/*
v
NOVO MESTO, 9.2.1983 LETO XII	ŠT.2
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

»•••••••
deset let v labodovi družini
Petnajstega februarja mineva deset let odkar se je Delta pridružila Labodu. To je obletnica, ki vabi k pregledu dogodkov ter s svojo okroglo številko kaže na številna prizadevanja za rast in razvoj tega kolektiva in skupaj z njim naše delovne organizacijee.
Po združitvi je štela Delta 320 delavcev. Kolektiv je delal v dokaj neugodnih prostorih, ljudje pa so bili pridni, prizadevni. Težave, ki so sc počasi kopičile, so nastale predvsem zaradi neraziskanega tržišča pa tudi sama strojna oprema je bila dotrajana.
O problematiki Delte so spregovorili gospodarstveniki v Poslovnem združenju pri gospodarski zbornici - v občinskem in regijskem merilu. Težave so bile pretirano prikazane, ocenjena je bila velika izguba. Di-
rektorica Delte Novakova, ki je bila v tistem času računovodkinja Delte, je dobro vedela, da večjih izgub ni, da pa je kolektiv nekaj let posloval na robu rentabilnosti. V tem času so bile tudi zaloge Delte ocenjene tako, da tudi veliko znižanje ne bi pomenilo večje izgube.
Delti je bilo ponujenih nekaj rešitev, ki se naj bi jih kar na hitro oprijela. Na združenju se je s problematiko Delte seznanil tudi tovariš Petan. Kaj hitro je ugotovil, da stanje ne more biti tako čmo, kot je bilo predstavljeno, kolektiv je spodbudil k iskanju širših možnosti.
Med nakazanimi možnostmi so bile ponujene predvsem rešitve v regiji. Tem se je pridružila tudi delovna organizacija Labod, ki jo je delegacija Delte srečala ob obisku v Beti. Ponovno srečanje s tov. Petanom, ki doslej še ni glasneje razmišljal o priključitvi Delte, njegova zavzetost za iskanje pravih možnosti in poglobljenost v problematiko so predstavnike Delte še bolj spodbudili k misli o sodelovanju. Ko so se možnosti izkristalizirale, so v Delti izvedli anketo, v kateri so delavci po-
vedali svoja mnenja o priljučit-vi. Na podlagi ponudb so bili izvedeni izračuni ter prikazani pogoji za priključitev oziroma za sanacijo.
Delavke Delte so imele na voljo kazalce poslovanja in razvoja ter druge potrebne informacije. Že v tej anketi se je kar 93 odstotkov delavcev izreklo za priključitev k Labodu. V tej težki situaciji so bili vodstvo kolektiva Delta, samoupravni organi in družbenopolitične
organizacije v veliki dilemi, toda delavci so potrdili svojo samoupravno zrelost. Po pretehtanih možnostih se je tako kolektiv Delte odločil za priključitev k Labodu.
Seveda pa priključitev novega kolektiva tudi v Labodu ni potekala „gladko“. Delavci so razmišljali o povezavi, novih tveganjih, večji širini dela in odgovornosti. Vse to je seveda razumljivo. Zavzetost nekaterih, predstavitve skupnih usmeritev, možnosti razvoja - vse to je tudi delavcem Laboda vlilo zaupanje in tako je bila 15. februarja 1973 zabeležena združitev, v Novem mestu so rekli poroka Laboda z Delto.
Kljub zelo korektnim odnosom, je v Delti živel strah pred morebitnim zapostavljenjem. Toda bojazen je bila odveč. Skupna pot se je začela pogumno in uspešno prav na samoupravnih odnosih in dogovarjanjih.
Izdelan je bil praktični sanacijski program za kratkoročno in dolgoročno obdobje. Prva naloga je bila modernizacija in boljša izraba prostorov, v dolgoročnem programu je bilo iskanje lokacije za novo zgradbo, ki bo omogočila tudi kvaliteten razvoj kolektiva in s tem boljše delovne učinke.
Kratkoročni programje tekel po začrtani poti, 8. marec so delavci Delte praznovali z otvoritvijo kuhinje, po prazniku dela pa so že delali v preureje-
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
nih prostorih. Naslednje leto je Labod praznoval 50-letnico in stekla je gradnja novih prostorov, ki je Delti prinesla 6000 kvadratnih metrov. Prva faza (proizvodna dvorana) je bila zgrajena in svečano odprta 10. avgusta ob občinskem prazniku Ptuja. Druga faza je prinesla še skladiščno dvorano, vse je bilo nared v avgustu leta 1979.
V teh letih so poleg proizvodnih prostorov rasli in se razvijali tudi samoupravni odnosi, ki so tudi na zavidljivi ravni. V dinamičnih desetih letih je kolektiv Delte dosegel neverjetne uspehe. Za njimi so ljudje — delo šivilj, vodstva, organov upravljanja in DPO tozda in delovne organizacije. Za vsem tem je veliko prizadevanj in veliko zrelosti delavcev—samoupravljalcev. Veliko osebnega truda je bilo vloženega v sanacijo, razvoj in rast kolektiva Delte in z njim kolektiva Laboda.
