rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik JDr. Jfanex MS Ieiw m. Tečaj / sredo 6. susca (marca) 1S50. List / Maj je za kmelijstvo zdej nar bolj potreba ? Po nemškim dohtarja Hlubeka. Per vic. Po vsih deželah imajo gospodarji od léta do léta zmeraj veči težave s pôsli. Od kod to pride de je le malo dobrih pôslov, ne bomo tukaj pre iskovaii, in tudi tega ne , kakó bi se dalo tem teza vam od konca do kraja pomagati. Nas namen je le tukaj nasvetovati, kaj de je zdej nanaglama nar per Ordnung scer imamo; va potreba, de bojo pôsli boljši. Postave za posle (Gesinde-pa le postave so stale večidel le na popirju, in niso tudi za potrebe sedanjih časov več pripravne. Nar poprej tedej potrebujemo novih pôselskih postav in oj st rig a spolno va nj a téh postav. Kér se morajo te postave po potrebah in okoljšinah različnih dežel ravnati, se ne more za vse dežele ena postava dati. Treba je tedej, de bi zastopni in sku šeni gospodarji, posebno pa kmetijske družbe svoji deželi primerjene pôselske postave zlo žili, jih prihodnjimu deželnimu zboru v pre gled in pretres predložili, ki naj jih potem mi j p o sije, de j ih Cesar po nisterstvu na Dunaj t er d i j o. Kér pa pred ko ne deželnih zborov še đolgo ne , naj se po gori imenovani poti izdelane pôselske postave začasnimu deželnimu odboru (prov.Lan-desausschiissen) predložé, de jih pretrése in potem ministerstvu pošlje, de pridemo v ti zadevi, berž ko je bo moč ? na boljsi stan. Z novim pôselskim rédam se imajo ob enim tudi pôselske bukvice vpeljati, kakor jih imajo že na Solnograškim (Salcburgischen), kér naše navadne pôselske spričbe (Dienstzeugnisse) ne veljajo nic. V pôselskih bukvicah (Dienstbothenbiicher) morajo zapisane biti : pôselske postave, potem raz-laga kakó dobrotljive so hran i lni ce (Sparrkassen) potem popis osebe posla (Personbeschreibung) ka ? kor pri popotnih bukvicah (Wanderbuch) ? cas kdaj je v službo in kdaj je iz službe stopil, in dobre last-nosti posla. Pri pôslih, ki niso hvale vredni, naj se zamerka samo čas vstopa in izstopa iz službe, kér bo potem že vsaki gospodar vedil, kaj de to pomeni, če pod napi-sam „dobré last nosti" v bukvicah nic druziga ne stojí ? kakor prazne čerte (Dalje sledí.) Hrecna skusnja obilo zdraviga krompirja pridelati. Veliko se je govorilo in pisalo od krompirjeve ku , veliko je bilo nasvetvanih sredstev se je obvarvati, vender se zlasti od zadnje jeseni iz veliko krajev spet ge sliši, de je krompir mocno strohnel. diti Ti bolezni v okom priti, bi bila perva skerb zve-od kod de pride, ali iz česa de izvira? Kar so ze skusnje mnogih kmetovavcov učile, to poterdim tudi jez iz svoje lastne ; tudi po mojim previdu izvira krom-pirjeva kuga iz pregnanja v • zive stvari i. t. d. Ravno kakor prerejene vzemi puro, kopuna, goveda, svinje postanejo nemozne dalje živeti in gotovima se godi tudi nasimu ne- razpadu zapadejo, ravno tako precenljivimu živežu krompir ju. ? V Ameriki, svojim pervim kraju, kjer divji rase je debelosti drobnih jabelk. Nam Evropejcam je v bil predroben; mi smo si želeli debeliga in dosti na majhnim prostoru pridelati, zató smo ga na silno gnojne njive sadili, še clo vsakimu posebej v jamice gnojili. Res je , krompir je zrasel debel, in