem polju, ki so sejmu s svojo pojavo, ki je še strašnejša od klasičnih podob parkljev, pridali piko na »i«. Članice in člani turističnega društva so poskrbeli, da so se obiskovalci lahko pogreli s kuhanim vinom in čajem ter drugimi pijačami. Čeprav Miklavž s spremstvom se je s čudovito kočijo pripeljal na parkirni prostor KS Šempeter, kjer ga je čakala množica mladih, prišli pa so tudi starši. Miklavž s kočijo T. TAVČAR V torek zvečer, na predvečer sv. Miklavža, je Miklavž s spremstvom obiskal tudi Šempeter. Pripeljal se je s čudovito kočijo in obdaril otroke. Parklji so sicer hoteli otroke nekoliko prestrašiti, a so jim pomagali Miklavževi angeli in skupaj so jih s pesmijo »Mi se imamo radi« popolnoma ukrotili. Če so bili kaj pridni, je preveril, preden jim je razdelil darila. organizatorji tokrat niso imeli sreče z vremenom, saj je deževalo, to ni vplivalo na veselo razpoloženje. Kot pravi predsednica TD Prebold Simona Žvikart Repnik, so v društvu veseli, da so ljudje sprejeli ta dogodek za svojega, zato se že veselijo naslednjega ob letu osorej. Preboldska cerkev sv. Pavla pa je bila na Miklavžev večer znova polna Miklavž s spremstvom je sprejel otroke v cerkvi sv. Pavla. Naročnik: Simona Kodrin s.p., Šempeter v Savinjski dolini do zadnjega kotička, saj se je zbralo kar 200 otrok s svojimi starši, babicami in dedki, ki z veseljem pričakajo prihod sv. Miklavža in njegovo spremstvo. Organizacija je že nekaj let v rokah KD Anton Schwab, ki deluje v okviru preboldske župnije in združuje pevske zbore. Pred prihodom Miklavža in njegovega spremstva je otroke in starše nagovoril domači župnik mag. Srečko Hren in ob tem izpostavil pomen sv. Miklavža. Ob prisotnosti angelčkov in dveh parkljev je sv. Miklavž obdaril 200 otrok. Obdaritev so finančno podprli Občina Prebold, župnijska Karitas in Župnija sv. Pavel ter starši obdarjenih Vesel božič in srečno novo leto otrok. Svoje Miklavževanje pa so tudi letos na predvečer imeli v Latkovi vasi, kjer ni manjkalo parkljev, kuhanega vina, čaja in drugih dobrot. Otroci so bili deležni tudi daril. Župnik mag. Srečko Hren je postregel z legendo, ki predstavlja sv. Miklavža kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika. Tako naj bi tri hčere siromašnega moža, ki jim ni mogel dati dote, rešil sramotne usode, s tem ko jim je ponoči skozi okno porinil tri kepe zlata. Ena se je zavalila na tla in pristala v copati, ki je ležala pred ognjiščem, da bi se ogrela. Od tod izhaja šega – nogavice, coklji, čeveljci ali copati. Iz treh zlatih kep zlata so v ljudski domišljiji nastala zlata in rdeča jabolka; ta z orehi vred sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. S prižigom luči so v Braslovčah odprli praznični december. Čarobni uvod v praznovanje T. TAVČAR Prosvetno društvo Braslovče je tudi letos ustvarilo adventni venček ter organiziralo program, ki je spremljal prižig prve lučke in praznične razsvetljave v Braslovčah. Za blagoslov venčka je poskrbel župnik Milan Gosak, za prižig razsvetljave pa župan Tomaž Žohar, ki je ob novoletni poslanici s pomočjo publike s slovesnim odštevanjem Braslovče popeljal do prižiga praznične razsvetljave. Na dogodku so nastopili Ženski pevski zbor Asumpta in Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, ki ju vodi zborovodkinja Anja Jezernik, ter mlada pevska gostja Manca Marija Četina. Zbrane je nagovorila tudi predsednica Prosvetnega društva Braslovče Jerneja Kolar. Obiskovalci so se po končanem programu z baklami odpravili naprej do prireditvenega prostora Skup´n plac, kjer so poslušali čarobno zgodbo o izgubljenih lučkah, ki jo je pripovedovala zimska vila ljubezni Jasmina Roter Jager. Z zabavnim programom so učenci OŠ Braslovče pod mentorstvom Martine Vozlič slavnostno odprli tudi drsališče, ki ga bo Občina Braslovče omogočala skozi vso zimo. Zanj in za toplo okrepčilo bo vsak dan poskrbelo Turistično društvo Braslovče. Po uradnem delu so odprli vrata še do Božičkovega nabiralnika ob kozolcu, ki je letos zaživel prvič. Otroci so s pomočjo zimskih vil in nagajivih, a dobrih škratov Božičku napisali pisma ter jih oddali v čisto pravi Božičkov nabiralnik, od koder so 15. decembra odpotovala prav na Laponsko. 2024 2023 Tudi v Braslovčah so lahko otroci oddali pisma Božičku v Božičkov nabiralnik. 16 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 Lučke, čarobni kotiček in sejem lokalnih ponudnikov BINA PLAZNIK V Žalcu so 5. decembra pričeli s praznično obarvanimi dogodki za vse generacije. telefon. Če tega ne bi imeli, bi Žalcu kar nekaj manjkalo.« Prav tako je vse navzoče pozdravil predsednik Mestne skupnosti Žalec Rado Gašparič. Med drugim se je pošalil, da ko v Žalcu prižgejo na tisoče lučk, lahko – po vzoru ljubljanskega župana – rečemo, da postane najlepše mesto na svetu. Vsem je Prižig lučk je uspel. Dragi Miklavž, prinesi mi ... Simpatična predstava pred obiskom Miklavža zaželel veliko veselja, sreče in ljubezni v prazničnem času ter vse najboljše v novem letu. Sledil je obisk Miklavža z nagovorom, obdarovanjem in možnostjo za fotografiranje. Miklavž je otrokom zažugal: »Kar bodite pridni, da vas bomo lahko obdarili, ker drugače dobite le šibo. Zvečer pa nastavite košare, da vam prinesemo darila.« Dogajanje na stojnicah od cerkve svetega Nikolaja do Šlandrovega Miklavža je pričakal čisto poln Šlandrov trg. Na Šlandrovem trgu so organizirali Miklavžev promenadni sejem lokalnih ponudnikov, odprli so težko pričakovano brezplačno drsališče, prižgali lučke ter po otroški predstavi pričakali Miklavža s spremstvom. Za predstavo in animacije je poskrbelo Turistično kulturno društvo Levec. Lučke sta letos prižgala Janko Kos, župan Občine Žalec, in Rado Gašparič, predsednik Mestne skupnosti Žalec, pomagali pa sta jima tudi deklici iz občinstva. Janko Kos je med drugim napovedal Miklavža s spremstvom, prižig lučk ter decembrsko dogajanje. Izrazil je zadovoljstvo, da Šlandrov trg z odprtjem drsališča postane mesto za druženje: »Sem pride mladina drsat, naužijejo se svežega zraka in vsaj za tisti čas ne buljijo v računalnik in Otroške želje in lepe misli za Božička Po Žalcu ste se lahko popeljali s pravo kočijo. Foto kotiček ob Božičkovem nabiralniku Brigita Stvarnik Novak iz Trgovince (na levi) s praznično degustacijo Božičkov nabiralnik V atriju Savinove hiše v Žalcu je v Čarobnem kotičku od 5. do 12. decembra stal pravi Božičkov nabiralnik s severnega pola. Vanj so lahko otroci oddali svoja pisma za Božička, v katerih so bile zapisane njihove želje in lepe misli. Palček Vito je palček prevajalček, ki je prevedel vsa oddana pisma, tako da je Božiček res vedel, kaj so si otroci zaželeli. Poskrbel je tudi za to, da so vsi otroci prejeli Božičkovo sporočilo na uradnem potrdilu. 13. decembra se je Božičkov nabiralnik preselil v avlo Doma II. slovenskega tabora, kjer so s predstavo in animacijami Društva Dobra ideja s Polzele zaključili zbiranje pisem in jih poslali Božičku. trga je bilo praznično, ponujali so zanimive stvari, za vsakega se je kaj našlo. Tako mimoidoči kot prodajalci so z veseljem sprejeli idejo o promenadnem sejmu. Ena od ponudnic na stojnicah Brigita Stvarnik Novak iz Trgovince je povedala: »To je res čudovita ideja. Trgovci smo si že zelo dolgo želeli, da bi oživeli sprehod po Šlandrovem trgu. Z Miklavževim promenadnim sejmom je naša ulica živa, mesto pa je zaživelo v vsem svojem sijaju in smo zelo veseli.« Ta dan je bilo živahno na vseh vogalih Šlandrovega trga, drsališče je bilo polno do zadnjega kotička. Za posebej praznično vzdušje je poskrbelo še vreme, ko je po Miklavževem obdarovanju pričel naletavati sneg. Čarobni kotiček V atriju Savinove hiše so 5. decembra odprli tudi Čarobni kotiček z živimi jaslicami z Urbane kmetije, ki bodo na ogled še vsak vikend do konca decembra (razen 24. in 31.) in še 26. decembra, od 15. do 20. ure. Obiskovalci se lahko po praznično okrašenem mestu zapeljejo s pravo kočijo ter spoznavajo in krmijo živali. otroško silvestrovanje s predstavo SNEGULJČICA 31. 12., ob 11:15, Dom II. slovenskega tabora Žalec NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 12 I december 2023 17 December/Januar OBČINA ŽALEC Torek, 2. 1. Vsako sredo Vsak četrtek 9.00 8.30–9.30 16.30–17.30 10.00–11.00 17.00–18.00 18.30–19.30 … Četrtek, 4. 1. 16.30 19.00 9.00–11.00 Vsak petek 10.00–12.00 16.30–17.30 Vsako soboto Sobota, 6. 1. 8.00–12.00 8.30–9.30 19.00 Vsako nedeljo 18.30–19.30 Nedelja, 8.00–12.00 7. 1. 9.00–11.00 9.00–11.00 Vsak poned. Poned., 8. 1. 16.00–17.00 17.00–18.00 18.00 19.00–20.30 12.00–14.00 9.00–10.00 Vsak torek 10.30–11.30 15.00–16.30 18.00 18.00–19.00 Torek, 9. 1. 18.00 Od 10. do 29. 1. … Četrtek, 11. 1. 18.00 19.30–21.30 7.00 Nedelja, 14. 1. Poned, 15. 1. 17.00 18.00 20.00 26. novoletni pohod Savinjski most Kasaze – Planinski dom Brnica, PD Liboje Okrepimo hrbtenico – Laura Banko, Hiša Sadeži družbe Koronarni klub – vadba za člane, Hiša Sadeži družbe Kardio vaje – Sabina Persolja, Hiša Sadeži družbe Španščina nadaljevalni – Anja Cimperman, Hiša Sadeži družbe Joga – Jasna Mikola, Hiša Sadeži družbe Razstava likovnih del učencev Gimnazije Celje Center, Umetniška gimnazija ‒ likovna smer, Dom II. slovenskega tabora, ZKŠT Žalec, do 4. 2. 2024 Druženje študijsko-bralnega kluba, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ in UPI Ljudska univerza Žalec Kavarniški večeri: Andraž Polič in Miha Petrič, MC Kavarna, MC Žalec Likovna delavnica – Erna Kumperger, Hiša Sadeži družbe Seniorski debatni klub, Hiša Sadeži družbe Koronarni klub – vadba za člane, Hiša Sadeži družbe Podeželska tržnica v Žalcu, tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec Joga – Jasna Mikola, Hiša Sadeži družbe Novoletni koncert Godbe Liboje, Dom II. slovenskega tabora Žalec, KD Godba Liboje Joga – Jasna Mikola, Hiša Sadeži družbe Meditativni sprehod v gmajno, Hotel Žalec (zbirno mesto), Društvo MUC Kvačkanje hobotnic, Hiša Sadeži družbe Vesele urice pletenja in kvačkanja, Hiša Sadeži družbe Telovadba za otroke – Sabina Persolja, Hiša Sadeži družbe Nemščina – Marija Šuster, Hiša Sadeži družbe Akrojoga, MC Žalec, MC Žalec Plesni tečaj v parih, Hiša Sadeži družbe Računalniška delavnica – Martin Puhek, Rok Sodožernik, Hiša Sadeži družbe Telovadba – skupina zeliščarjev, Hiša Sadeži družbe Kardio vaje – Sabina Persolja, Hiša Sadeži družbe Glasbena delavnica – Rok Mlakar, Hiša Sadeži družbe Brezplačna vadba, MC Žalec Angleščina – Natalja Štefančič, Hiša Sadeži družbe Bobnarska delavnica, MC Žalec in Društvo MUC Razredni nastopi učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec v dvorani glasbene šole; natančen razpored na spletni strani GŠ www.gszalec.si Meditacija, MC Žalec Meditacija z Andrejo, Hiša Sadeži družbe Pohod na Uršljo goro, izpred gasilskega doma Kasaze Liboje, PD Liboje Klemen Matk in Oktet Žetev, koncert za citrarski abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec Razgibanica, MC Žalec in Društvo MUC Večerja bedakov, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Špas Teater Potopisno predavanje: Peš od Argentine do Aljaske s popotnikom Oliverjem Tičem – Olijem Walkerjem, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ IĆKOTI 2 – festival smeha v vašem kraju, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, Kontrabant, d. o. o. Torek, 16. 1. 19.00 Sreda, 17. 1. 17.30 in 20.30 Sreda, 17., 24. in 31. 1. 18.00 Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec 17.00 Mali center želja: snežna krogla, MC Žalec Kavarniški večeri: Žiga Bedrač in Urška Majcen, MC Kavarna, MC Žalec BUMfest 16, LOUIE'S CAGE PERCUSSION ‒ Avstrija, koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec in StoP Večerja za ganerala, MC Žalec, MC Žalec in Gledališče Velenje Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec BUMfest 16, SIMANTRA GRUPO DE PERCUSSAO – Portugalska, koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec in StoP BUMfest 16, SToP ‒ Slovenski tolkalni projekt, družinska matineja, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec in StoP Četrtek, 18. 1. Petek, 19. 1. 19.00 18.00 19.00 21.00 Sobota, 20. 1. Nedelja, 21. 1. 18.00 11.00 Poned., 22. 1. Torek, 23. 1. Sreda, 24. 1. Četrtek, 25. 1. Sobota, 27. 1. Nedelja, 28. 1. Poned., 29. 1. Torek, 30. 1. Računalniška delavnica – Martin Puhek, 12.00–14.00 Rok Sodožernik, Hiša Sadeži družbe 18.00 Strokovno predavanje Robija Špilerja: Jaz, vrtnar, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Bobnarska delavnica, MC Žalec, MC Žalec in Društvo MUC 18.00 Jezikovni tečaj francoščine, MC Žalec 19.00 18.00 Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Odprtje razstave likovnih del Zorana Didka, Savinov likovni 18.00 salon Žalec, ZKŠT Žalec Srečanje ob ognju in polni 19.00–21.00 luni, Vrbje, Društvo MUC 3. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Marko Hatlak – harmonika, Cmereška gorca, Pristava pri Mestinju, 19.00 Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec, odhod iz Žalca ob 17.30 Kako se znebiti bodočega moža, predpremiera, Dom II. slovenskega 18.00 tabora Žalec, Špas Teater Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Predstavitev knjige Nika Markoviča: Moj 17.00 rokomet, Dom II. slovenskega tabora Žalec Po pravljici diši: pravljična ura, 18.00 Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ OBČINA PREBOLD Vsako sredo Od srede, 3. 1., do sobote, 3. 2. Dekleta z Marofa – pevske vaje, DC Marof, MCP Pogovorna angleščina, DC 17.00–18.00 Marof, MCP, Goga Pečnik Ženski krog zaupanja, DC 18.00–19.00 Marof, MCP, Goga Pečnik 9.30–11.00 … 9.00–10.30 Vsak četrtek OBČINA TABOR Petek, 5. 1. Četrtek, 11. 1. Sobota, 19. 1. Torek, 23. 1 Četrtek, 24. 1. Torek, 30. 1. 18.00 Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman 18.00 Kavarniški četrtkov večer: koktaili za zimske dni z Jakobom Kovačičem, Kavarna Lisjak 8.00 Kmečka tržnica, Jurijev trg, TD Gušt Tabor 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor 18.00 Kavarniški četrtkov večer: prepevanje vseh Malikov, Kavarna Lisjak 9.00 Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, start izpred KZ Tabor, Društvo upokojencev Tabor Ob slovesu starega leta se spomnimo, da smo mi sami gospodarji dojemanja sveta. Naj bo novo leto 2024 priložnost za nov začetek, za novo poglavje v našem življenju, v katerem bomo sami krojili svojo pot. Naj bo leto polno ljubezni, miru, sreče in uspeha. Kolektiv ZKŠT Žalec Razstava maksi slike članov likovne sekcije KUD Žalec: Perspektiva, Občinska knjžnica Prebold, Občinska knjižnica Prebold in KUD Žalec Zavestno plesanje z dojenčki, malčki in pogovor o čustvih, DC Marof, MCP, Doris Polak Kuder 16.30–17.30 Joga, DC Marof, MCP, Društvo Sožitje Začetni tečaj kavbojskega plesa v 18.30–19.30 vrstah, Športna soba OŠ Prebold, Petek, 5., 12. in 18.00–20.00 19. 