Po sanaciji je Delta (v krajšem času kot je bilo predvideno v sanacijskem načrtu) dosegla proizvodno raven Laboda. To je bilo doseženo z drugo tehnologijo, v preurejenih prostorih in s tehtnejšo organizacijo dela. Seveda pa moramo poudariti, da je tov. Novakova v tistih težkih časih prevzela odgovorno nalogo vršilca dolžnosti direktorja, za tem pa funkcijo direktorice Delte. Skupaj z delavkami, z organi upravljanja, ki so se v tem delovnem okolju v celoti zavedali svojih dolžnosti, ter DPO in seveda ob pomoči Laboda in širše družbene skupnosti, so uspeli!
Ustavili so se predvsem ob prizadevanjih, ki so vključevala skrb za človeka, skrb za socialno varnost, skrb za ravzoj naših samoupravnih odnosov, za delo in boljši jutri. Rezultat desetih let je tak, da smo nanj vsi skupaj, predvsem pa_ delavci Delte, lahko ponosni! Še enkrat pa si povejmo, da so to sadovi, ki jih je prineslo veliko in prizadevno delo, ob katerem ni bila nikoli pozabljena skrb za posameznika in ob katerem so se naglo razvijali tudi medsebojni in samoupravni odnosi. Le sozvočje vsega tega je lahko omogočilo to, kar danes predstavlja Delta in Labod kot celota.
pomagati, ko je najbolj potrebno
SOLIDARNOST KOT EDEN OD OSNOVNIH ELEMENTOV NAŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV
Vsi se spominjamo družbene aktivnosti pri zbiranju denarne ali druge pomoči ob elementarnih nesrečah in podobnem. Prav tako nismo pozabili, da smo v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v DO zapisali cilje združevanja in da je eden od ciljev tudi načelo solidarnosti.
To načelo je pomembno v naših odnosih, vendar se zavedamo tudi, da je solidarnost potrebna le v primerih, ko je prišlo do težav zaradi višje sile in po krivdi delavcev TOZD oziroma DSSS. Prav zaradi uveljavljanja tega načela so tozdi v naši DO koncem leta 1982 sklenili pomemben samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev čistega dohodka za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO. Samoupravni sporazum ureja:
—	osnove in merila za izločanje in združevanje sredstev;
-	razporejanje sredstev po namenu;
—	osnove in merila za uporabo sredstev, torej za dodeljevanje sredstev posameznemu TOZD ali DSSS;
-	organe, ki odločajo o delitvi sredstev;
-	način evidentiranja prihodkov—združenih sredstev in porabe sredstev solidarnostnega sklada;
—	druga vprašanja potrebna za urejanje tega področja.
Iz določil je razvidno, da je določena stopnja združevanja 0,7 % od čistega dohodka. To pomeni, da bomo lahko razpolagali z določenimi sredstvi, ki so namenjena za solidarnostno reševanje stanovanjskih vprašanj, v vseh primerih, ko bi zaradi elementarnih nezgod (višje sile) morali pomagati posameznemu tozdu, da rešuje najbolj pereče probleme, ki jih z lastnimi sredstvi verjetno ne bi mogel uspešno reševati.
Samoupravni sporazum je toliko bolj pomemben, ker nam omogoča takojšnje nudenje pomoči. V najtežjih dnevih ne bo treba spraševati, kdo in kako
naj zbira najbolj potrebna sredstva. To nam omogoča, da uveljavljamo še eno pomembno na-čelo-pravočasno in hitro nudenje solidarnostne pomoči. Taka daje največje rezultate.
Vodja pravne službe dip. iur. DMITAR PERIC
kultura sedaj še bolj
pomembna
Kulturni praznik naj bi v teh kriznih časih postal res praz nik vseh Slovencev
Morda bo kdo pomislil, da mm kulturni praznik v težkem kriznem obdobju, ko predvsem poskušamo priti m kraj z mši-mi gospodarskimi, materialnimi tegobami, ni potreben. Na prvi pogled se res zdi tako, če pa se ozremo mzaj, v čase, ki so bili odločilni za bitje slovenskega jezika in za žitje celega mroda, pa bomo videli, da je bila prav v tistih obdobjih kulturna dejavnost mjbolj plodm, da se je mrod prav v času, ko se je čutil materialno ali duhovno ogroženega, mjbolj oklepal svojega jezika in v njem snoval Večji je bil pritisk, večje je bilo pomanjkanje, bolj trdi so bili življenjski pogoji, bolj je cvetela umetnost. Bo tako tudi sedaj, ko ms zaradi gospodarske in politične negotovosti navdaja stiska? Ko nekateri trdijo, da se z administrativnim gospodarjenjem vse bolj spodmikajo tudi tla samoupravnemu socializmu, da se z grozečim etatizmom bliža nevarnost za samoupravne pravice delovnega ljudstva, s tem pa tudi za pravice, ki si jih je
pridobil v dolgi zgodovinski borbi: do lastne kulture in lastnega jezika?