na majhnim prostoru se ga je veliko přidělalo. Tode to nenaravno pregnanje — to silenie zoper njegovo natoro — je krompir tje pripravilo, kamor pride drevó blizo gnojniga kupa vsajeno. Od preobiliga v • ziveza zoper svojo natoro mocno rase; se prezene 5 in kmalo vsahne. Takó se godi tudi nasimu bla^rimu krom » Preobilo obdarovan z rejnim sokam se hudo nade bi zamosrel včs naserkani postane velik , brez pirju. pnè, rejni sok spodobno prekuhati, in zastanek ga pelje razpadu — to je k gnjilini ali trohnjenju. Po tem ta-kim kaže ga saditi na močne, pa ne na novo gnojene njive; če pa ni takih, na dobro vdelani in močno scest- ? bo nim blatam ali zemljo namesani gnoj. Ce ravno pri delk ne bo tako obilen in krompir ne takó debel saj zdrav in tečen, za rejo ljudi in živine dober. Jez sim v želji dobriga pridelka še dalje šel m sim na močno njivo brez gnoja sajenimu krompirju ob času osipanja nekoliko dobro vdelaniga (tode ne konjskiga) gnoja takó dal natrositi, de so bili odraselki naj pervo nekoliko z perstjó zakriti, po tem se je vsakimu nekoliko gnoja natrosilo, in verh gnoja, kar je bilo moč, perští nasulo. , Dve leti takó obdelovani krompir mi je obilno rodil, in ni kar nič gnjil. Gotovlje na spodnim Štajarskim 26. svečana 1850. Zitnik , fajmoster. Od po višanja éinza ? ki se je prigodilo zastran ima nehati brez odškodo- Vsako povišanje činža, razdelitve podložnih zemljiš vanja. Ta sostavk scer že sam na sebi zadost pové; za-volj bolj natanjčniga razjašnjenja pa vender ne bo od več, če se od teh davšin še nekoliko na dalje govori. Kakor se je ljudstvo od časa do časa pomnožilo, takó naj sami že popřej na tanjko preišejo se je tudi pomnožila potreba samostojnih pohištev in (uržoha) so to d y kaksniga vzroka plačevali, de bojo dištriktnim gruntov. Kak posestnik podložnika celiga grunta je komisijam vse pripomočke na roke dali, to reč brez imel vec sinov in je želei svoje posestvo med nje raz- zaderžkov in po pravici poravnati Ambrož deliti, de bi jih bil morebiti soldasine obvaroval. Taka razdelitva se ni smela drugač zgoditi, kakor de je grajšina dovolila. Pri takih razdelitvah se je scer raz-delila vsa poprejšnja davšinja v denarjih, v blagu ali v tudi dostikrat vpeljal nov delih, davk zraven se je pa v se y serung pod imenam povi s an je t. ď. či n ž a (Urbarsverbes Zinserhóhung i. y To povišanja davka se je veći del zató storilo ker je gruntna gospóska, ktera je imela popřej le z enim podložnim opraviti, po razdelitvi grunta več podložnih dobila, za vsak i ga v gruntnih buhvah posebno stran naredila, in zatorej več opravkov dobila, kakor jih je popřej le z enim podložnim imela. Ako ravno bi znali biti taki povišani činzi od kresije poterjeni, vender le nehajo brez odškodovanja za tó, ker prihod- njič nobena grajsina ne bo imela z nekdanjim podložnim več opraviti. Gruntne bukve bojo v cesarskih kancelijah opravljane, odškodovanje bojo cesarske kase pobírala — grajšinam pa ne bo potreba žitnice pobirati in tudi ne na tlako veljevati, ker je vse te zaveze konec. Tudi kajže ali bajte so se sčasama na tako vižo vstanovile, kader se je le nekoliko zemlje od poprei-šnjiga grunta odločilo in kajžarju v last dopisalo. Ce se je pri ti priložnosti gosposkini