1. Sobota, 8.00–10.30 6. in 20. 1. Vsak poned. Poned., 8. 1. Torek, 9. 1. Sreda, 10. 1. Petek, 12. 1. Nedelja, 14. 1. Poned., 15. 1. Torek, 16., 23. in 30. 1. Četrtek, 18. 1. Sobota, 20. 1. Torek, 23. 1. Četrtek, 25. 1. Petek, 26. 1. Nedelja, 28. 1. Poned., 29. 1. Country line šola plesa Kanaliziranje, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Kmečka tržnica, DC Marof, TD in Občina Prebold Orientalski ples, DC Marof, 17.00–18.30 MCP, Darja Vita Telovadba SK Prebold, DC 19.00–20.00 Marof, MCP, SK Prebold 9.00–10.30 Joga, DC Marof, MCP, Amalija Rojc Srečanje društva Zimzelen, DC 9.00–10.00 Marof, MCP, Društvo Zimzelen 21 zdravil, ki jih ne boste našli v 18.00–19.30 apoteki, DC Marof, MCP, Andrej Pešec Kako privabiti v življenje več denarja, 18.00–19.00 DC Marof, MCP, Goga Pečnik 9.00–17.00 Otroški abonma in izven: Živalski ringaraja (KD Delavec), Dvorana Prebold, KUD Svoboda 47. zimski pohod v Marijo Reko, Marija Reka, PD Prebold 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP 17.00 Odprtje razstave umetniških del Zorana Didka 25. januarja 18.00 Savinov likovni salon Žalec Meritve krvnih vrednosti, Vstop je prost. Začetno spoznavanje ciganskih kart, Razstava bo na ogled do 2. marca 2024. 18.00–19.00 prostori RK, KORK Prebold 17.30–18.30 DC Marof, MCP, Mirica Reberšek V objemu polarnega sija – z jadrnico po fjordih severne Norveške, potopisno predavanje s predstavitvijo 19.00 knjige Ples svetlobe Barbare Popit, Občinska knjižnica Prebold Odrasli abonma in izven: 19.00–20.30 Addamsovi (KD Gornji Grad), Dvorana Prebold, KUD Svoboda Srečanje društva Zimzelen, DC 9.00–10.00 Marof, MCP, Društvo Zimzelen O palčku Skokomavhu, ki ne ve, kaj bi s sabo – lutkovna predstava, Občinska knjižnica Prebod, Občinska 18.00 knjižnica Prebold in Društvo za medkulturno sodelovanje Gallus Obred ljubezni s kakavom, DC 16.00–22.00 Marof, MCP, Amalija Rojc 9.00 9.00–13.00 www.zkst-zalec.si SOFIJIN KONCERTNI ABONMA III 27. 1. 2024 ob 19. uri MARKO HATLAK Pavlova nedelja, cerkev sv. Pavla v Preboldu Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP WWW.ACADEMYSOFIA.COM 18 KULTURA ŠT. 12 I december 2023 Libojske mažoretke praznovale deset let D. NARAGLAV Libojske mažoretke so z delom pričele marca 2013, ko so na pobudo Alenke Polšak v okviru Kulturnega društva Svoboda Liboje ustanovili novo sekcijo. Nastop izkušenih mažoretk z najmlajšimi in novinkami Na prvo decembrsko soboto je Mažoretna skupina Liboje v telovadnici OŠ Griže obeležila desetletnico svojega delovanja. Z glasbeno in plesno predstavo je sklenila tudi letošnjo, uspešno sezono nastopanja. Mažoretna skupina Liboje se je letos udeležila kar štirih tekmovanj: mednarodnih tekmovanj v Kočevju in Samoborju, tekmovanja Rolly Dance Open v Mariboru in državnega prvenstva Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Na začetku zaključne prireditve se je predstavila skupina devetih deklet, ki so na mednarodnem tekmovanju v Samoborju junija letos osvojile odlično 1. mesto. Njihovemu nastopu je sledil nastop Laure Krulec in Nastje Ocvirk, ki sta na mednarodnem tekmovanju v Kočevju osvojili 3. mesto. Tu je Laura osvojila posamezno še 4. mesto, Nastja pa se je zavihtela na 1. mesto v Samoborju. Še posebej uspešna pa je bila tam Laura Kitek, ki je osvojila 1. mesto med vsemi tekmovalkami ter pokal za najboljšo koreografijo in izvedbo. Na Hrvaškem so bile prve tudi Tija Podobnik ter Ajda Zagoričnik in Taya Brodar. S svojimi nastopi s tekmovanj so dekleta navdušila tudi občinstvo v Grižah. Njihovim nastopom v prvem delu večera sta dali piko na i še trenerki Pia Ster- nih skupin. Prva se je predstavila skupina, ki jo sestavljajo Laura Kitek, Laura Krulec in Nastja Ocvirk. Trenerka je Nika Polšak. Dekleta že vrsto let pridno vadijo, imajo odlične rezultate na tekmovanjih, so pa še vseeno vedno željna novih znanj in znajo navdušiti z novimi idejami. Nastja Ocvirk in Laura Kitek pomagata pri treningih mlajših deklet. Po njihovem nastopu sta se predstavili še skupinici, ki ju vodi Pia Stermecki. V zadnjem delu mažoretnih nastopov so bile na vrsti še koreografije, ki so jih dekleta sestavila letos oktobra, ko so se udeležila vsakoletnega tabora Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Slovesen trenutek s polno lepih besed in zahval mecki in Nika Polšak s koreografijo, s katero sta osvojili 1. mesto na Rolly Dance Open tekmovanju v Mariboru in na mednarodnem tekmovanju v Samoborju. V nadaljevanju prireditve, ki jo je povezovala Biserka Neuholt Hlastec, so se občinstvu predstavile plesalke-novinke, ki osnove mažoretnega plesa spoznavajo pod taktirko trenerke Pie Stermecki. Najprej so svoje že osvojeno znanje pokazala dekleta, ki trenirajo v OŠ Šempeter, nato pa še novinke, ki trenirajo na POŠ Liboje. Sledili so še nastopi treh mažoret- Tokratno prireditev so s svojim programom obogatili tudi njihovi gostje. Najprej so na parketu zaplesali plesalci Folklorne skupine Grifon Šempeter, ob zaključku prireditve pa je dvorano preplavila pesem iz grl Ženskega pevskega zbora Ljubečanke iz KuD Ljubečna Celje. Na prireditvi so se posebej zahvalili svoji vodji Alenki Polšak in njenemu možu Blažu. Mažoretke je nagovorila in jim čestitala tudi podžupanja Občine Žalec Tanja Basle. Nastop veteranske gobe UTŽO Žalec Jubilej godbe veteranov T. T. V četrtek, 7. decembra, je bil v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec jubilejni koncert Godbe veteranov UTŽO Žalec, ki jo vodi vodi mag. Marko Repnik, letos pa praznujejo deset let delovanja. Orkester šteje 16 članov, povprečna starost pa je 67 let. Trije so stari več kot 80 let, najstarejši jih ima že 83. Lani so imeli 13 nastopov in 29 vaj. Na nastopih in vajah dosegajo 85-odstotno udeležbo. Godba združuje ljubitelje godbenih zvokov iz godb Liboje, Zabukovica in Prebold. Njihov repertoar zajema večinoma koračnice domačih in tujih avtorjev ter promenadne skladbe. Predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Cvetka Mastnak Čulk je na koncertu vsem članom godbe podelila priznanje društva, s pisnimi zahvalami pa se je zahvalila tistim, ki godbi vsa leta pomagajo in z njo sodelujejo. To so Glasbena šola Risto Savin Žalec in Godba Zabukovica ter Jolanda Železnik, ki je povezovala tudi tokratni koncert. Ervin Hartman, predsednik Aktiva veteranskih godb Slovenije, pa je podelil priznanja veteran II. stopnje, ki jih podeljuje Zveza slovenskih godb. Prejeli so jih godbeniki, ki v Godbi veteranov igrajo vseh deset let. To so: Franc Dimec, Vojko Hajnšek, Anton Klasič, Martin Krajnc, Leon Pader, Albert Ramšak, Feliks Srebot, Dušan Vasle in Bogdan Železnik. Naziv ambasador veteranskih godb Slovenije je prejel Franc Dimec. Koncert so popestrile učenke klavirja na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec: Maja Planko, Klara Kos in Iza Mlakar. Urica napevov za 25 let godcev T. TAVČAR Moški zbor slavil sedemdesetletnico T. TAVČAR Moški pevski zbor Polzela (MOP) je z izvedbo koncerta ob 70-letnici na Ta veseli dan kulture slavil v nedeljo, 3. decembra, v polzelski župnijski cerkvi sv. Marjete. Leta 1953 je bil pri Kulturnem društvu Polzela ustanovljen Moški pevski zbor. Pobudniki Franc Palir, Ludo Stepišnik in Ivan Gedlička, ki so imeli za vzor že prej delujoči Župnijski moški pevski zbor, so v ta zbor poleg starejših pevcev pritegnili MOP zbor Polzela je svojih 70 let povezal s koncertom v domači cerkvi. še mlade fante iz župnijskega zbora. Prav ti fantje so bili nato še dolga leta hrbtenica danes sedemdesetletnega slavljenca. Velika večina pevcev nekdanjega zbora – v letu 1983 celo 42-članskega zbora – je danes že pokojnih. Koncerta ob 70-letnici sta se udeležila nekdanja pevca, ki sta prepevala vse od začetka, Avgust in Silvo Vasle. Zbor so vodili Milan Gerželj, Vinko Rizmal, Ciril Jagrič in Milan Kasesnik, zadnjih 39 let pa ga vodi zborovodkinja Mija Novak. Koncert sta popestrila člana kulturno-glasbenega sestava Cecilija – Gašper Smisl s svojima skladbama na sopran saksofonu in bas klarinetu ob klavirski spremljavi Mete Podbregar. V imenu Kulturno umetniškega društva Polzela jim je zaradi odsotnosti predsednice Klavdije Sitar čestital Marko Slokar, v imenu Občine Polzela pa podžupan Igor Pungartnik. Na urici je zagodlo sedem pevskih in glasbenih sestavov. Triindvajseto prireditev Urica ljudskih melodij in napevov so drugo adventno nedeljo popoldne v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili Vaški godci iz Andraža in Kulturnega društva Andraž nad Polzelo. S prireditvijo so obeležili tudi 25 let delovanja Vaških godcev Andraž. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo sedem pevskih in glasbenih sestavov s Celjskega, ki gojijo ljudsko pesem. S pesmijo Savinjska dolina so se predstavili tudi župani občin Prebold, Vuzenica in Polzela. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so z burnimi aplavzi nagradili pevske sestave. Na prireditvi so obeležili praznovanje 25-letnice Vaških godcev Andraž. Vodja JSKD Območna izpostava Žalec mag. Marko Repnik je ob tej priložnosti podelil Marovtova priznanja. Zlato je prejel Franc Borovnik; srebrna Stane Jezernik, Franc Oder, Jože Rednak in Zora Živkovič ter bronasto Franc Borovnik. Vsem nastopajočim in poslušalcem se je ob koncu zahvalil vodja Vaških godcev Milan Zabukovnik ter poudaril: »Tako kot vse stvari v življenju tečejo, se spreminja tudi ljudska pesem. Danes je drugačna kot nekoč, a še vedno prežeta z ljubeznijo, ki so nam jo podarili naši predniki. Smisel ohranjanja ljudskega prepevanja in igranja je v negovanju narodne dediščine. Pojemo in igramo iz veselja do pesmi in zato, ker se močno zavedamo svojih korenin. Prireditev je na humoren način povezoval Franc Podbrežnik - Solčavski. KULTURA ŠT. 12 I december 2023 19 Za pomoč učencem T. TAVČAR V petek, 1. decembra, je Glasbena šola Risto Savin Žalec priredila tradicionalni koncert Glasbene želje v korist šolskega sklada. Nastop komorne zasedbe trobil, ki jo vodi Jan Grčar. Gre za dobrodelni koncert, katerega izkupiček se vsako leto nameni šolskemu skladu šole, iz katerega se potem črpajo sredstva za pomoč socialno ogroženim učencem. Na koncertu so se predstavili simfo- nični orkester in godalni orkester, oba pod vodstvom Andraža Slakana, kitarski orkester pod vodstvom Maruše Mirnik, pihalni orkester pod vodstvom Jana Grčarja, harmonikarski orkester pod vodstvom Natalie Ermakove, pevski zbor pod vodstvom Andreje Krt, komorna skupina tolkal iz razreda Antona Alatiča in komorna skupina trobil iz razreda Jana Grčarja. Koncert je povezovala klovnesa Eva Škofic Maurer, zbrane pa je nagovoril tudi ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus. Koncert je bil razprodan že tri tedne pred samim dogodkom, obiskovalci pa so lahko uživali v izjemnih glasbenih točkah, zabavnem povezovalnem programu klovnese ter scensko dovršenem in brezhibnem poteku same prireditve. Piko na i je dodal humanitarni del odlične glasbene prireditve, ki je blagajno sklada za pomoč socialno ogroženim učencem obogatil za več tisoč evrov. Srce poletelo s Harlekinom BINA PLAZNIK Harlekin je v žalski dvorani decembra pripravil kar dve različni predstavi, kajti v Celju za nekatere njihove predstave, kot je povedala Ana Vovk Pezdir, nimajo ustrezne dvorane. V soboto, 25. novembra, si je na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec občinstvo ogledalo premiero celovečerne plesne predstave Srce, poleti! v produkciji Harlekina – društva za umetnost plesa Celje ter v koreografiji Andreje Šraj, ki je na slovenski plesni sceni kot plesalka, pedagoginja in koreografinja prisotna že vrsto let. Med drugim so v izjavi za javnost napisali, da nova plesna predstava omenjene koreografinje in navdušujočih mladih plesalk društva za umetnost plesa Harlekin iz Celja izkazuje izraz avtoričinega doživljanja sebe in sveta, v katerem se zdi, da ni več prostora za iskreno srčnost, po drugi strani pa gre za zgodbo o dveh ovirah, ki jih morata tako mlad kakor izkušen človek premagati, da lahko v prsih znova zaigra srce: »Srce je namreč popotnik, ki se ob ugodnih impulzih sprva avtomatično razpre, a se po tem, ko je ranjeno, potlačeno ali izdano, bodisi zapre kakor školjka bodisi prilagodi zunanjim okoliščinam. Pot človeka pa je še vedno pogojena z naravnimi ritmi, ki se kljub digitalizaciji in umetni inteligenci vsak dan zoperstavljajo omejitvam, ki jih pogojujeta sistem in človek v Srce, poleti! Razstavo je odprla županja Občine Vransko Nataša Juhart. Obisk pravljice T. TAVČAR V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so dan po Miklavžu odprli zadnjo razstavo v tem letu, na ogled je svoja dela postavila še tretja članica družine Tyzun. Yevgeniya Tyzun obožuje pravljice, živali in naravo, kar se odraža na njenih slikah. Razstava nosi naslov Obisk pravljice in obiskovalci so res doživeli pravljični večer. Odprta bo do 10. januarja 2024. Vnukinji Sofia in Taisiia Tyutyunnyk sta s petjem in igranjem klavirja poskrbeli za glasbeno spremljavo prireditve, Yevgeniya pa je v prvem delu nagovorila zbrano občinstvo in ga v besedi popeljala po razstavi. Pravljičnega sveta ne upodablja samo z barvami in čopiči, ampak tudi z besedami. Vsem trem vnukom je – najmlajši Taisiii pa še vedno – vsak večer pred spanjem povedala pravljico. Ampak to niso pravljice, ki jih poznamo vsi. Vnuki so želeli poslušati edinstvene pravljice, takšne samo zanje. Pa si jih je izmislila in tako še danes, vsak večer novo. Vešča besed je tudi za ta dogodek in Slovence, ki smo ji ljubi, napisala pravljico Velika čarovnija. V drugem delu večera, ki je sledil nagovoru županje Nataše Juhart, jo je v pravljični kulisi, obdana z vnukinjama, povedala v ruščini, ki je Slovencem razumljivejša kot ukrajinščina. Kljub temu so bili obiskovalci veseli slovenske različice, ki jo je prebrala vnukinja Sofia. Nova umetniška dela za praznik kulture T. TAVČAR “Srce je popotnik, ples je sopotnik.” njem. Kako torej premagati temo in znova najti pravi, avtentični jaz kot svetlobo, v kateri so um, duša in srce združeni v harmoniji s preteklim, sedanjim in prihodnjim, da lahko srce poleti?