Take mpovedi so vsekakor preveč črnoglede, primerjava sedanjih težkih časov z mjtež-jimi obdobji v zgodovini m šega mroda pa pokliče v spomin tudi spontane oblike praznovanja slovenskega kulturnega praznika, in ni slučaj, da nekateri vidni slovenski kulturni delavci zopet kličejo mzaj prava ljudska zborovanja, taka, kot so bili partizanski mitingi v času NOB ali pa v letih po vojni, ko je SNOS 1. janmrja 1945 proglasil dan Prešernove smeti za slovenski kulturni praznik. V zvezi s tem je bilo v» Dolenjskem listu pred kratkim zapisano: „Naročilo omenjenega Dokumenta SNOS, da bodi dan Prešernove smrti kulturni praznik, ki mj ga obhajajo vsi Slovenci, ic hudo obledelo. Da bi praznovanje vsaj nekoliko vrnili m nekadanja pota in mu dali vseslovenski pomen, mj bi za kulturni praznik spet vedel vsak državljan med Karavanke in Kolpo 'posejane 'republike. “ Tako sporoča republiški svet za kulturo in želi, mj bi se m ta dan m široko odprla vrata kulturnih ustanov, ki bi pokazale občanom torišča svojega delovanja, lahko pa bi organizirali predavanja, literarne večere, kurili kresove m predvečer kulturnega praznika, m praznično jutro pa bi ms s Prešernovo Zdravljico zbudile godbe m pihala. Skratka: več neposrednosti, elastičnosti, prisrčnosti in širine. Tako bi m Prešernov dan vsa Slovenija postala velik Cankarjev dom in kot pravi dr. Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, bi bil to res praznik slovenske kulture in mciomlne samobitnosti.
N. S.
N
PRORAČUN FEDERACIJE LE VEČJI
Kljub vsem stabilizacijskim prizadevanjem nam pri proračunu federacije ni uspelo: ostal je za 23 odstotkov višji od lanskega reba-lansiranega proračuna. Verjetno zato, ker so v njem nekatere zelo občutljive in visoke postavke. Tako bomo za potrebe JLA namenili 151 milijard dinarjev, za zdravstveno in socialno varstvo borcev in invalidov ter vojaške pokojnine 45,2 milijarde dinarjev, za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 24 milijard dinarjev in za druge porabnike proračunskih sredstev 23,4 milijarde dinarjev.
iščemo
trajnejše
rešitve
s Cim vse se srečujemo V PROIZVODNJI TIP-TOP POGOVOR Z IVANOM MURKOM
V	naših proizvodnjah je vedno živo. Ta živost pa prinaša tako radosti kot tudi težave. Na žalost je prav za vodjo proizvodnje ponavadi težav vedno več kot radosti. Kako te dni teče proizvodnja v tozdu TIP-TOP, s čim se vodja proizvodnje vsak dan srečuje, smo se pogovarjali z Ivanom Murkom.
„Tako kot v decembru imamo v TIP-TOP tudi v januarju precej dela za izvoz, ob tem pa teče seveda še redna proizvodnja in priprava vzorcev za kolekcijo jesen—zima. Ob tako pisanem asortimanu se v proizvodnji vsak dan pojavljajo številne težave, ki ^zahtevajo tekoče in učinkovito reševanje. Tako na primer V brigadi, kjer najboljše šivilje delajo vzroce za kolekcijo, prihaja do 1 velike menjave dela. Taka porazdelitev sicer prinaša posameznikom lep uspeh, v tozdu kot celoti pa ta ni viden.
Zaradi pisanosti dela v naši proizvodnji prihaja ,ob menjavah dela tudi do občutnega padca produktivnosti. Poglejmo si nekaj rezultatov: v novembru je delavka dosegla 121-odstoten rezultat, decembra pa je ista delavka padla na 75-odstotno doseganje norme. V drugem primeru je padec s 105 na 89, v tretjem, da ne bomo govorili le o skrajnostih je uspešnost delavke padla s 126 na 114 odstotkov.
V	tem času prihaja tudi do prerazporeditve, ko na primer v likalnici zaradi priprave vzorcev ni dovolj dela. Ceje delavka, ki je v likalnici dosegla visok odstotek norme, nenadoma postavljena pred šivalni stroj, je seveda jasno, da bo tu precej manj uspešna. Tudi ob delu za izvoz so se pojavljale težave, ko na primer plašč ni imel podloge. Pri tem delu sta dve delavki predvideni za šivanje podloge, tri za vstavljanje in ena za likanje. Te štiri delavke smo morali prestaviti na drugo delo.
Seveda razumemo zahteve tega in se jim skušamo kar najbolj prilagoditi, nekaj razumevanja pa pričakujemo tudi mi v proizvodnji.

Utrinek iz proizvodnje v TIP-TOP.
Ob vsakodnevnem srečevanju s težavami v proizvodnji iščemo trajnejše rešitve. Tako v TIP-TOP predlagamo, da ob naslednji kolekciji zagotovimo za izdelavo modelov za določen čas določeno število ljudi, za polno zasedenost pa naj bi ob nastajanju kolekcije poskrbel TOZD Commerce. Tako naš proizvodni TOZD ne bi bil prizadet, saj bi se s tem »izognili škodi, ki nastaja z mešanjem dela, menjavam in podobnemu.1*
To je le ena od rešitev, ki jo je omenil Murko. Treba jo bo pretresti skupaj s predstavniki Commerca. Ostaja pa še veliko drugih vprašanj, ki jih prinaša vsak delovni dan.
odmevi s sejma v ljubljani
Vtisi z našega nastopa na ljubljanskem sejmu mode so precej ugodni. Lahko rečemo, da smo dosegli boljšo raven ponudbe in da je bil naš razstavni prostor dobro obiskan, slišati je bilo veliko lepega in pohvalnega. O samih poslovnih pogovorih, ki so tekli med sejmom, pa lahko zapišemo, da je bilo največ besed o financiranju. Financiranje je še toliko bolj vprašljivo, ker s 1. februarjem začno veljati nove obrestne mere. Trgovina se ob tem izgovarja, da njihove banke naročajo posojila pri proizvodnih partner-
jih, češ da banke spremljajo financiranje proizvodnje. Tako trgovina išče podaljšan rok neto plačila. Že zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo naši kupci v kolekciji jesen-zima 1983 zaključevali manjše količine in puščali večji odstotek rezerve za naknadno dobavo, ki bo odvisna od možnosti oziroma razpoložljivih finančnih sredstev.