davk po primeri od ločeniga zemljisa od grunta odpisal in kajžarju naložil, • V ima taka davšina enako lastnost z urbarskimi davki. v Ce se pa od poprejšnjiga grunta nič gosposkiniga davka V gruntno zemljiše na odpisalo ni, zraven pa vender kajžarju kaj vrinilo, naj bo pot kakoršnim koli iménam, tako nehajo take dav-šine brez odškodovanja. Zató tedaj tudi neha pri kaj-žarjih vsako povišanje činža. Vćasih se je pa tudi kako drobno razdelilo, tako de so se lastíne (Ueberlands-griinde) naredile in pod tem iménam v gruntne bukve vpisale. Tudi pri takih lastínah se je morebiti zavoljo pomnoženja gosposkiniga opravila povišanje činža (Zinserhóhung , Urbarsverbesserung) vpeljalo. Tudi v teh primerlejih nehajo taki činži brez odškodovanja. To do zdaj omenjeno povišanje činža grunte ali zemljisa zadene le kader v> podložne in soseskine se je pri delitvi in zavoljo delitve vpeljalo. Ce je pa morebiti od celosti dominikalne zemlje kak kos odlo cen bil, in če je pri ti priložnosti povišanje činža na tisti primerljej pogojeno ali zglihano bilo, kader bo ta kos zemlje, ktera je popřej pusa bila, do delan. takó veljajo takrat določki pogodbe dobriga obali glihenge y ki se je med grajšino in med prejemnikam take zemlje storila. Povišanje činža bi se pa bilo znalo tudi zató vpe-Ijati, ker je podložni svoje podložne grunte bolj ro-dovitne storil ali pa njih lastnost premenil, postavim: če je iz hoste vinograde, iz paše njive i. t. d. prena-redil. Vzrok tega premenjenja je posestnika lastni pot njegov lastni trud , tedej je tudi dobiček menjenja le njegov, do kteriga nobeden drug nima pra y iz tega pre takiga povišanja vice. Ako ravno pricijoci sostavek od činža ne govori, moramo vender le od njega omeniti Telegraf ali dal j no pis nik• (Dalje.) V omari, pri kteri vidite v podobi 1. možá sedeti, je skrita tista posoda, v kteri se elektrika delà. V ti posodi so namreč v vodeni ž ep le ni kislini, ki se po domaće tudi hudičevo olje imenuje, cink ovne ploše h kufrenim takó pertisnjene, de se ena ploša za drugo versti, in iz te skladnice steber postane y ki se po njegovim znajdeniku Vol to vi steber imenuje kteriga smo ze v začetku tega popisa razložili. Ta mašina delà elektriko kakor delajo oblaki blisk in střelo; gré kufreui drat poleg magnetične igle na iz te cesto mašine y pole cr » ceste po kolih peljan, postavimo z Ljub ljane, v Terst ali kam drugam, v Terstu se krog ma srneticne igle nazaj v Ljubljano verne in s pomočjo zemlje zopet k Volt ovim stebru pride. S pomočjo zemlje smo rekli zakaj? Zató kér v Ljubljani Zem . ka in v Terstu je konec dratú v zemljo vtaknjen. lja je namreč ravno takó dobra vodníca elektrike v v kor kufreni drat, in še veliko boljši. Ce se tedej konci dratú, postavimo, v Ljubljani in v Terstu v zemljo vtaknejo, se je po tem takim vodilo elektrike med Ljubljano in Terstam napravilo, ktera se spet na-se nazaj oberne. Vprasal bo kdo: kakó se pato zgodi, de elek trika, ki po drátu teče in po drátu v zemljo šine, no na tisti kraj tje teče, kjer drugi konoc dratú v zem tečí ? Na to odgovorimo de elektrika tam odtéče kjer je je obilno nabrane, in tje teče, kjer je manjka kakor voda le iz višjiga kraja v nižji kraj j 7 te ce,in nik dar iz nižjiga v