« so še dodali. V predstavi plešejo: Jedrt Birsa, Maja Kovačić, Neja Kovačić, Mia Lovrenčak, Zala Planko, Daniela Preskar, Iskra Slapnik, Živa Tanko, Anja Titan, Maša Vlaovič in Ajda Zupanc. Dramaturginja predstave je Andreja Kopač, za kostumografi- jo je poskrbela Katarina Markov, za grafično podobo Ksenja Gorenak, za video David Drenški ter za luč in ton Denis Kresnik. Pred leti je društvo Harlekin delovalo tudi v Savinjski dolini, natančneje v Braslovčah, Ana Vovk Pezdir, predsednica in umetniška voditeljica Harlekina, pa nam je povedala, da je ena od plesalk iz zgoraj omenjene predstave, Daniela Preskar, poučevala in koreografirala v zadnjih letih delovanja in obstoja Plesnega gledališča Braslovče: »Daniela je bila kot majhna deklica tudi moja učenka v Celju in Braslovčah, nato moja plesna kolegica, danes je uspešna študentka na Akademiji za ples Alma Mater Europea v Ljubljani. Po ukinitvi plesnega gledališča Braslovče je kar osem plesalk odšlo v Harlekin – društvo za umetnost plesa. Vadba za tiste, ki si želijo več, je zelo zahtevna in naporna; danes jih je v Harlekinu le še pet.« 10. decembra so izvedli še eno produkcijo v žalski dvorani z naslovom Kontrasti, saj, kot pravi Ana Vovk Pezdir, v Celju žal nimajo ustrezne dvorane za nekatere njihove predstave. Mag. Alenka Domjan med predstavitvijo novosti v Galeriji Savinjskih likovnih umetnikov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, ko se spomnimo obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, pripravil dan odprtih vrat Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter Savinove hiše. Tako Savinova hiša kot ekomuzej sta za letošnji praznik postala bogatejša za nova likovna dela. Ob letošnjem prazniku je mag. Alenka Domjan predstavila novosti v Galeriji Savinove hiše, ki se ves čas dopolnjuje; letos se je pridružilo pet umetnikov. Tako si sedaj lahko ogledate tudi dela, ki so tako ali drugače zaznamovala Savinjsko dolino. To so dela Miroslava Adlešiča, Božidarja Zavška - Dareta, Franca Soline, Franca Marjana Ferranta in Antona Hermana. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pa je bila na isti dan predstavitev dela opusa iz cikla Revne umetnosti akad. kiparja Antona Hermana. Gre za dialog med sodobno umetniško produkcijo in etnografsko zbirko na temo hmeljarstva, ki se nahaja v ekomuzeju. Anton Herman je posebej za to zbirko doniral svoj opus z naslovom Revna umetnost. Umetniška dela je Anton Herman predal v trajno hrambo ZKŠT Žalec. 20 ŠPORT ŠT. 12 I december 2023 Uspešno plesno leto BINA PLAZNIK ARHIV COOL KIDS MAVRICA Za plesalkami društva za ples in animacije Mavrica iz Braslovč je zelo pestro leto, polno odličnih tekmovalnih uvrstitev. Na družbenih omrežjih in tudi v našem časopisu smo lahko skozi vse leto spremljali uspehe plesalk Cool Kids Mavrica. Udeležile so se tekmovanj v Beogradu, Zagrebu, Novalji, na Krku in Kostreni, kjer so nastopale v kategorijah »show dance« in »acro dance«. Poleg tekmovanj skrbijo tudi za bolj sproščene dejavnosti. Poleti so v društvu organizirali plesni kamp z zaključkom na velenjski plaži. Za materinski dan so že tradicionalno predstavili svojo plesno produkcijo za starše, skratka, ne poznajo počitka. Zina Vovk, glavna trenerka prepoznavne s svojim slogom. Glavni cilj v Mavrici je, da vsak otrok pridobi na fizičnem razvoju in dobrih gibalnih sposobnostih, hkrati pa jih spodbujajo in motivirajo za fizično aktivnost, ne glede ali na to ali se bodo uvrstili med vrhunske plesalce ali pa bodo le uživali v plesu in glasbi. Ekipa OK SIP Šempeter: Valentyna Brik, Boštjan Hrašar, Marko Pokleka, Matic Keržan, Klemen Hrastovec, Martin Marovt, Lena Gabršček, Vlado Krk, trener: Simon Božič OK SIP Šempeter državni prvak v paraodbojki T. T. ARHIV OK SIP Na Koroškem je potekalo državno prvenstvo v paraodbojki. Naslov državnih prvakov so ponovno osvojili igralci in igralke OK SIP Šempeter pod vodstvom trenerja Simona Božiča. Druga je bila ekipa IŠD Samorastniki in tretja OK Gorica. Z državnim prvenstvom se je tudi uradno zaključila sezona tekmovanj v paraodbojki. Letošnje zmagoslavje na Krku v Malinska Tako so v Beogradu v kategorijah Show dance kids formacija, 'open junior formacija', 'solo junior open' in 'solo show dance junior' dosegle 1. mesto. Na tekmovanju v Novalji na otoku Pagu so si priborile 2. mesto v kategoriji 'solo show mini kids' ter 1. mesto v kategorijah junior solo acrodance, 'contemporary group junior in 'formaciji contemporary junior'. V Kostreni so ponovno štirikrat osvojile 1. mesto, v kategorijah 'solo mini kids', 'formacija junior open', 'show dance formacija kids' ter 'trio acrodance kids'. Zmagoslavje so okusile tudi v Zagrebu s tremi prvimi mesti v kategorijah 'formacija junior open', solo lirical junior' in 'show dance solo' ter 2. mesto v kategoriji 'trio acrodance'. Na tekmovanju 'Open Libero Dobrova Ljubljana so v kategoriji 'solo show mini kids' slavile 1. mesto, v formaciji 'open mini kids' 2. mesto, v formaciji 'open kids dance' 6. mesto in v kategoriji 'solo open junior' pa 5. mesto. in koreografinja v društvu, je povedala: »Zadnji mesec v letu se po navadi ozremo nazaj in potegnemo črto – kako smo zadovoljne z rezultati in vsem, kar se nam je dogajalo skozi sezono. Leto 2023 je bilo za naše društvo res pestro in naporno. Polno doživetij in pozitivnih emocij. Naše plesalke so pridno trenirale. S plesalkami v starostni kategoriji od 6 do 16 let smo se udeležili plesnih tekmovanj v Sloveniji in različnih mednarodnih festivalov. Lahko se pohvalimo, da so bile naše plesne točke večkrat uvrščene na gala koncert kot najbolj zanimive in atraktivne. To pa je za koreografa največje priznanje s strani sodnikov, saj to pomeni, da je med stotimi koreografijami bila tvoja izbrana kot najboljša.« Zina pove, da s plesalkami zelo rade eksperimentirajo in vedno skušajo ustvariti svojo, novo, zanimivo plesno formacijo oziroma »perfomance« ter da so na nastopih in prireditvah že zelo Trenerka rada poudari, da sicer nimajo velikih ambicij in želja po visokih rezultatih, ampak se v njihovem majhnem plesnem studiu dogajajo pravi čudeži. Ob dobrem plesnem programu z elementi akrobatike in gimnastike tako otroci dosegajo zelo dobre rezultate. »Kadar me kot trenerko vprašajo, kaj je zame uspeh, vedno odgovorim, da želim naučiti svoje učenke verjeti vase in v svoje delo ter nikoli obupati. Pomagam jim spoznati, da morebitni neuspeh pomeni možnost postaviti nov cilj in pogumno stopati naprej. Z lepimi spomini se poslavljamo od starega leta in že pripravljamo zanimive plesne formacije, tako da smo pripravljeni na izjemno aktivno in adrenalinsko plesno leto 2024. Vsem želim lepe praznike,« še zaključi naša sogovornica. 19. - 21. JANUAR 2024, ŽALEC 16 BUM fest DOM II. SLOVENSKEGA TABORA PETEK, 19.1. ob 18h Louie's Cage Percussion - avstrija sobota, 20.1. ob 18h Simantra Grupo de Percussão - portugalska DRUŽINSKA MATINEJA Nedelja, 21. 1. ob 11h STOP SLOVENSKI TOLKALNI PROJEKT PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC - 03/710 04 34. ONLINE: KUPIKARTO.SI Utripajte z nami tudi v letu 2024! Naše misli hitijo k božičnim praznikom z željo, da bi bili vsi ljudje odeti s toplino in ljubeznijo bližnjih … Novo leto pa naj napolni mernike s srečo, zdravjem in vsem, kar potrebuje življenje. Želimo vam vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2024 ! Kolektiv podjetja ELMAR-A Na plesnem tekmovanju Liber Open novembra letos ŠPORT ŠT. 12 I december 2023 21 Drsališče tudi v Preboldu D. N. Letos so se v Občini Prebold odločili, da v veselem decembru in v januarju otrokom in ostalim krajanom omogočijo preživljanje zimskih dni tudi na drsališču. Prvotna ideja je bila, da bi ga postavili v preboldskem Gaju, a so se po preučitvi zmogljivosti električnega napajanja odločili za asfaltirane športne površine pri OŠ. Drsališče so odprli minuli petek, 15. decembra, delovalo pa bo en mesec, do 15. januarja. Za uvod v prijetno drsalno druženje je ob otvoritvi poskrbela plesna učiteljica, pevka in glasbena animatorka za najmlajše Mojca Robič s svojimi plesalkami. Poskrbljeno je bilo tudi za prijetno glasbo, na stojnicah pa tudi za hrano in pijačo. Podobno bo tudi ta petek, 22. decembra, ob 17. uri, ko bodo lahko Preboldčani drsali ob glasbi z DJ-em, na voljo pa bo tudi poslikava obraza, kar imajo otroci zelo radi. Drsališče je sicer odprto vsak dan, od ponedeljka do četrtka od 16. do 19. ure, ob petkih pa do 20. ure. Ob sobotah, nedeljah in v času božično-novoletnih šolskih počitnic od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure. Med 27. in 29. decembrom bo v sodelovanju z Drsalnim klubom Celje potekal tudi tečaj drsanja za otroke. V prvem terminu od 10.00 do 10.45 bo tečaj za mlajše otroke, od 11.00 do 11.45 pa za starejše otroke. Prejemniki svečanih listin PZS, najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, za leto 2023 s predsednikom PZS Jožetom Rovanom in podpredsednikom Jožefom Bobovnikom Priznanja savinjskim planincem T. T. Za posebno drsalno vzdušje v Preboldu je poskrbela Mojca Ribič s svojimi plesalkami. V tem čarobnem času vam želimo, da bi vsak trenutek preživeli v toplini in ljubezni, obdani s tistimi, ki vam največ pomenijo. Naj novo leto prinese zdravja in obilja ter vas napolni z energijo za nove izzive. Iskrena hvala vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje! odelo Slovenija MANCA OGRIN Planinska zveza Slovenije (PZS), ki letos praznuje 130 let, vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje za dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Na svečani podelitvi na Ljubnem so za leto 2023 podelili svečane listine PZS 11 zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS pa 22 planincem ob življenjskih jubilejih in tri zlate častne znake ŠZS. Med njimi jih je bilo nekaj tudi iz Spodnje Savinjske doline. Med prejemniki svečanih listin PZS za leto 2023, najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, je bil Viktor Furman (PD Galicija) za dolgoletno vsestransko delo v planinski sekciji Galicija znotraj PD Žalec in pozneje v novoustanovljenem društvu PD Galicija. Spominski plaketi PZS, ki jih zveza podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, sta prejela: za 70 let Danijel Jelen (PD Žalec) za dolgoletno delo v planinski sekciji Ponikva, od vodenja in pobude za postavitev treh bivakov do ureditve planinske poti in planinske orientacije, za 65 let pa Simon Ograjenšek (PD Polzela) za ustanovitev Andraške poti in njeno vzdrževanje ter delo planinskega vodnika in organizatorja pohodov. ŠPORT NA KRATKO KOŠARKA Hopsi s Polzele so v 12. kolu I. dela državnega prvenstva lige NKBM gostovali pri ekipi Šentjurja in srečanje izgubili z rezultatom 102 : 84. Po tem porazu so Hopsi na predzadnjem mestu, v zadnji tekmi letos pa bodo 22. decembra gostovali v Kranju. ODBOJKA Odbojkarice SIP Šempeter so v nadaljevanju državne prve odbojkarske lige Sportklub v 14. krogu gostovale pri ekipi ATK Grosuplje in zmagale z rezultatom 3:1 v nizih. Na prvenstveni lestvici so na odličnem tretjem mestu. V tekmi 13. kroga 1B. DOL za moške sta se v ŠD OŠ Šempeter pomerili domača ekipa SIP Šempeter in OK Sava iz Črnuč. Zmagali so Šempetrani s 3 : 0 nizih. 22 HOROSKOP ŠT. 12 I december 2023 KAJ NAM OBETAJO ZVEZDE V LETU 2024? Počasi, a vendarle vztrajno in z veliko odločnostjo stopamo naprej, v leto 2024. Včasih se nam zazdi, da se moramo obrniti nazaj čez ramo in ugotoviti, ali smo kaj pozabili v letu, ki odhaja. Kar velike prelomnice, spremembe so se nizale druga za drugo in mi smo z njimi dozoreli, se oblikovali in preoblikovali. Leto 2024 je sončevo leto, leto ognjene, mogočne energije, ki nas bo spremljala vse do 21. marca 2025, ko nastopi novo astrološko leto. Ognjeno energijo pa bomo še kako potrebovali v nenehnem iskanju tistega boljšega, svetlejšega … Časi se spreminjajo in mi z njimi. Tako nam bo leto 2024 prineslo velike spremembe, o katerih lahko samo sanjamo. Včasih se bodo tresla tla, nebo se bo pooblačilo in udarjale bodo strele. Planeti ubirajo svoje poti, oddajajo energijo, ki nas spreminja, nas vodi naprej, k novi dimenziji, v kateri moramo doseči duhovno prebujenje. Tako bo leto 2024 vsako znamenje posebej zaznamovalo s prav posebno energijo, ki nam bo pomagala, da gremo naprej. Želim vam veliko vsega, nikar ne pozabite nase, kajti vi sami si ne glede na vse kreirate in ustvarjate vse, tako zmage kot tudi poraze. Naj vam leto 2024 prinaša vse tisto, kar si zaslužite in želite. OVEN LEV STRELEC V novo leto 2024 boste vstopili polni idej in načrtov, kako izboljšati in nadgraditi svoje delovanje. Kljub temu da boste pripravljeni trdo delati, utegnete imeti več težav in skrbi kot sicer. Vaša vitalna energija bo nekoliko nižja, poskrbite za preventivo. To velja še zlasti za spomladanski čas, ko bo 8. 4. v vašem znamenju nastopil popolni sončev mrk! Venera vas bo prijetno razvajala v aprilu, ko vas bo tudi vidno polepšala. Idealen čas za letni dopust je avgust, ko ne boste zamudili nič posebnega, tudi če se odločite za nekoliko daljšo odsotnost. Energije boste imeli dovolj za aktivno in dinamično preživljanje časa, kar bo izredno pozitivno za vaše zdravje in počutje. 2. 10. bo sončev mrk vplival na vaše medosebne odnose, lahko zasebne ali poslovne narave. Skušajte jih urediti ali v nekaterih primerih celo prekiniti že pred tem datumom, saj bo sicer precej stresno! Vaš vladar bo v zadnjem mesecu leta potoval retrogradno. Izredno pomembno je, da v decembru ne boste delovali na svojo moč ali celo na silo. Potrebna bosta mirovanje in čakanje na ugodnejše okoliščine! Leto se bo pričelo zelo obetavno, za kar bo poskrbela skladna Venera v sorodnem znaku. Konec januarja in v prvih treh tednih februarja se boste morali več prilagajati, ključ do uspeha bo v sodelovanju. Pričetek pomladi vam prinaša lepe obete. Dobro se boste znašli pri delu, odlično boste komunicirali in se na splošno dokazali kot uspešna oseba. Še zlasti vam bodo v odličnem spominu ostali dnevi v enem najlepših mesecev leta, v maju. Poletje vam prinaša čudovite dneve, v katerih boste tako delovni kot tudi zelo sproščeni ter pozitivno naravnani! Znali boste kombinirati koristno s prijetnim. Julij ali avgust sta več kot odlična izbira za počitnice. Pričetek jeseni bo dvignil vašo stopnjo vitalne energije, več boste naredili tudi za svojo kondicijo. Čas mrka 2. 10. vam lahko prinese kakšno spremembo, o kateri razmišljate že dlje časa. V novembru bo v vaš znak vstopil Mars, zato se nad pomanjkanjem moči ne boste mogli pritoževati. Izredno uspešni in prodorni boste tako na delovnem kot tudi zasebnem področju. Pričetek novega leta bo v prvih treh tednih več kot odličen za vas, za kar bo poskrbela Venera v vašem znaku. Romantika bo v zraku, in če še samevate, je zdaj čas, da najdete sorodno dušo. Odličen bo tudi februar, v marcu pa boste že pridno nabirali kondicijo in vaša vitalna energija se bo lepo dvigovala. Mrk, ki nastopi 8. 