To pa pogojuje večkraten stik s kupci, kar pa je težje izvedljivo. Vemo namreč, da nas zakon zavezuje na 40-od-stotno znižanje kilometrin glede na prevožene kilometre v lanskem letu. Kljub temu pa bomo morali izoblikovati rešitev za sprotno spremljanje tržišča in delati tako, kot bo lahko delala tudi trgovina. V današnji situaciji se ne moremo več pogovarjati, kako kdo hoče delati, ampak kako lahko.	g y
JLA V
ZDRAVSTVU
JLA ima dobro razvito zdravstveno službo, ki pomaga predvsem pripadnikom oboroženih sil, zanimivo pa je, da se je njenih zdravstvenih zmogljivosti posluževalo tudi 36.000 civilistov ali 40 odstotkov vseh zdravljenih.
V zdravstvenih ustanovah JLA so opravili več kot 560.000 specialističnih pregledov in več kot 2,9 milijona diagnostično-terapevtskih postopkov, to pa je znaten prispevek k zdravstvenemu stanju občanov.
kolekcija
je
nared
Nastajanje te kolekcije je spremljalo precej težav in zapletov. Termini so bili zelo kratki, ker so naši dobavitelji kasnili s kuponi. Do tega je prišlo zato, ker niso vedeli, kako bo s cenami.
Kuponi so prispeli koncem decembra, nepreklicen rok izdelave kolecije pa je bil 26. januar.
Asortima osnovnih materialov je, v primerjavi s prejšnjimi obdobji tokrat zelo skromen. Prav zaradi skromne ponudbe si je skupina, ki sodeluje pri nastajanju kolekcije (nabavna služba, kreacija in prodaja), ponovno zadala nalogo iz poprečnega narediti zelo dobro. Zdaj, ko je kolekcija pred nami, lahko rečemo, da nam je tudi tokrat uspelo. Kreatorji in ostali sodelavci so dosegli tako pestrost in modnost kolekcije z veliko truda. To moramo še posebej ceniti.
In še beseda o cenah. Spet so višje od cen v prešnjem obdobju, pač zaradi višjih cen vgrajenih materialov.
naše
prodajalne
V januarju so se (skupaj z direktorjem TOZD Commerce in vodjo prodajne službe) sestali predstavniki naših industrijskih prodajaln. Ob oceni realizacije plana v preteklem letu so nanizali tudi nekaj ugotovitev. Realizacija presega devetdeset (90) milijonov dinarjev, kar govori, da so naše industrijske prodajalne naš največji kupec. Realizacija je v vseh prodajalnah zelo visoka, največ težav s planom je bilo v novomeški prodajalni, kjer je bil prehod na dve izmeni precej pozen in je zato slabše dosežen plan tudi opravičljiv.
Na sestanku je bila izražena želja za povečanje koeficienta obračanja in za razširitev asorti-mana, kar pa zaradi registracije našega poslovanja ni izvedljivo.
Na osnovi doseženih rezultatov in dinamike realizacije v preteklem letu je bil postavljen tudi plan za leto 1983. Skupni
Naše industrijske prodajalne so v preteklem letu uspešno poslovale. Prodajalna v Krškem (na posnetku) je svoj plan dosegla že v novembru, za takim uspehom je veliko truda in prizadevanja vseh zaposlenih.
planje postavljen na 100 milijonov din, dinamika pa je podobna dinamiki v preteklem letu. Posebej so govorili o obremenitvi novomeške prodajalne, ki na najmanjši površini dosega največji promet. Prav zaradi tako velike frekvence na tako majhnem prostoru je že nekaj časa živa ideja o postavitvi novega prodajnega paviljona.
Beseda je tekla tudi o sistemu nagrajevanja. V bodoče naj bi bili osebni dohodki delavcev v naših prodajalnah še bolj vezani na doseg plana in brez vezave na kolektivno stimulacijo delavcev v TOZD.
Sestanek je tudi pokazal, da bi se morali pogosteje srečevati, pogosteje izmenjati mnenja, problematiko. Nakazanih je bilo več koristnih predlogov za povečanje prometa, predvsem na temelju boljšega sodelovanja s prodajno službo.
tudi vsi referenti prodaje, nabavna služba, kreacija, kadrovska služba in direktor tozda Commerce in delovne organizacije.
Osnovna tema sestanka je bila ocena realizacije planov v preteklem letu ter dogovor za plan prodaje v tekočem letu. Ker je zaradi velikih razdalj, na katerih delujejo naši trgovski zastopniki, tak sestanek mogoč le enkrat letno, je bila konferenca prava priložnost tudi za širšo informacijo o delu in življenju naše delovne organizacije. Tako so bili trgovski zastopniki seznanjeni s finančnimi rezultati, s programi za tekoče leto in usmeritvami do leta 1985. Odgovorni delavci so jih sezna-
nili s spremembami predpisov, ki se nanašajo na njihovo področje delovanja, pogovor je tekel tudi o omejevanju kilometrine in podobnem.