višji. Ali gré pa elektrika na tem teku pod zemljo ravno in nar bližno pot iz Ljublja- ne v Terst, ali pa morebiti velike ovinke delà, tega pa nihče ne vé. Ce ravno kakih 10,000 milj póta po ovinkih (rrp c y y de to elektriki nič ne dé , kér je znano ona v eni sekundi več ko 60,000 milj póta storí. Kar drat zadene, po kterim elektrika teče, ramo povedati, de se sploh kufreni drat za tó jemlje m o ? po žele zni m drátu scer tudi elektrika teče y pa v ze lezni drat, ce je enake debelosti kakor kufreni, sedem-krat slabši elektriko pelje, kakor kufreni, tedej bi mogel biti želez ni drat, de bi ravno to opravil kakor kufreni, 7krat debelejsi. Drat, po kterim elektrika teče, se pa ne sme ni kjer tacih reci dotakniti, ktere bi elektriko na-se p o t e g n i 1 e in takó vse delo telegrafa v nic pripravile. Zató vidíte na vsakim kolu, čez kteriga je drat peljan, majhne obročke, ki so iz porc elana na-rejene, skozi ktere drat teče, zató kér ima porcelán to lastnost, de nič elektrike na-se ne potegne. Tudi steklo (glaž) ima to lastnost, tode stêkleni obročki bi se loze pokoncali. — Takó je prišla elektrika na svojim cilu in koncu na magnetično iglo. jo zacnè sukati, in iz tega posta nejo znaminja in oznanila. (Konec sledí.) Tosílo zastran kantonskih pogla varstev. Ministerstvo je z napravo novih kantonskih pogla-varstev, po kterih so zamudne stare kresije odprav- otovo dobro misel zadelo in je vsim deželanam (ITrbarsverbesserung, Zinserhóhung) vvečkrajih znajde, prej v dve kancelíi hoditi, v kantonsko in kresijsko. zató, kér se že po svoji lastnosti ne da prišteti tistim dav-šinam, ki izvirajo iz zaveze podložtva, in zatorej tudi ni za odškodovati, ako ni bilo morebiti v postav-nih pogodbah poterjeno ali po političkih ali sodnih skle- pih presojeno y » Kér se davšina pod iménam „povišanje činža" s tem mocno vstreglo, kteri, namést de so mógl bojo imele distrikt ne komisije posebno dolžnost na to zamorejo zdej vse v eni opraviti gledati : kakó in zakaj de se je vpeljala ; kmetje pa Ali sedež kantonskiga poglavarstva, ki obseze na več krajih po 3 poprejšnje kantone, je daljnim pre- ali jor, se križa in mermra Do i bivavcam kantonskima poglavarstva predelječ. stikrat se zna primeriti, de kdo v kancelijo pride, pa ? ter naglo naprej hiti. Ljudém se je to čudno zdelo , in potlej smo se dome nevedama kakšniga potrebniga pisma seboj nima nili i ki ga de je naš vašan do Vranskiga popotniku pet lét hoda napovedal. Koliko je pa še tacih vaši, kjer bi kantonski poglavar potřebuje. Zna tudi biti, de iz ob- se clo nobeden ne bil vedil, kaj ta popotnik vpraša? širniga kantonskiga poglavarstva toliko ljudi na en dan sku- Za deset vaši zapored tacih koj jez vém. pej pride, de pri nar veči pridnosti vradnikov ne mo- Poženčan, ? rejo vsi na enkrat odpravljeni biti. Takó se primeri de za kakšno majhno reč mora člověk iz daljniga kraja dvakrat priti,karga pri njegovim domaćim delu zamudi in mu tudi popotnih stroškov prizadene. j / v opis iz ŠlajarsHiga Ze davnej zdihuje po resenju svojih nadlóg V 0 u ci Od več strani smo že želje slišali, de bi se ti te-žavi na kakšno vižo pomagalo, in unidan je priŠel en kmetovavec iz Loškiga kantona v imenu svojih sosedov prosit, de naj bi „Novice" te potrebe spomnile. teljski stan po deželi; Bog daj! de bi se njegov klic skoraj uslišal. Ze davnej pa tudi zdihujejo na Štajar-skim kakor mende povsod mežnarski hlapci pri večih farah, de bise jih vladařstvo usmililo in jih řešilo suž-nosti učiteljev, kér mežnarji ne morejo in tudi niso dolzni biti čan i Ti prošnji toliko raji vstrezemo, kér smo prepri-, de bo naš deželni poglavar gotovo pomoček iz-najdel, ti pravični prošnji zadostiti. V zgornjim Estraj-hu je deželni poglavár kantonskim poglavarjem veleval de naj se podajo vsake 14 dni na vsaki kraj, kjer so varji i. t. d. i gruntni i* hlapci ? kosci, mlatiči, pozimi der Pri vecih farah je pri cerkvi vedno dosti opraviti in dostikrat, posebno ob času bolezin liko j kantonske sodnjištva po deželi, in dan njih prihoda naj se na znanje da soseskam, de kdor ima pri kan- tonskim poglavarju kaj opraviti, tišti dan v bližnji kraj pride, kamor bo kantonski poglavár přišel. To bi znalo za zdej tudi pri nas prav biti. de jih en sam člověk ne more opraviti in si mora pomoćnika iskati. Le malokteri učitelj je pripravljen mežnarju pomagati in oni so le po imé nu mežnarji. Kér so pa vunder tudi kot mežnarji postavljeni in za obojno službo skup slabo plačo dobivajo, vsak sam zapopade, de nima učitelj veliko, njegov pomagavec v mežnaríi pa clo malo. Ljube Novice! spomnite blag ovoljno te nadloge v If az sa jen je. V Ljubljanskih nemških novicah sim unidan bral te besede: „In res je, de ima vsaka vas na Krajnskim nar manj eniga, ki nemško dobro razume/4 Dragi pi-satelj! nikar nič ne zamerite , če vam rečem 9 de ste resnico zgrešili, ko ste to izgovorili, bi vsak Krajne, gosposki in kmečki, slovenski in svojim listu in pomagajte nam prositi, de se saj pri večih farah meznarije skorej ločijo od učiteljskih služb. Eden v imenu vec m. h. Prav bi bilo, ko Slovenski lepopisni izgledi. Spisal Janez Lève, ces. kralj, učitelj v Terstu. Več izgledov, kakó naj se učenci v soli le po pi sati vadijo, je prišlo lani in predlanjskim na svitlo tode vsi drugi, razun Levcovih, nimajo druziga na y nemski jezik popolnama znal; kar pa ni, se pa ne ména, kakor učencam predpodobe dati, kakó naj po sme rêci 5 de je Posebno dan današnji je treba, de se v gtari šegi, ki je že pred 100 leti navadna bila se rečéh, ki naroda jezik zadevajo, resnica odkrije, pisati učijo. Gosp. Levc pa je v svojih izgledih poka-kakor je, de se ne delajo zmešnjave, de se nikomur ne zal, kakó naj se po novi in veliko boljši in lajši kratijo pravíce in de se ne vžigajo prepiri, ki nam vse- poti vaja lepopisja začne in od čerke do čerke naprej lej vee škodjejo kakor koristijo. Tedaj nemski in slovenski pisavci ljubljanskih casopisov semtertje pušíce nataknjene najdejo, lepo Vas v kterih se pelje. Ta namén je v svojih izgledih gosp. Levc takó izverstno dosegel, de je ministerstvo uka gosp prosim: Levcove izglede posebne hvale vredne spo Pamet, pamet, in s hladno kervjó in z ljubeznijo eden znalo in jih lani po deželnih poglavarstvih v sloven- druziga zavračujmo, če se kdo kaj zmoti. Strasti no- 8kih deželah vodjem normalnih sol v slovenske sole beniga možá ne lišpajo, in so obdivjanimu konju po- v pel jati živo priporočílo. Ministerstvo bi gotovo j i ij • i a