4., vas ne bo prav nič oviral, celo obratno, lahko vam da spodbudo, da boste uzrli prave priložnosti. Vendar ni dobro prehitevati zaradi vpliva Marsa. Spomladanski meseci bodo izredno aktivni, še zlasti junij. Julij bo izredno romantično obarvan. Avgust je kot naročen za koriščenje dopusta. Najbolj modra odločitev bo izbira zelo aktivnega preživljanja prostega časa. September bo izredno delaven, tudi naporen mesec. Oktobrski sončev mrk bo tudi pri vas spodbudil željo po spremembi in iskanju bolj optimalnih in inovativnih možnosti napredka. Druga polovica oktobra in prva tretjina v novembru bosta zelo romantični, saj boste gostili Venero. Decembra ne uvajajte sprememb, počakajte na pričetek novega leta! BIK DEVICA KOZOROG Biki boste v leto 2024 vstopili nekoliko utrujeni, a ne glede na to polni novih idej in načrtov, kako si izboljšati življenje in situacije, ki so vas težile v letu, ki odhaja. Že začetek leta bo zelo obetaven, saj si boste zaradi bivanja vaše vladarice v močnem kozorogu utirali pot na poslovnem področju. Zaradi retrogradnega Merkurja se vam lahko zadeve v aprilu nekoliko zakomplicirajo, popravljati boste morali napake, ki so vezane na preteklost. Konec aprila, ko v vaše znamenje vstopa Venera, pa vam bo šlo vse dobro od rok. Izkoristite te močne vibracije za uspeh tudi v ljubezni. Uran bo v letu 2024 vplival na bike, rojene v tretji dekadi. Pripravite se na večje, presenetljive spremembe. Kljub vsemu boste polni elana in nove, sveže energije, ki pa jo morate usmerjati v prave smeri. Biki morate izkoristiti vpliv Jupitra, ki vse od maja lanskega leta biva v vašem znamenju tudi v tem letu, vse do 25. maja. Prinašal vam bo odlične priložnosti in nove začetke tako na poslovnem področju kot tudi v ljubezni in denarju. Začetek leta bo vsekakor nekoliko težje energetsko prehoden, vaš vladar bo v retrogradnem gibanju. Zaobljube in nove podvige boste lahko realizirali nekaj dni kasneje kot običajno. Leto 2024 bo vsekakor pod močnim vplivom Saturna, ki biva v znamenju rib. Močno bo vplival prvo dekado znamenja, zato naprej stopajte previdno in predvsem diplomatsko. Predvsem bodite previdni v času, ko bo vaš vladar retrograden. V letu 2024 bo retrograden v ognjenih znamenjih, kar bo imelo predvsem vpliv na finančno področje. V začetku avgusta bo Venera, kraljica ljubezni, bivala v vašem znamenju. Obetate si lahko pozitivne spremembe, ki bodo vplivale predvsem na ljubezen. Ugoden vpliv bo prisoten tudi na poslovnem področju, kar se bo močno pokazalo tudi pri denarju. Jesenski čas bo za device izredno delaven. Mars bo bival v vašem znamenju, kar vam prinaša obilo energije in moči preseči določene vzorce, ki vas obremenjujejo, da ne napredujete, kot bi si želeli. Zaključek leta bo za vas izjemen, privoščili si boste nekaj za dušo in telo, saj se boste želeli razbremeniti vseh skrbi, ki vas tarejo. Težave, ki jih je povzročal retrogradni Merkur v vašem znamenju, boste že takoj v prvih dneh januarja presegli in dosegli notranje ravnovesje. Naredili boste točno določeno strategijo, ki se vam bo obrestovala že ob polovici leta, ko bo ugodno položena Venera poskrbela, da se uskladijo nasprotja. Poletni čas bo za vas nekaj posebnega, kajti vse do začetka jeseni se lahko odločite za kakšno posebno potovanje, oddih ali pa samo odklop od vsega obremenjujočega. Vstop Venere v vaše znamenje v novembru vam lahko zaznamuje ljubezensko področje. Slednje velja tako za samske kot tudi tiste, ki iščejo ljubezen svojega življenja. Pluton, planet usode, ki je bival v vašem znamenju vse od leta 2008 in vas je presenečal tako pozitivno kot tudi v smislu preizkušenj, bo v letu 2024 končno prestopil v znamenje vodnarja in vas osvobodil usode, ki se poigrava z vami. TEHTNICA VODNAR V prvih treh tednih januarja boste blesteli, počutili se boste več kot odlično. Sicer pa boste v vse skupaj vložili veliko svoje energije, kar se bo zelo pozitivno odrazilo. Večje število planetov v sorodnem znaku februarja vam prinaša izboljšano samopodobo, zelo veliko boste delovali na svojem lastnem razvoju. V drugi polovici februarja bo romantično, kar se bo nadaljevalo še pozno v pomlad. V spomladanskem obdobju preti manjša kriza na partnerskem področju, počakajte in ne sprejemajte nobenih odločitev. Situacija se bo spremenila in izboljšala že v mesecu maju. Še zlasti lepo bo konec maja in v pričetku junija, za kar bo poskrbela naklonjena Venera. Za počitnice je idealen čas v zadnji tretjini julija ali v avgustu, ko boste imeli izredno veliko energije. Pričetek jeseni, še zlasti september, bo odličen v poslovnem smislu, veliko koristnega boste opravili. Še posebej lepo bo na čustvenem področju. 2. 10. nastopi sončev mrk v vašem znaku, kar lahko povzroči motnje in željo po spremembah – velja velika previdnost. Novembra lahko pričakujete tudi nepričakovano. Vsekakor raziščite, kaj vam življenje sporoča! Že ob pričetku leta v prvem mesecu lahko navedete kakšno korenito spremembo na delovnem področju. Ta ugoden trend se bo nadaljeval tudi v februarju, ko bo večje število planetov v vašem znaku dajalo odlično podporo vašim aktivnostim. V drugi polovici februarja in prvih treh tednih marca se obeta zelo prijetno obdobje na čustvenem področju. Venera vas bo vidno polepšala in vam pripravila marsikatero lepo presenečenje. V pomlad boste zakorakali zadovoljni, veliko energije bo posvečene tudi domu in družini. Konec maja in v prvih treh tednih junija bo zelo družabno, vaše počutje bo odlično, lahko boste uzrli tudi kakšno novo priložnost na delovnem področju. Poletje bo nekoliko naporno julija, vendar se bo vse sprostilo že v zadnji tretjini meseca in avgusta vas čaka res odlično obdobje. Čas za preživljanje dopusta je kot naročen, imeli boste ogromno elana in fizične energije. September bo ponovno romantičen, oktobra pa lahko pričakujete možnost spremembe na delovnem področju, čemur bo botroval sončev mrk 2. 10. Ob koncu leta boste ugotavljali, da je bilo občasno naporno, vendar je bilo tudi to potrebno za vaš napredek. ŠKORPIJON RIBI Vztrajni, močni in mogočni boste vstopili v leto 2024 in pri tem neomajno verjeli, da bo leto, ki prihaja, prelomno leto za vas. Že v januarju bo vaš vladar vstopil v znamenje vodnarja, kar bo s seboj prinašalo spremembe, ki vas bodo zagotovo zaznamovale. Bolj boste duhovno usmerjeni, včasih nekoliko svojeglavi, kar bo povzročalo kar nekaj težav na različnih področjih. V spomladanskem času boste bolj kot običajno potrebovali nove izzive, nove poti in tudi nove ljudi. Bivanje Venere v juniju vam lahko prinese spremembe na partnerskem, ljubezenskem področju. Odločni boste in močni, kar vam bo prinašalo bivanje Marsa nasproti vašemu znamenju. V drugi polovici septembra pa bo Venera obiskala vaše znamenje, prinašala vam bo harmonijo v ljubezni, priložnost za nove začetke. Vaš trud in pridnost se vam bosta obrestovala na finančnem področju, pojavi se lahko izredni priliv, ki vas bo osrečil in prinesel spremembe. Že od leta 2023 vas Saturn s svojo energijo prisiljuje, da zaživite v skladu s samim seboj. Prva dekada rib boste v prvi polovici leta pod njegovim močnim vplivom delali spremembe za spremembo in se pri tem preoblikovali ter dosegali notranje ravnotežje, razcvet. Včasih morebiti ne bo lahko, včasih ne boste vedeli ne kako ne kam, vendar so vse lekcije, ki jih prinaša Saturn, nujno potrebne. Marec, ko bo v vašem znamenju Venera, vam bo prinesel spremembe v ljubezni, tudi pri denarju. V jesenskem času pa se boste spogledovali s spremembami, ki jih boste tako nujno potrebovali. Septembrski lunin mrk bo tretjo dekado rib presenetil s svojo intenzivnostjo. V tem času ne rinite z glavo skozi zid, še posebno ne tam, kjer je najbolj debel. Tudi v letu 2024 bo v vašem znamenju bival Neptun, vaš vladar, vplival bo predvsem na tretjo dekado rib. Prinašal vam bo imaginarne občutke, močno povečeval intuicijo in poskrbel, da se boste naučili odklopiti od težav in problemov, ki vas pestijo. DVOJČKA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. V novo leto boste stopili z retrogradnostjo svojega planeta vladarja Merkurja, ki vas bo v zadnjih dneh preteklega leta nekoliko upočasnjeval. Z vso močjo lastne volje se boste spopadli z vsem, kar bo potrebno, tudi s skrbmi glede financ, in se uspešno prilagajali. Pomladni meseci bodo precej naporni, vendar boste zaradi naklonjenega Marsa kos vsemu. Več previdnosti se svetuje v času retrogradnosti Merkurja v aprilu, avgustu in v prvi polovici decembra. V teh obdobjih se ne odločajte o pomembnejših zadevah, ne pričenjajte ničesar na novo. Priporočljivo je dokončevanje že pričetih projektov. Eno najlepših obdobij leta se za vas pričenja konec meseca maja, ko bosta v vaše znamenje vstopila Venera in mogočni Jupiter, ki prinaša izboljšanje na marsikaterem področju. Zadovoljni boste, obeta se lep napredek. Za čas počitnic je idealen avgust, ko boste zaradi Marsa še kako živahni. Oktobra se bodo vaši napori obrestovali, zato se aktivirajte! Okoli polne lune v sredini decembra pa bodite maksimalno previdni. RAK Leto, ki prihaja, bo za rake polno novih izzivov in odpiranja novih poti, ne glede na to da se tudi stare niso zaključile. Začetek leta bo potekal po ustaljenih tirnicah, ritmu, ki je rakcem tako domač, počasi, varno, korak za korakom naprej. Bivanje retrogradnega Merkurja v kozorogu januarja vam bo prinašalo nujno potrebne spremembe, ki jih morate narediti, upočasnilo bo določene zadeve in vam prineslo nevšečnosti, težave. Lunin mrk v marcu in sončev v aprilu vam lahko prineseta spremembe, preobrazbe in nujno potrebne preobrate. Vpliv bo nekoliko težji, zato v tem obdobju poskrbite za preventivo na zdravstvenem področju. Venera, kraljica ljubezni, bo v vaše znamenje vstopila sredi junija in vam prinašala veliko lepih trenutkov, novih začetkov in sprememb na finančnem področju. Tudi v jeseni si lahko obetate povečano energijo, boljše počutje, Mars bo bival v vašem znamenju. V zadnji tretjini leta boste rakci pridni, delovni in marljivi, zato si lahko obetate tudi uspešen zaključek leta. Horoskop je za vas pripravila astrologinja Dolores, ki je dosegljiva na 090 64 30 in 041 519 265 ter FB Dolores Astro. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 12 I december 2023 23 Pod isto streho praznujemo BINA PLAZNIK »Prepričani smo, da nam je uspelo izbrisati kar nekaj predsodkov o osebah s posebnimi potrebami in njihovih sposobnostih.« Pod isto streho sta obe šoli poskrbeli tudi za okrepčilo. Na naslovu Šilihova 1 v Žalcu imata sedež I. in II. osnovna šola Žalec. Pod isto streho, a na dveh ločenih hodnikih se izvajajo redni program osnovnošolskega izobraževanja, prilagojen program osnovnošolskega izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. 30. novembra so v šolski telovadnici prvič organizirali prepleteno prireditev obeh šol. Petra Petrovič Pražnikar, ravnateljica II. OŠ Žalec, je povedala: »Na II. OŠ Žalec zaposleni in starši stremimo k podiranju predsodkov o učencih s posebnimi potrebami, k prepoznavi njihove srčnosti in sposobnosti ter k inkluziji, kjer učenci s posebnimi potrebami sodelujejo z učenci rednih osnovnih šol. vem pikniku, v izdelavi božične dekoracije, na pohodu in srečanju šolske skupnosti. V začetku letošnjega šolskega leta pa se je začela tkati prav posebna vez med obema šolama, ki je ob zaključku novembra 2023 obrodila čudovito praznično prireditev.« Andreja Špajzer, ravnateljica I. OŠ Žalec, je potrdila, da so se v preteklem šolskem letu učenci obeh šol že družili, skupnega nastopa pa še niso pripravili. So si pa učenci ogledali kakšne druge nastope učencev II. OŠ Žalec. Ideja za pričujočo prireditev se je porodila na enem skupnih sestankov ravnateljic obeh šol: »Naša šola ima sicer letos z enim oddelkom 3. razreda še pouk v prostorih II. OŠ, lani sta bila tam dva oddelka. Pri različnih manjših projektih pa se učenci med sabo povezujejo. Za sam Med prazničnim nastopom Pravcato praznično vzdušje z božičkovimi kapicami je napolnilo telovadnico šole. Šole za otroke s posebnimi potrebami so nenadomestljive. V njih učenci s primanjkljaji, ovirami in motnjami zmorejo uspešno slediti pouku in dosegati zastavljene učne cilje. Šele ob prvih učnih uspehih in pohvalah učiteljev začnejo učenci izboljševati lastno samopodobo, postanejo samozavestnejši in zberejo pogum, da stopijo na oder, kjer lahko poka- Obe ravnateljici in kolektiv obeh šol žejo svoje talente. Tako je bil letošnji 30. november zares poseben dan, ko je I. in II. osnovno šolo Žalec povezala skupna prireditev z naslovom Pod isto streho praznujemo. Učenci obeh šol so se pod mentorstvom učiteljic I. in II. osnovne šole izkazali v čudovitih in dovršenih pevskih, plesnih in dramskih točkah. Učenci so bili prepleteni v vsaki točki, bili so prava utečena ekipa. Kar nekaj staršev učencev II. OŠ Žalec je svojega otroka prvič videlo ponosnega stati na odru. Sodelovanje je zaznamovalo tudi učence I. OŠ Žalec, marsikdo je z učenci s posebnimi potrebami prvikrat sodeloval, jih prijel za roko, jim pomagal in jih spodbujal, Božični čas Lep je čas, ki prinaša zimo v vas. Otroci vreče polne sreče si podajajo, z darili odhajajo in prazniki jih obdajajo. Učenci so ponosno nastopali pred množičnim občinstvom. Z naklonjenostjo vodstva obeh šol se je sodelovanje med šolama začelo že v lanskem šolskem letu. Učenci pod isto streho so se spoznavali in družili na tekmovanju iz krosa, na kostanje- OD 5. DECEMBRA 2023, Šlandrov trg da so skupaj zasijali na odru. Prireditev s praznično noto je povezala udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa obeh šol in vse vidno ganjene obiskovalce. Prepričani smo, da nam je uspelo izbrisati kar nekaj predsodkov o osebah s posebnimi potrebami in njihovih sposobnostih. Po koncu prireditve so se gostje lahko posladkali na povezovalnem hodniku obeh program se je sestala ekipa učiteljev obeh šol. Pri nas so v tej ekipi bili učiteljica slovenščine Monika Kovačič, ki pripravi največ prireditev in je bila glavna pri veznem besedilu, ter fanta skupaj z učiteljico Katjo iz II. OŠ. Potem pa so bile pri samem programu z naše šole pomembne še Sabina Tauses, Zala Županič, Daša Rak, Samanta Kunšt, Teja Vončina in seveda glavna za sceno Neli Šuler.« Petra Petrovič Pražnikar pojasni, da je večina učencev pred prešolanjem v II. OŠ Žalec obiskovala redni osnovnošolski program, ki je bil zanje prezahteven: »Tako so precej časa preživeli v senci sposobnejših sošolcev, misel na nastop pred množico ljudi pa jim je nagnala strah v kosti. Miklavž je že raznosil darila, palčki pa jelenčkom so že nadeli krila. Božiček bo zasijal in otroke v mestu razigral. Dedek Mraz nas obdari in nam v novem letu veliko sreče zaželi. V božičnem času je lepo, ker piškote pečemo. Ko pa pridemo v novo leto, k novim izzivom poletimo naproti z raketo. Blažka Končina in Eva Žuža, 6. D-razred, I. OŠ Žalec šol in z bazarja odnesli čudovite ročne izdelke svojih otrok.