Trgovski zastopniki pa so posredovali svoja zapažanja in mnenja tržišča, ki jih lahko strnemo v naslednja področja: vprašanja zamujanja pri dobavah, problemi reševanja oz. popravkov nekaterih konstrukcij naših modelov in kreacij itd. Opozorili so tudi na to, da določena odstopanja vedno znova le ugotavljamo, popravljamo pa jih ne. S tem je bilo tudi na tem sestanku postavljeno vprašanje odgovornosti za reševanje in opravljanje delovnih dolžnosti.
konferenca
trgovskih
potnikov
Letna konferenca naših trgovskih zastopnikov je bila ob zaključku sejma mode v Ljubljani. Na sestanku so poleg trgovskih zastopnikov sodelovali
Na letnih konferencah naših trgovskih zastopnikov je vedno načetih obilo živih vprašanj, vezanih na področje dela zastopnikov, na odmeve s tržišča in na življenje celotne delovne organizacije.
/	N
razprave
ob
zaključ-
nih
računih
Da bi razprave ob zaključnem računu zares omogočile kvaliteten vpogled v delo in poslovanje v preteklem letu, ter služile za bodoče delo, sta Zveza sindikatov Slovenije in ZK sprožila akcijo za temeljite priprave razprav. V DSSS bodo potekale razprave po sindikalnih skupinah. Namen razprav v manjših krogih je spodbuditi odkrito besedo o našem delu, problemih, ki so nas spremljali, o naših medsebojnih odnosih, vprašanjih s področja socialne politike, obveščenosti in seveda o realizaciji plana dela DSSS. V teh kvalitativnih kazalcih moramo poiskati odstopanja oz. se odločiti za iskanje načinov in metod dela za naprej.
Izvršni odbor 00 ZSS bo pripravil rokovnik, po katerem bo potekala akcija, v kateri naj bi svoj prispevek dal sleherni delavec.
V____________/
podrobneje o sporazumu med MK in labodom
V našem glasilu smo že pisali o sporazumu med Labodom in Mladinsko knjigo, ki bo zaradi svoje investicije posegla tudi na del zemljišča tozda TIP-TOP. V vseh svojih srednjeročnih in dolgoročnih programih je dala skupščina občine Bežigrad prednost investicijam Mladinske knjige. Sklenjen je bil samoupravni sporazum, ki določa obveznosti in pravice ter pogoje uporabe in koriščenja zemljišča, o katerem je tekla beseda. Po tem sporazumu naj bi tozdu TIP-TOP in Commerce v zameno za odvzeto zemljišče na vzhodni strani stavbe nudili zemljišče na zahodni strani objekta, kjer so sedaj vrtički. Tako pridobljen prostor za parkirišče bo morala Mladinska knjiga urediti na svoje stroške.
Pri predvideni gradnji pa je nerodno, da bo tozd Commerce izgubil del skladišča surovin v malem objektu, ki je tudi delno predviden za rušenje. Stroške rušenja in notranje opreme nosi seveda Mladinska knjiga, vendar bo težko nadomestiti 195 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Dejstvo, da je osrednje skladišče surovin v Ljubljani že tako prepolno, zahteva ob teh dodatnih posegih drugačno organizacijo skladišča v sedanjih prostorih in boljši izkoristek prostorov v proizvodnih temeljnih organizacijah.
V času gradnje bo morala Mladinska knjiga postaviti podaljšek nakladišča vzporedno z objektom, sicer pa fiksno nakla-dišče pod kotom 45 stopinj. Pred samim začetkom gradnje bo morala Mladinska knjiga predložiti ustrezen projekt za nakladišče in za podaljšek rampe, saj je prvo idejno skico Labod zavrnil kot neustrezno.
Bistveno določilo sporazuma, ki nam zagotavlja, da Labod pri širitvi MK ne bo prizadet, pa zahteva, da bo MK pred posegom zagotovila parkirišče ob sprednjem delu objekta. To pa bo moralo biti urejeno v skladu s projektom, ki ga bo Labod predhodno potrdil.
Sporazum določa tudi kritje stroškov za premestitev obeh ograj, za premestitev plinske postaje, za premestitev cisterne
in druga dela — kot je urejanje dovoznih cest in podobno. Investitor se tudi zavezuje, da bo povrnil vsako škodo, ki bi nastala kot posledica gradnje — na primer zastoj v proizvodnji, prometu in podobno. Sporazum navaja tudi dela, ki morajo biti opravljena pred samim začetkom gradnje.