v r • _ _ ; ______.. » « - . v dobne > kteri rad pravo pot zgresí, in nazadnje samiga sebe poškoduje! De pa spet k temu nazaj pridem 5 ako bi prepričano ne bilo, de so Kakor tega ne bilo storilo, ti izgledi posebno potrebni za podúk v šolah. kar sim skazati hotel, povém: de jez sim v stanu enajst se nam piše, niso šolski vodji tega priporočíla zanema rili ker bo Levc mogel nektere liste imenova ? le v vaši zapored našteti, kjer nihče nemškiga ne zna. Ko rnj ker bo gosp. »w^,^ bi si pa prizadeval, vse vaši po Krajnskim prešteti, nih izgledov kmalo vnovič natisniti dati ktere so meni znane, de v njih nihče nemškiga ne zna, Ljubljani se Levcovih izgledov skoraj bi stevilo veliko postalo. To scer poterdim, de je toliko čalo! Kakó je to? Ali imamo morebiti v Ljubljani za Krajncov, ki nemško znajo, de bi jih na vsako vas g0Ie na Krajnskim kaj enaciga ali morebiti še boljšiga, nekaj prišlo, ko bi se ti nalaš po vaséh razdelili; sicer kakor je Levcovo delo? De imamo učitelje, ki lepo nič ni spe pa po veliko veliko vaséh ni cio nobeniga. To zna tudi res biti, de se v vsaki vasi kdo znajde , ki toliko naj- njene lepopisne pišejo, nihče ne bo tajil; de imamo tudi lično natis izglede , nam je tudi znano ali med potrebnisih besed vé , de bi jih skoraj lahko na perste navadnimi šolskimi predpodobami, kakor se je pred — * - r \ *) Iíakó delječ službine dolžnosti mežnarskiga hlapca se- gajo, je težko sploh razsoditi, kér se pri vdinjanju maliga šteti zna prestel, in de zraven semtertje kaj tacih pa ne bomo imenovali, de dobro nemško znajo ali umejo. Ravno tako tudi tišti ne znajo še nemško, ki znajo kako redko reč po nemško poprašati ali odgovoriti, in ki nemške čerke počasí zapišejo, pa se jim mora praviti, ktero naj zdaj ali zdaj naredé, ako kako imé podpisujejo, de ga za njimi skor nihče brati ne opravila zgovore 5 ki jih ima hlapec opravljati. (Je se je tedej kdo sploh za vse hlapeje delà vdinjal, se ne more pritožiti, de se mu krivica godi, ampak le to zamore po tožiti, de je placa majhna. Pa kdo zamore veliko more. En tak se v vsih zgor opomnjenih enajstih va-seh znajde, in od tega se mora reci, de tukaj naj več nemšine vé. Enkrat je bil en nemski popotnik čez eno teh vasi přišel in vprašal: „Wíe viel ist noch bis Fran-zen?u En vašan, ki se je stel, de najbolje nemško zna jur u en čas misii in potlej jo možko šterbunkne: „Funf Popotnik je mende razumel Jahr namést jur dati, ce ima sam malo? — Pravična pa je ta prošnja, de naj se mežnarstvo loči od učiteljstva, in nadjamo se, de je to tudi lanjski škofji zbor na Dunaji ministerstvu nasvetoval, de naj se pri novi vstanovitvi ljudskih sol po kmetih učitelji mežnarskih opravil oprostijo, ki se ni kakor ne priležejo učeniku, ki ima velj. ktere njegov imenitni stan od njega terja. llpajmo tedaj , de v novi prerojeni Avstrii bojo prihodnjič učitelji že drugih opravil do le učitelji in z boljšimi dohodki ? mežnarji pa tudi po sebej le mežnarji z nekterimi poboljški. Vred. 100 léti pisanje učilo, in pa med pravim pisavnim kmalo sad vstavniga življenja v močni in svobodni Av f « « \ ^ m m m h a « a rsj m « « • - urédam (wahres Schreibunterrichts-System) je velik strii y v ce Gospod Kaj et Hueb y razlocek! Kaj pomagajo