« Andreja Špajzer je zaključila, da v teh prazničnih dneh vsem želi: »Veliko topline, veselja, ki naj več ne mine, pa zdravje naj se vas drži vse leto, vse tedne, vse dni! Več sreče, miru, blagostanja naj vam v novem letu poganja. Lep začetek decembrskih dni želim.« Božična resnica Lučke smo prižgali, pisma z željami oddali. Skoraj vsi so le veseli, hribčki okoli nas pa beli. A včasih kdo vpraša se: »S kom za božič najdem te?« Niso vsi za božič le veseli, nekateri najdejo v sivini se debeli. Sivina se le debeli, ko okoli njih veseli so vsi. »Kdo ni sam?« se vprašajo, luči ugasnejo, božičnega duha zaprejo, veselju pa se odpovejo. A naloga vseh nas je, da takšnim ljudem odpremo srce. S piškoti v rokah jih pozdravimo, z vabilom za silvestrovanje se jim približamo. Tako smo močnejši, proti žalosti krepkejši. Nihče noče biti sam, siv plašč mu je le v bran. Izabela Zarja Kaluža, 6. C-razred, I. OŠ Žalec 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2023 »Posebnost naše šole so tuji jeziki.« BINA PLAZNIK, LUCIJA GROBLER B. PLAZNIK Vesna Kumer, nova ravnateljica OŠ Prebold: »Če znamo lepo govoriti, brati in pisati, v življenju ne bomo imeli večjih težav.« Osnovno šolo Prebold obiskujejo 504 učenci, v vrtcu pa imajo 210 otrok. Vseh zaposlenih je 118, od teh nekaj več kot 50 učiteljev in približno 30 vzgojiteljev. Šolski okoliš poleg Prebolda zajema Latkovo vas, Dolenjo vas, Kapljo vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Matke in Marijo Reko. Število vseh vpisanih se iz leta v leto zvišuje. Z novim šolskim letom je vajeti prevzela Vesna Kumer, ki je sicer že več kot dvajset let zaposlena na tej šoli. Vesna Kumer je obiskovala osnovno šolo v Žalcu ter šolanje nadaljevala na srednji naravoslovno-matematični šoli, današnji Gimnaziji Lava. V 4. letniku se je znašla pred zelo težko odločitvijo. Pove, da se je videla v pedagoškem poklicu, ampak ni vedela, kateri predmet bi izbrala, zato je najprej razmišljala o razrednem pouku, pa tudi o slovenščini in muzikologiji. Po zaključnem izpitu je padla odločitev – samostojna slovenščina na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Nikoli mi ni bilo žal,« je odločena. Zelo kmalu je začela s poučevanjem: »Že prva tri leta študija sem honorarno delala na potujoči glasbeni šoli na Dolenjskem in nato v zadnjem letniku tudi poučevala slovenščino na Srednji gradbeni in ekonomski šoli za Bežigradom. Potem pa me je nekega dne poklicala moja dobra prijateljica, češ da na Centru za slovenščino kot drugi tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani potrebujejo učitelja. V to delo sem se res zaljubila in tako sem tam poučevala, vse dokler se nisem leta 2002 preselila v Prebold in začela s pripravniškim stažem. No, še vedno pa sem poučevala tujce na poletnih šolah slovenščine v Ljubljani, Ankaranu in Bovcu.« Bliža se že prvo polletje šolskega leta, v katerem ste prvič ravnateljica. Zdaj vas že lahko vprašamo, kako se počutite v tej vlogi in kako drugače je biti ravnatelj kot učitelj? »Seveda sem že vnaprej vedela, da bo ta vloga povsem drugačna. Kot učitelj moraš v 45 minutah v razredu doseči svoj namen oziroma cilj, kar pomeni predati delček svojega znanja čim večjemu številu učencev na čim bolj zanimiv način, poleg tega pa ves čas skrbeti za zdravo delovno disciplino ter tudi za to, da se ob spoštovanju učenčevih pravic upoštevajo interna pravila šolskega reda. Skupek vsega naštetega in seveda doslednost pri izvajanju le-tega sta še kako Vesna Kumer: »Ko v zraku začutim spoštovanje, medsebojno naklonjenost in občutek, da smo eno in da se borimo za skupno dobro, me ni niti malo strah, saj vem, da bomo skupaj vedno prišli do prave rešitve.« delovati umirjeno. Iz enega dneva v drug dan postoriti, kar se postoriti da: poleg rednih obveznosti in nalog poslušati in slišati vse zaposlene, čim več sodelovati z njimi, biti vsak dan vsaj nekaj minut v zbornici in iti občasno tudi v igralnice in v razred. Tja sem namreč zahajala več kot 20 let in dejstvo je, da učitelj ostane v srcu za vedno učitelj.« Kako ste zastavili delo kot ravnateljica? Kakšni cilji vas pri tem vodijo? »Poglavitna skrb vsakega ravnatelja je prav zagotovo odgovorno, pravično in učinkovito delovanje zavoda – tako v smislu poslovodnega organa kot pedagoškega vodje. Res je, da predlagam, snujem, organiziram, spremljam, vendar hkrati tudi poslušam, se pogovarjam in pogajam z vsemi deležniki. In seveda sem na »Včasih so rekli, da bi nas naj osnovna šola opismenila in naučila štirih osnovnih računskih operacij. Mislim, da niso bili daleč od resnice. Če znamo lepo govoriti, brati in pisati, v življenju ne bomo imeli večjih težav. Prebrali in naučili se bomo lahko o vsem, kar nas še utegne zanimati.« pomembna pri vzgoji otrok in mladostnikov. Kot ravnateljica imam zdaj druge vloge in naloge, ki mi zaenkrat ne predstavljajo večjih težav, vendar želim še zmeraj biti vpeta tudi v dogajanje v razredu.« Ali je težko postati ravnateljica v šoli, kjer ste bili prej učiteljica? »Nekaj znancev mi je reklo, da bo zaradi tega težko, pa mi zaenkrat kar gre, ker tega pritiska oziroma nelagodja v našem kolektivu ne zaznavam. Imam čudovite sodelavce, ki svojega obnašanja do mene niso spremenili. Tudi sama želim ostati takšna, kot sem. Z nogami ostajam trdno na tleh, predvsem pa skušam koncu koncev tudi odgovorna za vse, kar se zgodi. Vendar me to zavedanje glede odgovornosti ne hromi, ker vem, kaj je naša najpomembnejša vrednota. Ko v zraku začutim spoštovanje, medsebojno naklonjenost in občutek, da smo eno in da se borimo za skupno dobro, me ni niti malo strah, saj vem, da bomo skupaj vedno prišli do prave rešitve.« Posebnost nekaterih šol, tudi OŠ Prebold, je, da imajo pod svojo streho tudi vrtec. Se vam zdi to prednost ali slabost, kako gresta vrtec in šola skupaj v Preboldu? »Brez dvoma je to velika prednost, vendar jo je treba prepoznati in tudi spretno delovati v tej smeri. Naša občina je majhna. Imamo samo en vrtec in eno šolo; fizično nas loči le cesta. V preteklosti je že bilo nekaj sodelovanja, letos pa smo naša druženja popestrili z oblikovanjem prijateljskih oddelkov. Gre za medgeneracijska druženja in obenem tudi za sodelovanje vzgojiteljic ter učiteljic. Tako se vrtčevski otroci petkrat letno srečajo s prvošolci, ki jim skozi igro pripovedujejo, kako je v šoli. Upamo, da bo za te otroke prehod v šolo nežnejši, sama pa si želim, da bi bilo takih in podobnih druženj še več in da bi nam morda uspelo ob koncu šolskega leta pripraviti skupni dogodek za vse: za vrtec in šolo.« Kaj se vam zdi posebnost, morda prednost OŠ Prebold, morda slabost? »Posebnost naše šole so tuji jeziki. Poleg angleščine imajo učenci na izbiro tudi nemščino, španščino, ruščino, portugalščino, nedolgo nazaj pa so se lahko učili tudi francosko. Ne poznam šole, ki bi imela tako bogat nabor jezikov, in na to smo upravičeno zelo ponosni. Največjo prednost naše šole vidim v kraju, v katerem živimo. Prebold je majhen kraj, imamo pa vse, kar potrebujemo: čudovit Gaj, letni bazen, teniško igrišče, odbojko na mivki, nogometno igrišče in dvorano za košarko, Žvajga je pol ure hoda od šole, trenutno imamo tudi pravo pravcato drsališče. Naj omenim še kino dvorano, knjižnico, Medgeneracijski center in številna društva, ki aktivno delujejo. Vse danosti, ki nam jih kraj prinaša, poskušamo čim bolj vpeti v šolo. V smislu vračanja k naravi in k človeku smo letos tako začeli z novimi projekti na povsem lokalni ravni: štafeta semen, razstava starega orodja, čebelarski krožek. Občina nam ves čas stoji ob strani in pozdravlja naše odločitve, pa tudi starši so navdušeni nad sodelovanjem s krajem in krajani.« V Sloveniji se pogovarjamo o pomanjkanju učiteljev, kako je na vaši šoli? »Zaenkrat nam gre dobro. Poleti smo pravočasno objavili vse razpise za delovna mesta, ki smo jih potrebovali, tako da večjih težav ni bilo. Moram reči, da smo letos imeli res srečno roko, saj smo z vsemi novimi sodelavci izjemno zadovoljni. Kako bo v bodoče, težko rečem.« Sicer ste profesorica slovenskega, za večino maternega jezika. Kako pomembno se vam zdi, da je spoznavanje jezika in njegove književnosti del splošne izobrazbe? In kako pomembno je, da se otroci, ki prihajajo iz tujih okolij, naučijo slovenskega jezika? »Včasih so rekli, da bi nas naj osnovna šola opismenila in naučila štirih osnovnih računskih operacij. Mislim, da niso bili daleč od resnice. Če znamo lepo govoriti, brati in pisati, v življenju ne bomo imeli večjih težav. Prebrali in naučili se bomo lahko o vsem, kar nas še utegne zanimati. In nič drugače ni s pri nas živečimi tujejezičnimi družinami. Absolutno bi jim morali najprej omogočiti intenzivni tečaj slovenščine. In ne samo odraslim, temveč tudi in predvsem šoloobveznim otrokom. Ne morete si predstavljati, kako težko je učencu, ki je vsak dan v šoli po pet ur ali še dlje in ne razume niti besede, in kako težko je učitelju, ki mu ne more pomagati, saj nimata skupnega jezika, v katerem bi se lahko sporazumevala. Komunikacija je osnovna človekova pravica in hkrati tudi primarno orodje socializacije in vseh smereh, torej tudi v tej.« V prednovoletnem času so šole in vrtci polni prijetnih in bleščavih dogodkov, dobrodelnih bazarjev, skupnih ustvarjanj in druženj. Koliko lahko živo dogajanje vpliva na mladino, ki se dandanes raje »druži virtualno« in komunicira po pametnih telefonih? »Morda težko verjamete, vendar so otroci in mladostniki globoko v sebi še vedno takšni, kot smo bili mi. Zelo radi sodelujejo pri dodatnih dejavnostih in dogodkih, še posebej so se izkazali na letošnjem bazarju, ki smo ga imeli konec novembra, in prejšnji teden na občinskih prireditvah. Njihov nastop in nato komuniciranje z obiskovalci je bilo užitek gledati.« Kaj pa vi počnete v prostem času? Kateri so vaši najljubši hobiji? »Moj najljubši hobi je igranje violine v Celjskem godalnem orkestru. Začela sem še kot srednješolka, vmes sicer za nekaj let prekinila zaradi bivanja v Ljubljani, nato pa ponovno začela z igranjem leta 2005. Naš orkester je res nekaj posebnega. Smo veliki prijatelji, medgeneracijsko povsem prepleteni, zato se krasno dopolnjujemo. Naš maestro je izjemen slovenski skladatelj Nenad Firšt. On vedno poskrbi, da igramo ne samo najlepše, temveč tudi zelo raznovrstne skladbe iz celega sveta – in mi se vsi zavedamo tega privilegija. Po napornem tednu me vedno dodobra sprosti samoten tek preko domačih hmeljišč v sosednjo vas in nato ob Bolski nazaj proti domačemu pragu. Saj veste, tek nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. In – kar je zame izredno pomembno – ne vzame mi veliko časa. Ko začutim povišan utrip srca in veter v laseh, se počutim fantastično. V družbi prvošolčkov: »Dejstvo je, da učitelj ostane v srcu za vedno učitelj.« inkulturacije, zato je znanje jezika okolja, pa četudi je to naš drugi ali celo tretji jezik, izredno pomembno. Šele nato nastopi angleščina in morda še kateri drugi tuji jezik.« V času po koroni se mnogi pogovarjamo o tem, da so otroci postali bolj introvertirani, še bolj individualisti, skratka, da so drugačni. Kaj menite o tem? »V zadnjih letih se pri učencih vsekakor pozna vpliv moderne tehnologije. Kot vemo, ima lahko prekomerna uporaba IKT-orodij poleg računalniškega opismenjevanja, kar seveda pozdravljamo, izjemno negativne učinke, zato je zelo pomembno, da v šoli stremimo k sodelovalnemu učenju, h kritičnemu mišljenju in k diskusijam, v katerih spodbujamo dialog in razmišljanje v Potovanja v neznane kraje in zanimive dežele so prav tako del mojega življenja. Rada potujem sama ali v dvoje, vsekakor pa brez agencije, torej na lastno pest, ker mi to daje občutek kontrole in hkrati svobode odločanja v danem trenutku.« Kaj bi zaželeli in položili na srce svojim učencem in otrokom v vrtcu ter vsem otrokom Spodnje Savinjske doline v letu 2024? »Bodite dobro in bodite dobri. Do vseh. In negujte otroka v sebi, da bo ostal takšen, kot je, tudi kasneje, ko boste že odrasli. No, to bi jim dejala vedno in povsod, zato bi si tokrat raje izposodila novoletne verze Bine Štampe Žmavc: 'Srečno, za tisoče srečic, srečenosnih svetlih kometov, za bližnja srečanja z nami v orbitah srečnih planetov.'« SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2023 25 Pri jaslicah je spoznal tudi svojo ženo L. GROBLER, T. TAVČAR T. TAVČAR Prva razstava je bila osredotočena bolj na Drešinjo vas in sosednje vasi, nato pa je prvi jasličar Jože Stepišnik k razstavljanju jaslic privabil razstavljavce od Celja do Žalca, pa od Ljubnega do Koroške, celo iz Kranja in Novega mesta. Razstavo jaslic v Drešinji vasi zdaj pripravlja že dvajset let. Jože Stepišnik iz Drešinje vasi si pred dvajsetimi leti ni predstavljal, da bo prijetna, topla ideja o postavitvi razstave jaslic zrasla v tradicionalno razstavo Jaslice Savinjske doline, ki se je v božičnem času razveseljujemo že dvajset let. Stanko Stepišnik, ki je duša in srce razstave, že dolgo postavlja tudi jaslice v petrovški baziliki. Jaslice oblikuje iz različnih materialov, kot so vinska trta, ličkanje, slama, les, tudi stiropor. Nekaj o dvajsetletni dediščini jaslic je povedal tudi za Utrip Savinjske doline. Z jaslicami ste začeli pred 20 leti. Se še spomnite, zakaj, kaj vas je pripeljalo, da ste začeli s tem? Je povezano z vašim poklicem, ročnimi sposobnostmi, hobiji ali čim drugim? »V župnijski cerkvi v Petrovčah jaslice postavljam že 55 let, kar mi je v veliko veselje, saj sem prav pri teh jaslicah spoznal svojo ženo. Ko me je PGD Drešinja vas povabilo, da prevzamem organizacijo razstave jaslic v Drešinji vasi po dveh manjših razstavah v vasi, sem se z veseljem odzval in leta 2004 razstavo razširil ter začel z razstavami pod imenom Jaslice Savinjske doline. Sin Klemen je oblikoval logotip s piramido in jaslicami, ki smo ga z leti nekoliko posodobili in ga še vedno uporabljamo. Veliko mi pomaga, da pri tem nisem sam. Podpirajo me PGD Drešinja vas, TD Petrovče in seveda moja družina, pa tudi sovaščani, ki jim je blizu božični čas. Zelo lepo je, da imamo jasličarji tudi svoje društvo. To je Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, kjer smo povezani tisti, ki nam jasličarstvo veliko pomeni. Ne le da oblikujemo jaslice, ampak jih tudi razstavljamo in postavljamo v čim lepše okolje. Vsako leto že več mesecev pred Celja do Žalca, pa od Ljubnega do Koroške. Bila so leta, ko so prišli celo iz Kranja in Novega mesta. Na razstavah je sodelovalo zelo različno število razstavljavcev, od 20 pa tudi do 50. Zelo sem bil vesel, ko so me jasličarji že sami začeli klicati, kdaj bo razstava. Obiskovalci so pogosto zelo pohvalili idejo, da predstavljamo predvsem hišne jaslice, ki so manjše in bolj prisrčne. Zaradi korone pa smo začeli tudi z zunanjimi, večjimi jaslicami.