Ta čas si je sodni cenilec že ogledal omenjene objekte, uradno cenitev lahko pričakujemo vsak čas. Točen datum začetka gradnje objekta Mladinske knjige še ni znan, znano je le to, da bo investicija stekla letos. O morebitnih dodatkih in novostih bomo v našem glasilu sproti poročali.
vsebina in oblika sta neločljivo povezani
Dolga leta smo v glavi našega časopisa videli zapisano ime tehničnega urednika tov. MARJANA MOŠKONA Tokrat vam ga želimo pobliže predstaviti, žal pa je to ob izteku našega dogoletnega sodelovanja. Zaradi reorganizacije na Dolenjskem listu bo namreč odslej tehnično ureditev našega glasila prevzel novinarski servis. Toda mimo desetletnega sodelovanja ne moremo kar tako, prav tako ne moremo mimo dejstva, da je naše glasilo oblikovno „postavil na noge“ prav tov. Mo&on. Kako se spominja tistih začetkov, kako vidi pot in razvoj našega glasila in ne nazadnje, kaj zajema in kakšna je vsebina dela tehničnega urednika? O teh vprašanjih sva se pogovarjala tudi za naše glasilo:
„Labod sem začel tehnično urejati pred desetimi leti. Mislim, da je prva številka izšla meseca marca. Pred tem je Labod že dve leti izdajal; svoje glasilo, vendar v drugačni obliki. Torej sem se vam pridružil v tretjem letu izhajanja Laboda. V tistem času delovne organizacije niso imele kadra za delo na področju glasil, predvsem ne s strani tehničnega urejanja. Sploh je bilo to področje dokaj v povojih. Dolenjski list je imel na razpolago stroje in tudi nekaj ljudi, veščih takega dela. Ti so v začetku pomagali tovarniškim glasilom. Tako sem se na povabilo tovariša Bratoža
pridružil Labodu. Ta, čas sem delal na Dolenjskem, listu kot reporter, torej sem opravljal novinarsko (jelo. Res pa je, da sem želel svoje prispevke tudi tehnično oblikovni. Čutil sem, da ni vseeno, kaka je vsebina tudi tehnično oz. oblikovno rešena. Tako sem združil svoje novinarsko in tehnično delo. Tudi pri Labodu sem želel sodelovati v tako širokem, ustvarjalnem smislu, saj gola tehnična ureditev seže , le na povsem tehnično področje -oblikovanje črk in podobno. Mislim, daje prva naloga doseči pri oblikovanju časopisa neko specifičnost, razpoznavanost, ki da časopisu določeno, le njemu lastno obliko. Spominjam se, da sem pred leti čolnaril po Kolpi, ko sem v nekem lehu zagledal košček časopisa, ki je bil takoj razpoznaven — šlo je za Dolenjski list. Mislim, da smo tudi v Labodu uspeli doseči to specifičnost. Seveda pa je to le ena od nalog oblikovalca. Formalno obliko določenega časopisa je treba tudi funkcionalno uporabiti. Oblikovanje ni smo sebi namen, je v funkciji vsebine. Lahko rečem, da sem vedno čutil odgovornost do objavljene, tiskane vsebine in da sem se po svojih najboljših močeh trudil za kvalitetno povezavo med vsebino in obliko. Te cilje pa nam včasih uspe doseči, včasih pa tudi ne. Vse to je dolgoleten proces dograjevanja, saj je konec koncev, tako kot novinarsko delo, tudi oblikovanje ustvarjalno delo. Vedno je novo, pa čeprav je do neke mere že utečeno.14
Kako pa gledaš na vlogo glasil in kako ob tem ocenjuješ Labod?
„Lahko rečem, da Labod služi svojemu namenu - biti glasilo delovne organizacije. Spremljal sem rast Laboda in prijetna je ugotovitev, da se ta razvija, da postaja vse bolj „ta prav44. Že sama pobuda tov. Bratoža pred desetimi leti za redno izhajanje glasila je kazala na zrel odnos do obveščanja. Simpatična je bila rubrika
Srajčko, ki-bi jo morali v neki podobni obliki obnoviti. Prav tako mislim, daje Labod dovolj živ časopis, da ni stenčas z objavljanjem zapisnikov, poročil ... Glasilo delovne organizacije bi moralo biti kot tribuna: obravnavalo naj bi mnenja, oblike, poti, kjer bi se vsi delavci - tako kot na zboru -lahko izrekali, ustvarjalno sodelovali. To pa še ne pomeni, da bi morali prav vsi tudi pisati. Marsikdo se ne more ali ne zna izražati ustno, še več ljudi težko piše. Vendar bi morali vsi tovarniški časopisi najti obliko za to množičo - pa čeprav posredno — sodelovanje.
Ce pa že govoriva o časopisih, ki jih izdajajo delovne organizacije, lahko rečeva, daje vendarle škoda papirja za objavljanje raznih križank in drugih dragih in neustreznih mašil. Po mojem mnenju je za bralca in za efekt časopisa zelo hvaležna karikatura, skice, fotografije .. . Prav tako naj ne bi bil časopis sramotilen steber, kjer naj bi bilo izobešeno vse negativno, grdo .. . Naloga časopisa je v prvi vrsti obveščanje in obravnava dogodkov, poti, načinov. Ob tem je dolžnost tistega, ki dela na glasilu, napisati objektivne in jasne, vsem razumljive informacije, to gradivo pa mora tehnični urednik učinkovito oblikovati. Za Labod lahko rečem, da sem ga vedno rad prebiral in da objavlja sestavke, ki bi jim prisluhnil tudi, če ne bi bil kot tehnični urednik vezan oz. jih dolžan prebrati. Upam, da boste tudi v bodoče v Labodu uspešno dograjevali vaše glasilo, ker je to pač področje, ki ni nikoli dokončno dodelano.44
Tov. Mortonu se zahvaljujemo za desetletno sodelovanje, za posluh pri naših željah in mukah, za razumevanje in tovariško pomoč. Ko je zaradi zamud, tesnih rokov in podobnih tegob, ki jih ob nastajanju glasila zlepa ne zmanjka, temperatura naraščala, je znal vedno najti rešitev. Skratka, dolgo je živel z našim glasilom in nam bil v veliko pomoč, zato naj velja še enkrat hvala za sodelovanje v upanju, da to le ni povsem prekinjeno!