vse ministerske priporocila ni šolskih mož , kteri bi se s pravo ljubeznijo prizade vuli ^HÎ^^H^^H^H^HM poslednjič kaplan v Krajnji, zdej vojni kaplan na Laškim, je dobil od Cesarja unidan sreberni častni križ za du y za dobro spoznano tudi v življenje vpeljati ! h zasluge. — P o d o b e slavniga rajnciga Dr. Pr Edini izgovor zna biti, de bi kdo rekel: de so Lev- sema nismo imeli dozdej. Unidan je dobra misel Ljub ? co vi izgledi predragi ucencam, pa tudi ta izgovor ljanskiga umetnika ne veljá nič, kër se ti izgledi v posa mesnih listih ob gosp Goldenstaj navdala prodajajo in 1 krajcar za en list dati, ki mu k boljsimu in hitrejšimu poduku pomaga, bo malokterimu otroku teško stalo. slavniga pesnika iz y dobo idili domorodci t 5 pameti malati, in ki so pravijo, de je rajncimu zlo enaka. de bi umetnik dal več k po Va gotovo želé j narediti Gosp M Vilh ki — v V . ^ v , vv^jvtt 1 I v D 1 M T T 1 1 11 U 1 « ai Le eno 'samo bi želeli zvediti: ali je přišel tudi v vès za svojo domovino živi, je zložil spet dve kaj lepi Ljubljano ministerski naukaz Levcove lepopisne iz pesmi „Ve so Ini mu svetu" in „Slave dom a ■—j---j —— ------------------------ — - - r - r----- — rv»"" „ » v u « »m m « «« „ » u » u u« ni j perva glede po šolah priporočiti? in če je přišel, ali so je ravno takó mila, kakor je druga iskrena: obé pa __i.___I!______1_____ 2L Ï______!_____Ï!l! O i i * 1 . . v . , , _ se tudi po naukazu živo priporocili? bote - f- ».—mulu, ker ste iz serca prišle, tudi v serce ségle vsim. Prodaj v Klein maj erj evi bukvarnici ne čuti nič kterim njih domovina ni prazin glas. Natis napéva z linnrv/ln m i TTVAii rw n nr*l o cioiri i* f I?1 ! i ^ 1--Z od kakiga priporocila. .Vore slovenske bukve besedami vred licen herj y za glasovir (klavír) zloženiga, je takó y de ne more lepši biti v Ljubljani. Na prodaj so pri L Drobtince %a novo léto 1850. Učitelam ino učencam, starišam ino otrokam v podučenje ino za kratek čas. Na svetio dal Matija V odu šek, opat v Cel i. Natisnil v Celovci J. Leon. Cena 40 kr. Prava méra vrednosti kaksnih bukev v tem obstoji de jih člověk še zmiraj z velikim pridam vpotrebuje Novic ar iz mnogih kraljev. Namesto zlatih svetinj, s kterimi so se dozdaj za i Cesar prihodnjič dělili za služeni možjé počastili boj y služenim možém zlati in srebe d ali krizJožefaFrí s krono ali brez krone Križi Na 1 stare besedami t. m. je bila napovedana izdaja noviga denarja v po de se bukve nikdar ne postarajo, ampak vedno pirju, ki se listi deržavniga zaklada (Reichsschatz če ravno so že več lét réči : ali z drugimi vrednost obderžé. scheine) imenujejo Ministerstvo je zapovedalo y To veljá od naših slovenskih „Dr ob ti ne". v • de Pervi teža priprežniga vozá (Vorspann) s 4 konji ne sme tečaj ; bravcam, prostim in učenim, kakor pred 5. léti, in na Ogerskim se bo prihodnjič davk naložil. Drobtinc" koristi še danes ravno takó mnogim nikdar 20 centov preseci Na pridelovanje tobaka Kmetij- kdor si jih je omislil, jih je z veseljem shranil injihbo z ska družba v Pragi je zlozila postave za cuvajstvo veseljem posihmal večkrat v roke vzel in prebiral. Drob tince" so se prave hišne bukve poterdile, ktere bi se ne smele v nobeni hiši pogreševati. po polji (Feldpolizey) in