« »Vsako leto že več mesecev pred božičem v srcu začutim glas, ki me vabi, da hodim po svetu z bolj odprtimi očmi in razmišljam, kaj bom potreboval pri jaslicah. Seveda pa so zaželene tudi ročne spretnosti.« božičem v srcu začutim glas, ki me vabi, da hodim po svetu z bolj odprtimi očmi in razmišljam, kaj bom potreboval pri jaslicah. Seveda pa so zaželene tudi ročne spretnosti.« Kako je izgledala prva razstava, kakšen je bil odziv? Kako so se jaslice razvijale skozi vsa ta leta? Koliko jasličarjev je sodelovalo in od kod? »Prva razstava je bila osredotočena bolj na Drešinjo vas in sosednje vasi, nato pa sem z osebnim vabilom pridobil razstavljavce od Jaslice so njegov ustvarjalni izziv, hobi, v katerem sodelujejo celotna družina, gasilsko in turistično društvo ter krajani, torej povezujejo ljudi. Ali ste si takrat predstavljali, da bodo jaslice postale tradicionalne, da jih boste postavljali 20 let, da bo odziv nanje zelo dober? »Res si na začetku nisem mogel predstavljati, kakšen bo odziv na našo razstavo Jaslice Savinjske doline, me pa veseli, da je postala tradicionalna in ji niti korona ni mogla do živega. Tu bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki so skozi ta leta sodelovali kot razstavljavci ali mi kako drugače pomagali pri razstavah.« Tudi sami izdelujete jaslice. Iz katerih materialov in kakšne jaslice ste ustvarili? »Kot sem že omenil, z veseljem postavljam jaslice tudi v cerkvi; od tam imam kar bogate izkušnje s postavitvijo jaslic v različna okolja. Kasneje pa sem začutil željo, da tudi sam oblikujem jaslice iz različnih materialov, kot so vinska trta, ličkanje, slama, les, tudi stiropor. Te materiale tudi po svojih zmožnostih oblikujem, obdelam, polakiram ali pobarvam. Zelo imam rad motiv Savinjske doline s hmeljsko piramido, ker tudi sam izhajam iz kmečke družine in smo doma pridelovali hmelj. Zato sem tudi za logotip izbral motiv hmeljske piramide z jaslicami. Jezus se je rodil tudi za nas, Savinjčane.« Sami sodelujete tudi pri izdelavi butaric za cvetno nedeljo, skupaj z jaslicami torej lepo skrbite za ohranjanje običajev in tovrstno dedišči- Jože Stepišnik postavlja drešinjske jaslice že 20 let, njegova zgodovina postavljanja jaslic pa je dolga že pet desetletij in pol. no. Ali imate še kakšne cilje na tej poti? »Zagotovo me je spomin iz mladosti, ko smo izdelovali butare, vzpodbudil, da smo v Drešinji vasi začeli z izdelavo butare velikanke. Pri tem sodelujem z Janezom Vošnjakom, s katerim se v spomin na mlade dni najprej odpraviva nabirat ustrezno zelenje. Nabereva ga toliko, da ga lahko uporabijo še drugi vaščani za izdelavo svojih butaric, če le želijo. Nato izdelava butaro velikanko, kasneje pa v obliki delavnice na cvetno soboto posredujeva svoje znanje naprej. Butaro velikanko mladi na cvetno nedeljo odnesejo k blagoslovu v petrovško baziliko, nato pa je del velikonočne razstave pri gasilskem domu. Omeniti pa moram še tako imenovane pasijonske jaslice, ki prikazujejo Jezusovo trpljenje in jih v velikonočnem času tudi lahko vidite v Drešinji vasi. Kulturna in verska dediščina mi je blizu in še naprej se bom trudil in sodeloval pri njenem ohranjanju, kolikor mi bodo leta in zdravje dopuščali.« V času korone so se jaslice preselile na zunanjo lokacijo, zdaj se menda spet selijo v prostore gasilskega doma v Drešinji vasi. Kako to in kakšni so vaši načrti za prihodnje? »V času korone smo bili vsi omejeni in smo se morali izogibati druženju. Ker nisem želel prekiniti z organizacijo razstav, sem razstavo v manjšem obsegu prestavil v park pred gasilskim domom in h kužnemu znamenju pri vhodu v vas. Za te razstave sem oblikoval večje jaslice, jih s pomočjo družine in sovaščanov ustrezno osvetlil, na okna gasilskega doma pa sem postavil manjše jaslice, da so gledale skozi okna in predstavljale našo takratno omejenost gibanja. Predlagal sem tudi zunanje jaslice po vasi in nekateri so se odzvali. Prav tako se mi je v parku pridružilo še nekaj jasličarjev. Ker se je življenje vrnilo v stare tire in letos praznujemo 20. obletnico razstave, pa sem povabil nekaj nekdanjih jasličarjev, da bo v dvorani gasilskega doma in zunaj, v parku, spet zasijalo kot nekdaj. Za naprej pa v mojih letih težko veliko načrtujem. Če bo zdravje služilo, bom gotovo še kaj pripravil ali pa pomagal tistim, ki bodo želeli nadaljevati moje delo.« Superbabica v 104. leto življenja D. NARAGLAV Predzadnji dan novembra je v svoji hiši na Prešernovi 1 v Žalcu svoj 103. rojstni dan praznovala Marija Sajovic, najstarejša občanka Občine Žalec, ki v veliki meri skrbi sama zase, povrhu vsega pa ima izjemen spomin in je živa enciklopedija tako nekdanjega kot sedanjega časa in dogodkov. Poleg tega je še polna življenjske energije in mladostnega videza. Nekaj dni po njenem rojstnem dnevu so jo obiskali in ji čestitali župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Društva upokojencev Žalec Roman Virant, njihova članica Barbara Lorenčič, ki jo obišče pogosteje, in predsednik Mestne skupnos- ti Žalec Rado Gašperič. Ob obisku so bili znova prijetno presenečeni nad njeno iskrivostjo, bistrostjo in energijo, ki je bila navdih že za naše pisanje ob njeni 90- in 100-letnici. Nedvomno je Marija res nekaj posebnega med starostniki. Je prava superbabica, in to ne samo zaradi svoje pojave in izgleda, ampak tudi v pravem pomenu besede. Bila je namreč porodničarka – babica, ki je pomagala na svet okrog tisoč novorojencem. Nekoč so se porodi ob pomoči babic večinoma odvijali na domu porodnice in Marija je kot babica v Zdravstvenem domu Žalec tako doživela veliko porodov po raznih krajih v dolini in na hribovskih domačijah. Kot babica je s kolesom prevozila ali prehodila na tisoče kilometrov. In to ne glede na vreme, v dežju, snegu, mrazu ... To si danes težko zamišljamo, a kot pravi sama, je svoje delo opravljala z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo, najbrž pa ji je to tudi pomagalo, da je ohranjala svojo kondicijo, se ojeklenila in ohranjala svoje zdravje. Vse, kar jo malo jezi, je, da slabše sliši in da je noge ne ubogajo več, kot bi rada, tako da si pomaga s hojco. Sicer pa počne vsa gospodinjska dela. Sama si kuha, pere, lika, pospravlja. Ima pa tudi pomoč, če je treba, a kot pravi, jim »dirigira«, kaj in kako kaj narediti. Najstarejša žalska občanka Marija Sajovic z nečakinjo in gosti 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 12 I december 2023 Spomini na Novi Klošter T. TAVČAR Leta 2018 je Katja Forjan na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala diplomsko nalogo o zgodovini in življenju v dvorcu Novi Klošer in jo leta 2022 nadgradila še z magistrsko nalogo. V dvorcu Novi Klošter so v sredo, 29. novembra, Društvo Dvorec, Društvo upokojencev Hmezad in Medobčinska splošna knjižnica Žalec organizirali prireditev z naslovom Spomini na Novi Klošter. Razlog dogodka sta bili uspešno zagovarjani nalogi o življenju na dvorcu Novi Klošter po drugi svetovni vojni. Leta 2018 je Prekmurka Katja Forjan na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala diplomsko nalogo o zgoraj omenjeni temi, ki jo je leta 2022 prav tako uspešno nadgradila še z magistrsko nalogo z naslovom O življenju na dvorcu Novi Klošter po drugi svetovni vojni skozi različne vire. V nalogi, ki je nadaljevanje diplomske naloge, je avtori- ca raziskovala življenje na dvorcu Novi Klošter po drugi svetovni vojni skozi ustna pričevanja in spomine ljudi. Tako je Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je dogodek povezovala, na začetku osvetlila zgodovino dvorca Novi Klošter od začetka do današnjih dni. Spomine na dr. Paula Parina, mednarodno priznanega etnopsihoanalitika, ki je svoja otroška leta preživel v Novem Kloštru, je z obiskovalci delila Milena Pobežin, članica Kulturnega društva Slovica – slovensko švicarske konfederacije, zveze prijateljevanja in sodelovanja. Hkrati je delila tudi spomine Anke Krčmar, prav tako članice Kulturnega društva Slovica, na dr. Paula Parina, ki pa je bila ta večer zadržana. Karmen Kreže z domoznanskega oddelka med nagovorom o življenju v Novem Kloštru Slavko Košenina, nekdanji tajnik društva Slovica, je delil spomine na delovanje tega za Slovence pomembnega društva ter spomine na gospoda Traugotta Bidermana, ki je skupaj s svojo ženo živel in ohranjal dvorec Novi Klošter pri življenju po osamosvojitvi Slovenije. Svoje spomine je doživeto obudila Sonja Barl, ki je svoje otroštvo preživela v dvorcu Novi Klošter. Bila je ena od pričevalk življenja v dvorcu Novi Klošter, ki ga opisuje Katja Forjan v svojih nalogah. Po drugi svetovni vojni, ko se je dvorec z vsemi pripadajočimi objekti imenoval Kmetijsko gospodarstvo Založe, po združitvi iz Šempetra pa Kmetijsko gospodarstvo Založe– Šempeter, sta za posestvo skrbela zakonca Rojnik. Milenko Rojnik je bil oskrbnik posesti, žena Ivanka pa je za delavce kuhala. Spomine na to obdobje in zakonca Rojnik sta z obiskovalci delila Andrej Vasle, sorodnik Milenka Rojnika, in Andrej Natek, predsednik Društva upokojencev Hmezad. Zdajšnji lastnik dvorca Novi Klošter je zavod Tromostovje. V dvorcu ima sedež Društvo Dvorec, ki dejansko skrbi, da življenje v dvorcu uspešno poteka naprej. Prav tako je bilo Društvo Dvorec pobudnik, da se spomini na življenje po drugi svetovni vojni ohranijo in ne tonejo v pozabo. Več o tem sta nam povedali Tjaša Štor, predsednica Društva Dvorec, in Carmen Fernandez, podpredsednica društva. Na koncu večera je vsem spominom svoje dodal še župan Občine Polzela Jože Kužnik. Večer je z glasbo in petjem bogatil Kvartet Oljka. Rimljan s slovenskim srcem D. NARAGLAV Ob letošnji stoletnici rojstva trikratnega doktorja Maksimilijana Jezernika, spodnjesavinjskega rojaka s Ponikve pri Žalcu, ki je večino življenja deloval v Rimu, v Vatikanu, je bila izdana knjiga o njegovem življenju z naslovom Rimljan s slovenskim srcem, ki jo je napisala prelatova nečakinja Andreja Štorman Vreg, izdala pa jo je celjska Mohorjeva družba. Knjiga je bila že spomladi predstavljena v njegovi rojstni Ponikvi in smo jo podrobno opisali v marčevskem Utripu Savinjske doline. 4. decembra so jo predstavili tudi v Občinski knjižnici Žalec. Z urednico, avtorico poglavja in nečakinjo Maksimilijana Jezernika Andrejo Štorman Vreg se je pogovarjala Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Knjiga na 400 straneh obsega pet sklopov. Prvi predstavi Jezernikov rojstni kraj, rodbino in župnijo, njegovo šolanje in srečanja z domačimi. Drugi sklop obsega Jezernikov rokopisni dnevnik z obdobjem od septembra 1941 do oktobra 1945, tretji sklop zajemajo njegova pisma domačim, v četrtem je zajeto njegovo zasebno življenje, v petem sklopu pa so zbrana osebna pričevanja. Rodil se je 22. februarja 1922, umrl pa 21. aprila 2015 v starosti 93 let. Pokopan je na domačem pokopališču v svoji rojstni Ponikvi pri Žalcu. Avtorica knjige (prva z leve) s knjižničarko Karmen Kreže in Juretom Jordanom Kozjakom, ki je prebral nekaj zanimivih odlomkov iz dnevniških zapisov in pisem. Peš z Almo Karlin D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Žalec so novembra predstavili knjigo Peš po domačih krajih, v kateri so objavljeni popotni dnevniki Alme M. Karlin med letoma 1934 in 1936 s potovanj, ki jih je opravila peš po Sloveniji, tudi po Spodnji Savinjski dolini. Iz nemščine je dnevnike Alme Karlin prevedla in napisala spremno besedo Jerneja Jezernik. Z njo se je pogovarjala urednica Saška Ocvirk, knjigo pa je izdala Celjska Mohorjeva družba. Alma M. Karlin, ena največjih svetovnih popotnic, med letoma 1919 in 1927 ni prepotovala le vsega sveta, temveč je kot navdušena pohodnica ter velika ljubiteljica in poznavalka narave v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo. O njenih popotovanjih po Sloveniji doslej ni bilo prav dosti znanega. V tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je skoraj toliko kilometrov kot po svetu prehodila tudi doma in do potankosti spoznala svoje domače kraje. S svojimi prijatelji in svetovljanskimi gosti iz tujine je raziskovala Celje in njegovo Glavni akterki večera o Ami Karlin, urednica Saška Ocvirk in prevajalka Jerneja Jezernik okolico (Svetino, Celjsko kočo, Malič, Šmohor …), Laško, Liboje, Štore, Dobrno, Braslovče in Grad Žovnek, vse pomembnejše kraje Zgornje Savinjske doline vključno z Logarsko dolino, Jurklošter, dolino Gračnice, vse kraje od Celja do Rogaške Slatine, Krško in Trško goro, Kozjansko (Virštanj, Kozje, grad Pišece, Olimje, Podčetrtek …), Gorenjsko in druge konce Slovenije. Zunaj naših meja jo je zaneslo še v Hrvaško Zagorje (grad Veliki Tabor, Desinić, idr.), pa tudi po zahodnem Kvarnerju (v Opatijo, Lovran, Mošćeničko Drago, Reko idr.), ki je bil v tridesetih letih pod Kraljevino Italijo, ter po Zgornji Avstriji (Salzkammergut, Dachstein, Bad Goisern, Hallstatt idr.). Almini popotni dnevniki so bili šele pred nedavnim odkriti v zasebni zapuščini v Gradcu in leta 2021 predani Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Sodobnemu bralcu ne prinašajo le številnih popotniških vtisov in osebnih doživetij, temveč tudi pomembno zapolnjujejo vrzel v manj ali skoraj še neznanem obdobju Alminega življenja in njenega literarnega ustvarjanja. Gre za fresko nekega časa, ki razkriva tudi nova spoznanja o življenju manj znanih, Alma Karlin s svojo zvesto spremljevalko a za kulturno zgodovino Slovenije pomembnih ljudi. Temu sledi tudi bogato slikovno gradivo: fotografije, razglednice in ilustracije. Knjigo dopolnjujeta zemljevida Alminih potepanj po Sloveniji – prostoročno risani je iz Almine osebne zapuščine, sodobni pa te iste poti umesti v geografske okvire današnje Slovenije. Dragocen dodatek k popotnim dnevnikom je geografsko kazalo, ob katerem je mogoče z Almo na hitro obiskati vse kraje, ki jih legendarna popotnica in pisateljica v svojih zapiskih omenja. Po zanimivem pogovoru z Jernejo Jezernik so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo Peš po domačih krajih, ki je nastala pod okriljem Osrednje knjižnice Celje. Avtorice razstave so dr. Alenka Hren Medved, dr. Marija Počivavšek in Jerneja Jezernik. Razstavo si je bilo mogoče ogledati v času odprtosti knjižnice do 27. novembra. KRIŽANKA / PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 27 ODLIČNA IDEJA ZA DARILO Ponesite zgodbo ter okuse domače Savinjske doline med prijatelje ali poslovne partnerje. TIC ŽALEC: 03 710 04 34 www.zkst-zalec.si DARILNA KOŠARICA manjša ali večja Trajnostni, lokalni produkt iz Občine Žalec. Nagradna križanka bon i n l ari d e t i dar o P Pokrovitelj križanke v decembru je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 19. 1. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Praznična ulica in bazar Dišalo po praznikih D. NARAGLAV V OŠ Prebold vsako leto pred veselim decembrom organizirajo praznični bazar, ki je bil tokrat v jedilnici šole, in praznično ulico, ki je na hodniku zgradbe. Pripravili so prijeten kulturni program, srečelov z lepimi dobitki, mnogi pa so se z veseljem posladkali z vročo čokolado. Z nakupi na prazničnih stojnicah, kjer so ponujali izdelke otrok, pa so obiskovalci darovali v malho šolskega sklada. Nagrajenci novembrske križanke (gesli: VEČ ENERGIJE, OSTANITE ZDRAVI) pa so: Bogdan Planinc, Studence 49 c, 3310 Žalec; Mara Stanko, Dolenja vas 84, 3212 Prebold; Jože Lamper, Griže 117, 3302 Griže. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti na svoj naslov. L. G. ARHIV ŠOLE V začetku meseca je po praznikih zadišalo na OŠ Petrovče in POŠ Trje. V ponedeljek, 4. decembra so praznični december pozdravili na POŠ Trje. pripravili so pester kulturni program in na stojnicah ponujali božično-novoletne izdelke učencev. Dogajanje je pospremil celo ognjemet. V četrtek, 7. decembra pa se je začutilo praznično vzdušje tudi na Stojnice so ponujale najrazličnejše izdelke za okraševanje in tudi razne kulinarične dobrote. Čarobno v OŠ Griže L. G. ARHIV ŠOLE V četrtek, 7. decembra, so na OŠ Griže pripravili dobrodelno prireditev Izgubljena snežinka z božičnim sejmom. Učenci so predhodno na tehniškem dnevu ustvarjali praznične izdelke in voščilnice z namenom – napolniti šolski sklad z dobrosrčnimi prispevki. Sredstva iz šolskega sklada so med drugim namenjena otrokom OŠ Griže in POŠ Liboje za sofinanciranje posameznih dejavnosti socialno šibkim učencem, kot tudi za zviševanje standarda pouka. V Grižah so pripravili prireditev Izgubljena snežinka z božičnim sejmom. Na Trju so tudi plesali. matični OŠ Petrovče, kjer so pripravili koncert pevskih zborov OŠ Petrovče. Piko na i pa je dnevu dodal dobrodelni bazar, v okviru katerega je Turistično društvo Petrovče slovesno prižgalo praznične lučke in na katerem so učenci v zameno za prostovoljne prispevke za šolski sklad ponujali izdelke, ki so jih izdelali v okviru tehniškega dneva. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 12 I december 2023 Regijski posveti čebelarjev D. NARAGLAV V ČZS je včlanjenih 7732 članov, ki delujejo v 205 čebelarskih društvih in 15 zvezah, slabe letine pa ponekod povzročajo upad članstva. Čebelarska zveza Slovenije je v tem času v vseh slovenskih regijah organizirala regijske posvete. Za Čebelarsko zvezo Celjske regije je bil novembra posvet organiziran v Preboldu, v dvorani Aninega doma. Gostitelj je bilo Čebelarsko društvo Prebold, ki ga vodi Milan Gladek. Na posvetu, ki ga je vodil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, so bili predstavljeni aktualni razpisi za čebelarje in strateški načrt skupne kmetijske politike za 2023– 2027. Programsko leto 2024 se je začelo 1. avgusta 2023 in traja do 31. julija 2024. Rok za oddajo vlog na vse razpise je do 1. marca 2024. Razpisi vključujejo odstotke deležev sofinanciranja čebelarske opreme, sofinanciranje zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu, sofinanciranje sadik medovitih rastlin, podporo čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov, sofinancira- nje obnove tipičnih čebelnjakov ter sofinanciranje nakupa ali izdelave satnic s certifikatom ali z analiznim izvidom. Poleg razpisov sta bila predstavljena tudi predlog programa dela ČZS za leto 2024, in sicer na področju društvene dejavnosti, dejavnosti javne svetovalne službe v čebelarstvu in dejavnosti strokovnega vodenja regijskega programa, ter Uredba o organizaciji usposabljanj za čebelarje in tečajev za začetnike, vzdrževanju 14 čebelnjakov in čebeljih družin, za prenos znanja v čebelarstvu, karakterizaciji čebeljih pridelkov, izvajanju spodbujanja osnovne odbire in menjave čebeljih matic, podpori laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov in sodelovanju s KIS pri aplikativni raziskavi Iskanja alternativnih paš in karakteristike medu. Predstavljeni so bili tudi pridobljeni projekti po javnih razpisih. Tak je projekt Najboljše prakse in inovacije za trajnostno čebelarjenje, ki traja 48 mesecev, od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2026. V njem sodeluje 14 držav EU, namen projekta pa je modernizacija EU čebelarskega sektorja s promocijo inovacij. Drugi takšen projekt je Shema kakovosti, ki vključuje promocijo treh shem: SMGO, Kočevskega medu in Kraškega medu. Tretji takšen projekt je projekt LIFE – varna paša, ki se začne izvajati 1. januarja 2022 in bo trajal 72 mesecev, to je do 31. decembra 2029. Pri tem projektu ČZS sodeluje s šestimi partnerji, glavni cilj projekta pa je izboljšanje sprejemanja in sobivanja med človekom, sivim volkom in rjavim medvedom. ČZS bo skupaj z ZGS zadolžena za področje čebelarstva v povezavi s sobivanjem in blažitvijo konfliktov, ki izhajajo iz napadov medvedov na čebele in čebelnjake. Predstavniki Čebelarske zveze z Boštjanom Nočem Na posvetu je bila podano tudi poročilo ČZS za enoletno obdobje, od lanskega konca julija do 1. avgusta letos. V ČZS je včlanjenih 7732 članov, ki delujejo v 205 čebelarskih društvih in 15 zvezah. Po številu članov jih je največ, 1398, v ljubljanski regiji, kjer pa je število glede na leto prej (2022) upadlo za 1,62 odstotka. Na drugem mestu je celjska regija, ki ima 1160 članov in 2,56-odstotno rast. Sledi podravska regija z 922 člani, ki ima 2,54-odstotni upad članstva. S številom 901 je na četrtem mestu gorenjska regija, ki ima 1,24- odstotno rast glede na leto poprej, na petem mestu pa je pomurska regija s 534 člani in 2,38-odstotnim upadom članstva. S še bistveno nižjimi številkami, kot je 404 članov, kolikor jih ima koroška regija, sledijo še ostale, do zasavske regije, ki ima le 165 članov in kar 30,38-odstotni upad. Slabe letine zaradi vremenskih razmer in drugih vzrokov čebelarjem jemljejo voljo za tovrstno delo. Na regijskem posvetu so opravili tudi volitve za člane Upravnega odbora ČZS. Vse skupaj sta zaokrožila še razprava in dajanje pobud. Gnezdilnice za sove T. T. ARHIV LD POLZELA V začetku decembra so v sodelovanju z Lovsko družino Polzela ter Zavodom za gozdove KE Žalec postavili prvo gnezdilnico za sove na območju Sevčnika v Občini Polzela. Družba Slovenski državni gozdovi bo z lokalnimi lovskimi društvi v Savinjski dolini skupno postavila še pet tovrstnih gnezdilnic. Ukrep je namenjen krepitvi in spodbujanju ekoloških funkcij v državnih gozdovih. Lokacije za gnezdilnice so na predlog lovskih družin izbrali na mestih, kjer se sove pojavljajo oziroma so bile v preteklosti opažene. ŽELIMO VAM ČAROBNE PRAZNIKE. LETO 2024 PA NAJ BO PREDVSEM ZDRAVO, Prva gnezdilnica za sove v Sevčniku v Občini Polzela in člani LD Polzela Robust d.o.o., Arja vas 105, Petrovče SREČNO IN USPEŠNO. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2023 29 Brazde življenja v slikah BINA PLAZNIK Brazdo v življenju avtorice razstave Alenke Rebernik je pustila bolezen, s katero se je morala spopasti. Avtorica Alenka Rebernik in njena prva javna predstavitev 3. novembra se je s svojo prvo slikarsko razstavo v avli Gradu Komenda na Polzeli pod okriljem Društva Dobra ideja predstavila Alenka Rebernik. Rojena je v Ljubljani leta 1976, na Polzeli pa živi že več kot deset let. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani – smer grafično oblikovanje in kasneje nadaljevala študij na Pedagoški fakulteti – smer likovna pedagogika. Tam je imela priložnost delati s profesorji, velikimi slovenskimi likovnimi imeni, kot so Zdenko Huzjan, Herman Gvardjančič, Bojan Kovačič, Dragica Čadež … Predstavljena dela je poimenovala Brazde življenja, njene slike pa nosijo močno sporočilo. Kot pravi avtorica, je življenje tako lepo, a hkrati tako polno raznih preprek: »Linije in brazde, ki se nam porajajo v življenju, so neka prelomnica oziroma odraz novega stanja, ki se pojavi. Lahko so lepe, a večinoma je izvor brazd slabo in temačno. Nekaj te zareže v življenju in ti prekine tvojo življenjsko pot, ki je zastavljena zelo logično in površinsko. Brazde so kot rane, ki se nato spremenijo v brazgotine. Opomnik na nekaj, kar te je zarezalo, ti vzelo nekaj, a te na koncu tudi rešilo. Brazde so lahko rane časa ali rane tvojega življenja. Ostanejo in ti dajo vedeti, da si še tu. Da živiš!« Njeno brazdo v življenju je pustila bolezen, s katero se je morala spopasti. In zaveda se, da boj še zdaleč ni končan. A to ji je dalo moči, da se likovno odpre in oriše svoja čustva. Kajti le ona je vedela, kakšne so bile emocije ob prvem šoku in strahu – in pa ob občutju vsakdanjih prelepih stvari, ki so jo vsak dan oplemenitile in ji dale še dodaten razlog, da se likovno odpre. Skozi čopič na platna pove svojo zgodbo. Občutke ob svoji prvi razstavi je opisala takole: »Na otvoritveni večer moje razstave Brazde življenja sem doživljala vesolje emocij. Nekaj so pričakovanja, nekaj pa je realno doživetje. Preseglo je vse moje občutke in hkrati lahko povem, da sem doživela ene take prečudovite in neponovljive življenjske trenutke. Namen moje razstave je bil, da svojo življenjsko zgodbo izrazim likovno in jo predam gledalcu ter svetu na splošno. Ker je bila to moja prva razstava in ker med procesom ustvarjanja in prirejanja razstave doživljaš take in drugačne dvome, lahko samo rečem, da je bil odziv javnosti izredno pozitiven. Če se je dotaknila le enega, je moj namen dosežen. In mislim, da je bil. Z obiskom me je presenetilo kar nekaj ljudi, ki jih poznam zelo dobro in so mi blizu, do ljudi, ki jih sploh nisem poznala. Prišli so celo takšni, s katerimi se nisem videla že leta! In mislim, da so prav vsi za trenutek 'začutili' delček zgodbe Brazd življenja. Imam načrte za naprej, vendar najprej malce počitka, čeprav se mi zdi, da moje misli in ideje že prehitevajo moja dejanja. Predvsem si želim še več ustvarjanja, kajti to daje mojemu življenju smisel.« Hkrati je svoje ustvarjanje in zgodbo o rdečerjavem pingvinu predstavila tudi hči Ronja, da je bilo vse tehnično brezhibno, pa je poskrbel partner Donald A. Pleterski. Predpraznično s starejšimi tudi v Šempetru D. NARAGLAV Vokalna skupina Ad hoc je zasedba fantov med osemnajstim in šestindvajsetim letom starosti iz okolice Celja (tudi iz naše doline), ki se ukvarja z resno zborovsko glasbo. V zasedbi se družijo fantje, ki skupaj v različnih zasedbah prepevajo že več let, kot Ad hoc pa ustvarjajo približno leto in pol. V tem času so nastopili na območni reviji v Žalcu, na regionalni reviji Sozvočenja v Trbovljah ter na festivalu moškega petja v Ajdovščini. V žalskem Mladinskem centru so s prepevanjem božičnih napevov pričarali pravo praznično vzdušje. Mladinski center odet v praznično dogajanje BINA PLAZNIK Skozi ves december je pestro tudi v žalskem mladinskem centru. Najde se za vsakogar nekaj. V Dnevnem centru so organizirali tri mini svetovalnice. Prva je bila na temo obvladanja stresa, v drugi so se pogovarjali o postavljanju ciljev, na tretji pa o premagovanju strahu. Te so obogatile dogajanje poleg rednih dogodkov, kot so bot fit, akrojoga, vadba z Nastjo Bregar, pizza pop-up, karaoke in bobnarske delavnice. V okviru kavarniških večerov pa so nastopili mlada pevka Neva Grčar ter Žiga Bedrač in Tibor Tanko. V okviru prazničnega dogajanja so do sedaj v ustvarjalnicah izdelovali praznične sveče in voščilnice, organizirali so Škratkov bazar z izdelki lokalnih ustvarjalcev in Božičkom, koncert vokalne skupine Ad hoc, skupaj z ATD Savinjčan pa božično družinsko štafeto. Danes, 20. decembra, lahko obiščete Mladinski center Žalec in si ob 17. uri ogledate otroško predstavo Praznična pomoč, v petek, 22. decembra, ob 22. uri pripravljajo XMAS PARTY v klubu, 31. decem- bra pa se lahko v njihovi organizaciji udeležite otroškega silvestrovanja s predstavo Sneguljčica, ki bo v Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 11.15 uri. Neva Grčar, mlada pevka s Polzele, ki je pravkar dopolnila osemnajst let. Pravi, da se s petjem ukvarja že vse življenje in zelo uživa v tem. Poje tudi v rockerski glasbeni skupini Raptors. Glasba, proza, poezija, igra in likovna umetnost T. TAVČAR Srečanja se vsako leto udeleži približno četrtina starih nad 70 let v KS Šempeter. Tradicionalno srečanje starejših krajanov, starih nad 70 let, so 7. decembra pripravili še v Šempetru. K organizaciji v znanem šempetrskem gostišču so tudi tokrat pristopili KO RK Šempeter, KS Šempeter in Društvo upokojencev Šempeter. Udeležence so uvodoma s svojim nastopom razveselili učenci OŠ Šempeter pod mentorskim vodstvom Marjetke Osar in Andreje Plut, nato pa še upokojenska etno skupina Šembis (Šempetrski biseri). Zbranim je izrekla dobrodošlico predsednica KO RK Šempeter in predsednica Območnega združenja RK Žalec Pavla Artnik. Povedala je, da je trenu- tno v njihovi KS 518 krajanov, ki so dopolnili 70 in več let. Od tega jih je 285 starih nad 80 let, 12 pa jih je že v 90. letu. Sicer je nad to starostjo že 32 krajanov. Najstarejša med njimi je 99-letna Danijela Kovač, njej pa sledita Jožef Tkavc (1925) in Pavla Aleš (1927). Udeležence so nagovorili še podžupan Občine Žalec Srečko Lednik, predsednik Sveta KS Šempeter Mitja Tavčer, sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar in predsednik Društva upokojencev Šempeter Zoran Kolenc. Za prijetno druženje ob glasbi je tudi letos skrbel glasbenik Gašper Jelen. Na predvečer praznika Ta veseli dan kulture se je v avli Gradu Komenda prepletalo kar nekaj kulturnih sfer, od glasbe, poezije in proze do likovne umetnosti in gledališča. Petindvajset likovnikov Kulturno umetniškega društva Polzela je postavilo na ogled svoja likovna dela. Na tokratni zaključni razstavi so na ogled predvsem realistična dela v tehniki akrila in olja na platnu ter tehniki poslikave keramike. Večer so popestrili tudi s predstavitvijo knjige Katje Brvar Pisma (ne) znancem. Katja prihaja iz Šoštanja, je študentka psihologije, napisala pa je že knjige: Labirint usode, Pisma mami, življenje v barvah, Pisma očetu … Odlomek iz dela Deseti brat sta zelo doživeto uprizorila člana KUD Polzela Andreja in Marko Lesjak. Tamburaši na Polzeli, ki delujejo že 40 let, vseskozi pa jih vodi Mija Novak, so se predstavili z izbranimi skladbami. V goste so povabili tudi literarno sekcijo Potke iz Šmartne- ga ob Paki, ki ima zelo razvejano kulturno življenje. Njihov skupni moto je: »Družiti se, ustvarjati in se predstavljati drugim.