UREDNIŠTVO
Priimek in ime
Stalno bivališče TOZD oz. DSSS
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek in ime vseli prijavljenih	roj. podatki	sorodstvo
Kraj letovanja — objekt prikoliea
ali
Obdobje letovanja
ali
Prijavnico oddajte tajništvu TOZD oziroma splošni službi najpozneje do 3. marca 1983. Zavezujem se, da bom stroške letovanja poravnal po navodilih organizatorja.
V.......................dne.........1983
Lastnoročni podpis
reklamacije-upravičeno pa tudi ne
Sprehod po arhivu zapisnikov, reklamacij in odgovorov glavnega kontrolorja za program vrhnjih oblačil je zanimiv in pisan. Papirji pričajo o številnih plateh odnosov kupcev naših izdelkov in naše kontrole, o kvaliteti izdelave, kvaliteti materialov, kemičnih čistilnicah pa tudi o nekaterih izigravanjih. Cesto pošiljajo kupci naše izdelke nazaj v končno kontrolo po kemičnem čiščenju, češ da je ob tem odstopila podloga, se razlila barva in podobno. Najpogostejše ugotovitve in resnice so, da izdelki niso bili pravilno čiščeni, da v čistilnicah niso upoštevali priložene etikete z navodili.
Nekatere reklamacije opozarjajo na napake, ki lahko nastanejo pri transportu izdelka. Taka na primer je bila reklamacija moškega plašča iz Novega Sada. Glavna kontrolorka jb reklamacijo upoštevala in zaradi dobrih poslovnih stikov poslala stranki nov plašč. Prosila pa je za natančen pregled naših izdelkov ob nakupu teh v trgovini, saj napake često nastanejo kasneje.
So pa tudi primeri, ko kupci reklamirajo že nošeno blago, često tudi predelano (oženje ali širjenje), včasih celo zažgano s cigaretnim ogorkom. To so seveda neutemeljene reklamacije, ki jim ne moremo ugoditi, kažejo pa tudi na dokaj čuden odnos kupca. Toliko čudes je, kolikor je ljudi, pravi star pregovor, ki se prav pri naši kontrolorki vedno znova potrjuje.
varnost ob vhodu v labod
Z novim letom je varovanje našega objekta v Novem mestu prevzela za to specializirana delovna organizacija Varnost, ki ima sedež v Ljubljani, svoje enote pa po vsej Sloveniji. Tej delovni organizaciji sta se pridružila tudi dva delavca iz naše splošne službe, ki sta že prej opravljala vratarska dela, dva pa sta prerazporejena na nova dela in naloge.
Poleg bolj strokovnega in celovitega varovanja naše imo-vine bodo uslužbenci Varnosti
Ko je varovanje naših objektov prevzela DO Varnost, sta se tej delovni organizaciji pridružila tudi dva naša dolgoletna sodelavca — Janez Gorenc in Viktor Pungerčar. Ob tej priložnosti se jima zahvaljujemo za vestno opravljanje dolžnosti v sklopu Laboda. Na posnetku je Janez Gorenc, ki je bil v Labodu zaposlen od leta 1966.
poskrbeli tudi za večjo disciplino in red predvsem pri izhodih. Številni skoki čez cesto v samopostrežbo — o njih smo govorili že na vseh treh delavskih svetih — bodo sedaj dokončno onemogočeni, oziroma dovoljeni le z izhodno kartico. Poostren bo tudi nadzor nad prihodi poslovnih strank in obiskovalcev v naše delovne prostore. V naslednji fazi bo za te urejena posebna sprejemnica, za vratarsko službo pa bo postavljen nov paviljon ček.
Ni vseeno s kakšnim vtisom stopa gost v našo delovno organizacijo, kako je sprejet, kako „evidentiran“. Tudi to je del poslovnosti. S strani poslovnosti in varnosti je torej narejen korak naprej.
topel
obrok tudi za sosede
Del stavbe tozda TIP-TOP uporabljajo delavci Modne hiše. Po novem letu so se priključili Labodu tudi ob malicah, saj so bili z akcijo, ki jo je vodila Zveza sindikatov Slovenije, ukinjeni boni za prehrano med
delom. S tem ukrepom naj bi bili kolektivi prisiljeni resneje razmišljati o toplem obroku med delom. Ob novem delovnem času dobiva to vprašanje še dodatne razsežnosti. Ker je bilo doslej 26 delavcev skupnih služb Modne hiše vezanih na bone, so se sedaj pridružili dobri kuhinji tozda TIP-TOP.
Gostje so (tako kot vsi, ki od drugje prihajamo v TIP-TOP) polni pohval, lahko razumemo, da so s priključitvijo zares zadovoljni. Povemo naj še, daje neto cena obroka 60 dinarjev, kar za okusno toplo in svežo malico gotovo ni veliko.