jih je ministerstvu predložila. Hudo vřeme, ki je 22. svečana razsajalo po Ceskim, je neizrečeno škodo napravilo. V več krajih je střela Ravno tako hvalo tudi nar novejši „Drobtince" za vdarila v hiše in jih požgala; vihár je več střeh z Na M arskim v Stajni- po, pokop a- zvonikov in hiš odkril. letašnje léto po pravici zaslušijo. Vidi se na pervi po gled, de tisti gospod, ki je neprecenljive in nedo- cu je hodilo mlado dekle z obríto glavo ljive slovenske bukve „Blaže spisal eeg soli tince", in de se sedanji po tem visokim izgledu. in Nežica v nedelski lisu (britofu), rekoč: de se ji je njeni brat iz víc pri se zmirej po ocetovsko oskerbuje ?? Drob kazal in ji veleval, de mora za njogovo res en je iz víc gosp izdajatelj zvesto ravná 4 léta po pokopališih hoditi. Pametna gospóska je pa 1 n i i 9 -»r II i • V« • spodrepíla to sleparíco. Mnogim potřebám je spet v tem 5. tečaji lepó tečeni teden ni nic posebniga zgodilo. vstreženo, ki obseže veliko izverstnih reci za poduk in je 24. dan svečana mirno pretekel. Na politiskim svetu se pre Na Francoskim so do- Anglezi kratek cas slovenskiga naroda. Kér je knjiga slo volili y de se med njimi in Greki razpartije poravnajo venskimu ljudstvu namenjena, je pisana tudi v lahko s pomoejo Francozov. V Bosni in v Černi razumljivim slovenskim jeziku , ki se od tega, kakor gôri se je neki punt vnel. y> Novice" pišejo, le malo loči y in nj pa veliko manjkrat rabijo v Drobtince", kakor „Novice u Povabilo Letašnje „Drobtince" so se s zalo podobo sv. Mi Stan kodel klavža nad Ljubljanskim mestam se posebno verniti, ki izvirajo iz Krajncam prikupile, kér nam je to očitno znamnje, de oj kodelst Štajarci prijazno pomnijo svojih slovenskih bratov na napravo rokodelske denarne poboljšati in tište zaderžke od- de nimajo rokodelci za premoženja, je za ministerstvo dovo- tega, potrebni zaloge Krajnskim. lilo d Ne moremo se zderžati še pristaviti, de dobiček, pec J. G. Schul loterijo, za ktero je porok veliki ku et Co m p. na Dunaji Pri ti ki se bo iz „Drobtinc" skupil, je namenjen „Celjskim èolam". Blagi namen! Bog daj, de veliko dobička pride! 20,000, 12,000, 5000 loterii zna ena srećka fen loz) zadeti 200,000, 30,000, old in tako nazaj. Ker je Novicar iz S juhljane. Kakor je bilo po ukazu ministra notranjih oprav po 54,200 srečk, ki boj mora med pet eri m veći ali manjši šumo zadéle 9 lozi gotovo d kaj zadéti Pervikrat se bojo srečke vlekle 9. dan drugih deželah avstrijanskiga cesarstva v pondeljk 4. m area slovesno cerkveno praznovanje v spomín ta dan lani od Cesarja avstrijanskim narodam podeljene vstave, takó je bila tudi v Ljubljani velika maša, ki so jo škof Lóži so razdelj ste veljá 3 4. verste 10 zadenejo. gold., gold tega mesča. v 4 verste: en loz 1. in 2. vérin en lóz ? gold., & t kaj péli in poslednjič tudi zahvalna pesem. S zahvalno pesmijo so sklenili gotovo ta dan tuđi vsi Avstrijanci en lóz 3. verste 6 Lozi 3. in 4. verste Em. Zdekauer, predsednik rokodelske družbe v Pragi. Pri mnogih kupcih se kupujejo srečke za to loterijo živo prošnjo, de bi od Cesarja podeljena vstava v Danasnjimu listu je pridjan 10. dokladni listin vsih rečéh kmalo izpeljana bila, in de bi vživali nasledba raz lag e srenjske postave.