« Ta večer so svoja avtorska dela predstavili Janja Grubelnik, Zdenka Kolenc, ki je preb- rala pravljico Lumpi avtorice Jolande Perger, in Sonja Juvan, ki je prireditev tudi povezovala. Na ta dan je v prazničnih lučkah zasijala celotna Polzela, okrasili pa so tudi smrečico v avli gradu. Polzelski tamburaši so prispevali k prazničnemu vzdušju na Ta veseli dan in k uvodu v praznični december. 30 KRONIKA ŠT. 12 I december 2023 Modrost travme v MGC Prebold D. NARAGLAV V filmu Modrost travme gledalci skupaj z zdravnikom dr. Gaborjem Matéjem spoznavajo, zakaj se zahodna družba sooča z epidemijo tesnobe, kroničnih bolezni in uporabe psihoaktivnih substanc. V Medgeneracijskem centru Prebold so v četrtek, 30. novembra, predvajali večkrat nagrajeni dokumentarni film Modrost travme dr. Gaborja Matéja, avtorja svetovnih knjižnih uspešnic in prejemnika častnega odlikovanja kanadskega reda za zasluge. Zaslugo za predvajanje filma v Preboldu ima domačinka Doris Polak Kuder, ki kot psihoterapevtka deluje po načelih tega svetovno znanega zdravnika. Film Modrost travme govori sam zase. O tem se lahko prepričajo vsi, ki si film ogledajo. Takšnega mnenja so bili tudi tokratni udeleženci, ki so do zadnjega kotička napolnili medgeneracijski center ter bili po uri in pol, kolikor traja film, polni presenečenja, emocij, čustev, mnenj in tudi spoznanj, da ima skoraj vsakdo kakšno travmo. »Čeprav je morda okolje v Sloveniji drugačno kot čez lužo, se marsikateri udeleženci prepoznajo v delčkih zgodb iz filma. Prepoznajo pa tudi naše družbene zagate brezdomstva, uporabe telefonov, stiske otrok v današnji družbi. Film je zelo aktualen. Podatki z druge strani luže kažejo, da je eden od petih Američanov diagnosticiran z duševno boleznijo. Samomor je drugi »Nihče ni kriv. Iskanje krivca nas pripelje v začarani krog kazanja s prstom. Kot pokaže film, je travma nevidna sila, ki oblikuje naša življenja in način, kako živimo, ljubimo ter razumemo svet okoli sebe.« Doris Polak Kuder po zaključku ogleda filma v komunikaciji z občinstvom Gre za neprecenljivo izkušnjo človeka, ki je življenje posvetil razumevanju povezave med boleznijo, odvisnostjo, travmami in družbo. »Travma je nevidna sila, ki oblikuje naša življenja in način, kako živimo, ljubimo ter razumemo svet okoli sebe. Je izvor naših najglobljih ran. Dr. Maté nam ponuja novo vizijo: družbo, ozaveščeno o travmi, v kateri starši, učitelji, zdravniki, sodniki in vsi pomembni odločevalci niso osredotočeni na potlačevanje simptomov in obsojanje, temveč se trudijo razumeti vzroke, ki pri ranjenem človeku sprožijo zaskrbljujoče vedenje in bolezni. Kaže nam pot do individualne in kolektivne ozdravitve. Po mnenju dr. Gaborja Matéja je medsebojna povezanost tesnobe, kroničnih bolezni in uporabe psihoaktivnih substanc običajna – vendar ne tako, kot si morda predstavljamo,« pravi Doris Polak Kuder. najpogostejši vzrok smrti v ZDA za mlade med 15. in 24. letom. Samomor povzroči več kot 800.000 smrti letno po vsem svetu ter 48.300 smrti letno v ZDA. Preveliko odmerjanje drog povzroči 81.000 smrti letno v ZDA. Epidemija avtoimunskih bolezni vpliva na 24 milijonov ljudi v ZDA,« po ogledu filma pove Doris Polak Kuder, ki je po poklicu mag. farmacije, sicer pa psihoterapevtka, ki ima za sabo vrsto najrazličnejših izobraževanj. »Vprašanje, ki ostaja odprto po ogledu filma, je, kaj pa zdaj. Iz naše družbene zgodovine lahko vidimo, da smo ljudje zaznamovani s preživetimi vojnami, avtoritativnimi sistemi, zatiranjem pravic žensk in vseh ranljivih skupin. Zaznamovani smo tudi z nerazumevanjem razvoja otroka in otrokovih potreb po varnosti, bližini in izražanju jeze. Dr. Gabor Mate iz svoje lastne izkušnje, kot jud na Madžarskem v drugi svetovni vojni, v filmu deli sliko sebe v srednjih letih. To je slika uspešnega zdravnika s težavami v zakonu in otroci, ki se ga bojijo,« pove Doris Polak Kuder in nadaljuje: »Kaj smo se iz naše zgodovine naučili in lahko dobrega odnesemo naprej, je eno vprašanje. Drugo pa je, kako biti sočutni drug do drugega in dovoliti, da bolečino, ki je v nas, sprostimo. Nihče ni kriv. Iskanje krivca nas pripelje v začarani krog kazanja s prstom. Kot pokaže film, je travma nevidna sila, ki oblikuje naša življenja in način, kako živimo, ljubimo ter razumemo svet okoli sebe. Travma je izvor naših najglobljih ran in je vedno medgeneracijska,« še poudari Polak Kuder ter nato udeležence motivira za aktivno sodelovanje v nadaljevanju večera. MALI OGLASI OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2023 V letu 2024 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter na drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje, in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do petka, 12. januarja 2024 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ SAVINOVA ODLIČJA. Celoten razpis je objavljen na: https://zalec.si/za-obcane/ razpisi/ utrip@zkst-zalec.si • 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga ALOJZIJA - SLAVKA OBLAK iz Šešč (12. 6. 1933–14. 11. 2023) Družina pokojne Slavke Oblak izreka zahvalo vsem vaščanom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečene in napisane besede sožalja. Hvala vsem, ki ste se ji poklonili, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev. Zahvala zasebni zdravstveni ambulanti Vere Rupel za vso pomoč in svetovanje, patronažni medicinski sestri Martini Lesjak Povše, ki je zadnji dve leti skrbela za zdravstveno nego poškodovane noge, in ge. Branki za pomoč pri negi v zadnjem mesecu. Hvala gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljeno pogrebno mašo in pogrebni obred, govorniku g. Janezu Jagru za besede slovesa, pevcem skupine Eros za lepo odpete pesmi, ge. Citi Galič za odigrano Tišino na citrah in osebju pogrebne službe Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN IVAN DROLC (12. 1. 1946–13. 12. 2021) 13. decembra sta minili dve leti, odkar si odšel. Zelo te pogrešamo, ampak v naših srcih živiš dalje. MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Tvoji najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo … Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 TEČAJ SALSE – vabljeni na začetni tečaj. Poteka ob 20.30 uri – ponedeljek (Žalec, Šlandrov trg 1) in sredo (Celje, Trg celjskih knezov 10). Info.: salsa.inspires@gmail.com / 031 574 524 (Simon) V SPOMIN 3. decembra sta minili dve leti brez našega ljubljenega FRANCA ROŽIČA Prodaja TRESK. Cena: 2,99 z DDV. Info.: 068 630 950 (Andrej) Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 19. januarja oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si in po telefonu 03/712 12 80. (2. 5. 1953–3. 12. 2021) Pogrešamo te vsak trenutek, vsak dan; tvoj smeh, energijo in dobro voljo. Ne bomo tožili, ker si odšel. Hvaležni bomo, ker si bil … Počivaj v miru med zvezdami. Z neskončno praznino v srcu in življenju, vsi tvoji najdražji KRONIKA ŠT. 12 I december 2023 31 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Ob izgubi drage mame in babice Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 JELKE ŠUMAK V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Kaplje vasi 55, Prebold (11. 8. 1956–22. 11. 2023) Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori! Hvala vsem za pomoč in podporo. Mami, počivaj v miru. Nad zvezdami se zopet snidemo. Sin Aljoša z družino Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, dedija, tasta, strica in svaka FRANCA OSETA iz Drešinje vasi (23. 8. 1937–26. 11. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok in objeme. Zahvala vsem zaposlenim v Domu Lipa Štore, p. Vančiju - Ivanu Arzenšku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, Dušanu Pungartniku za lepe besede slovesa, Matevžu Rožeju, pevcem in gasilcem GD Drešinja vas ter Gasilske zveze Žalec, ki so ga množično pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice TEREZIJE MASTNAK iz Grč 42, Šempeter v Savinjski dolini (7. 10. 1926–22. 11. 2023) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Posebna zahvala Urošu in družini Kolenc, vsem sosedom iz Grč, negovalkam oskrbe na domu Nine Pokorn, duhovniku Tonetu za opravljen obred, duhovniku Urbanu za zadnje slovo iz Grč, cerkvenemu pevskemu zboru Ponikva in pogrebni službi Ropotar. ZAHVALA Žalujoči hči Zinka z Dorijem, vnukinji Nives in Vanesa ter pravnuki ZAHVALA Ob izgubi dragega partnerja, očeta in dedija EDMONDA ARNŠKA - JEFFA Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. ANTON GERM Bojana, Melissa s Tomažem, Vanessa z Alešem ter Mia in Tea (upokojenec tovarne Garant Polzela) iz Partizanske 32, Žalec (25. 3. 1932–30. 11. 2023) Zahvalili bi se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Vsi njegovi najdražji V SPOMIN FRANC BURKELC “Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas ...” ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati in star ate ZORAN VENGUST iz Hramš. 1933–2003 Dragi ati, ata! Na Miklavžev dan bi imel 90 let, pa žal toliko prezgodaj si moral zapustiti ta svet. Čeprav od tvoje smrti sta mimo že desetletji dve, si v srcih in spominih z nami in še vedno zelo pogrešamo te! Vsi njegovi V težkih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vso pomoč in pozornost, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvaležni smo župniku g. Janku Cigali in dekanu g. Mirku Škofleku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem skupine Lirika, govornici ge. Magdi Šalamon, predstavnikom številnih društev, posebej Lovske družine Žalec, za govor, rogistom za ganljive melodije in spoštljivo zadnje slovo. Hvala pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Jožica, sinova Marijan in Martin z družino 13. decembra je minilo 30 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila ŠTEFKA GRDJAN (1970–1993) 18. maja so minila 4 leta, odkar nas je zapustila draga mama AGICA GRDJAN (1935–2019) 13. junija so minila 3 leta, odkar nas je zapustil dragi ata ŠTEFAN GRDJAN (1936–2020) Vsem, ki se jih skupaj z nami spominjate, iskrena hvala. Bojan z družino V SPOMIN MILKA JELEN (30. 9. 1938–29. 12. 2022) in TONI JELEN (13. 6. 1935–17. 11. 2014) Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame in očeta nihče ne more več vrniti. Damjana in Karmen z družinama 15 % gotovinskega popusta V SPOMIN UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 12 I december 2023 Dišalo po praznični pečenki D. NARAGLAV V MGC je tokrat še posebej dišalo po svinjski pečenki. V Medgeneracijskem centru Prebold običajno vsak drugi ponedeljek v mesecu lepo diši po kakšnih kulinaričnih dobrotah. Med številnimi aktivnosti MGC imajo posebno mesto tudi kuharske delavnice, ki se vedno končajo s pojedino vsega tistega, kar so udeleženke skuhale in spekle. V ponedeljek, 11. decembra, so imele zadnjo letošnjo in hkrati predpraznično kuharsko delavnico. Udeleženke bodo v prazničnih dneh pekle in ustvarjale v svojih domačih kuhinjah. Še pred samo delavnico so se kot običajno dogovorile, kakšne jedi bodo pripravljale in katera od njih bo katero od jedi pripravljala ter svoje kuharsko znanje delila z ostalimi udeleženkami. »Zadnja delavnica je bila nekako praznična. Spekle smo svinjsko pečenko, skuhale krompir v kosih in ga potem popekle v pečici z maščobo od pečenke, za prilogo pa smo pripravile še praženo kislo zelje. Naredile smo tudi sladico z več nadevi. Sladico naredimo v pekaču, v katerem je pečen čokoladni biskvit. Vsebuje še banane, prerezane po dolžini in položene na biskvit, ki smo ga prej namočili z vodo, rumom in sladkorjem. Banane so nato prekrite s skutinim in smetanovim nadevom z želatino, na vrhu pa je še čokoladni preliv,« pove vodja centra Mirica Reberšek ter doda, da se je od meseca maja, ko je postala vodja centra, zvrstilo že lepo število delavnic, z veseljem pa bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Zadnja pa je zaradi praznikov gotovo najbolj slastna. Otroci so se razveselili Božička tudi v Preboldu. Veselo ob prihodu Božička D. N. Vodja centra Mirica Reberšek med izdelavo sladice Dvajseta razstava jaslic Preboldske otroke je Božiček obiskal minulo soboto na preboldski tržnici. Božička je tja povabilo Kulturno društvo Svoboda Prebold, ki je poskrbelo tudi za zanimiv program. V goste so povabili tudi izvrstni animatorki, ki sta kot škrat in pomočnica Božička pred prihodom dobrega moža skupaj z otroki okrasili smrečico, jih marsikaj naučili ter z njimi peli in plesali. Na koncu so vsi skupaj priklicali Božička. Prišel je s palčkoma, ki sta mu pomagala deliti bombone in darila, marsikdo pa je dobremu možu sedel v naročje in mu zapel kakšno pesmico. Med prireditvijo in po njej so se otroci lahko sladkali z raznimi dobrotami in toplim čajem, odrasli pa tudi s kuhanim vinom in drugimi napitki. Vsekakor je bilo lepo in prijetno, Božiček pa je otrokom obljubil, da jih bo v prihodnjih dneh še obiskal na njihovih domovih. T. T. V nedeljo, 17. decembra, so v gasilskem domu v Drešinji vasi odprli 20. jubilejno razstavo Jaslic Savinjske doline. Več kot 40 jasličarjev je pripravilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine. Ob odprtju jubilejne razstave so poleg dvajsetega jubileja obeležili tudi 800 let prvih jaslic na svetu, ki jih je v kraju Greccio v Italiji pripravil sv. Frančišek. V božični čas so obiskovalce ob odprtju razstave v Drešinji vasi popeljali Cerkveni pevski zbor Jaslice v Drešinji vasi že 20 let iz Petrovč, Ema in Tija Stepišnik ter mladinska skupina Veritas iz Petrovč, v kateri so nastopili vodja David Strojanšek, Neža Šalej, Anja Razboršek in Domen Romih. Jaslice je blagoslovil petrovški župnik Ivan Arzenšek, jaslice in delo jasličarjev iz različnih krajev pa je predstavil Jože Stepišnik, ki ob podpori PGD Drešinja vas in TD Petrovče vsako leto organizira razstavo in privabi jasličarje v Drešinjo vas. Letos se jim je zahvalil s posebno zahvalo, njemu pa so članice TD Petrovče pripravile spominsko darilo, ki mu ga je predala Marjetica Grobler. Po prireditvi, ki jo je v nagovoru pohvalila tudi žalska podžupanja Tanja Basle, so občudovali jaslice in se ob pogostitvi prijaznih vaščank družili v dvorani in ob ognju zunaj v parku, kjer so na ogled jaslice, ki so nastale v času korone, ko druženje ni bilo mogoče. Razstavo si je možno ogledati vsak dan do 2. januarja 2024 od 14. do 19. ure ali po dogovoru. Škrat in pomočnica Božička sta skupaj z otroki okrasili smrečico.