Kako pa na ta „dodatek“ gledajo Marija Popovič, Dragica Ivšak in Štefka Meke, kuharice v TIP-TOP?
„Seveda je to dodatna obremenitev. Več je dela pa tudi sama skrb za nabavo hrane je večja. Težko je predvsem zato, ker se marsičesa ne dobi, pa se moramo bolj potruditi, se znajti.. . Res nam je v zadoščenje dejstvo, da so naši gostje iz Modne hiše zadovoljni, da po-
hvalijo našo kuho. Vendar pa pričakujemo, da bomo za več dela tudi bolje nagrajene, upamo, da bodo odgovorni v tozdu poskrbeli tudi za to.“
\
JLA V
IZOBRAŽEVANJU
Od postavk v zveznem državnem proračunu zavzema JLA s 63,7 odstotka vodilno mesto, vendar pa se moramo zavedati, da JLA poteg stalne obrambne pripravljenosti daje naši družbi še marsikaj. Izobraževanje na primer. Vsako leto si na desettisoče mladih v JLA pridobi kvalifikacijo mojstrov različnih strok. Tako se je v letu 1982 izšolalo več kot 16.000 voznikov različnih kategorij, 900 kvalificiranih prometnikov, 2750 upravljalcev inženirskih strojev in še precej drugih strokovnjakov, ki po odsluženju vojaškega roka s pridobljenim znanjem koristijo naši sdružbi.______________,
SMUČARSKI TEČAJ
Športno društvo »Labod" prireja za člane DO Labod in njihove družinske člane smučarski tečaj na Zelenici. Ker smo v času stabilizacije, bo tečaj trajal le 4 dni — od 9. marca (zvečer) do 13. marca letos.
Stroški tečaja so minimalni:
—	spanje v domu »Panorama" 120.00 din za noč
—	hrano vzame vsak s seboj
—	smučarska dnevna karta 120,00 din
—	smučarski tečaj je zastonj
—	potrebna sta le 2 dni dopusta
Prosimo vse, ki se zanimajo za tečaj, da se prijavijo pri poslovnih sekretarjih ali neposredno pri Marici Praznik, telefon 21-727 int. 281 najkasneje do 10. februarja letos.
Ostale informacije dobite, ko bo jasno, koliko je prijavljenih in kakšne so snežne razmere.
Labodov veleslalom bo predvidoma 26. ali 27. marca. Informacije kasneje!!!
RAZPIS ZA POLETNO LETOVANJE DELAVCEV LABODA
Gotovo že dalj časa nismo tako zavzeto spremljali vremenskih napovedi kakor ravno to zimo. Eni seveda hodijo v naravo, ki na svoj način pomaga pri varčevanju s sredstvi za ogrevanje, drugi pa se hudujejo nad njo, češ, zakaj si ni v zimskem času nadela bele snežne odeje in s tem razveselila staro in mlado. Kakor koli že, dosti zime in snega ne bo več, kajti zima se je že nagnila čez polovico in sonce že dobiva moč in zopet bomo vsi spremljali vremenske napovedi in si želeli, da bi bilo v poletnem času, v času letovanj, čimveč lepega, toplega in s soncem obdarovanega vremena.
Z razpisom za poletno letovanje smo letos nekoliko pohiteli, predvsem zato, da bo čas za prijave lahko nekoliko daljši in da bodo imele komisije za družbeni standard dovolj časa za pravilno razdelitev dodeljenih počitniških kapacitet. Komisije se morajo ravnati po naših že znanih navodilih o dodeljevanju kapacitet* delavcem.
Pri razporejanju kapacitet moramo biti še posebno pozorni na tiste naše delavce, ki se prvič prijavljajo za letovanje, saj je naš cilj, da bi bilo slehernemu našemu delavcu omogočeno letovanje v naših počitniških kapacitetah.
LETOVANJE V NEREZINAH
Nerezine so manjše mestece na otoku Malem Lošinju. Dober kilometer dalje proti mestu Mali Lošinj se razprostira naselje Počitniške skupnosti Krško, katere član je tudi naša delovna orgnizacija. Za letovanje v letu 1983 imamo v tem naselju na voljo 19 objektov — 13 stanovanj in 6 garsonjer. Število stanovanj se je od lanskega leta povečalo za štiri.
Vsak objekt oz. družinska hišica ima na voljo spalnico z zakonsko posteljo in otroško posteljo, otroško sobo z dvema posteljama (v 7 objektih so pogradi), dnevni prostor z dvema pomožnima ležiščema, ku-liinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje in sanitarije s tušem. Pred hišicami so tudi pergole za bivanje na prostem ter nadstreški s trstiko za senco avtomobilom. S sabo morajo letovalci prinesti le posteljnino (rjuhe in prevleke za blazine) in kuhinjske krpe.
Vsaka garsonjera ima dve ležišči in otroško posteljo ter eno pomožno ležišče v prostoru za
dnevno bivanje. Poleg tega ima tudi kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje ter sanitarije s tušem. Tri garsonjere imajo tudi ograjen balkon, s katerega je čudovit pogled po naselju in po morju proti celini. Živila lahko med potjo nabavite že v Opatiji ali Lovranu še predno se boste popeljali s celine na otok, ali v neposredni bližini naselja, v malem prikupnem mestecu Nere-zme. Če pa morda v času vašega bivanja na morju ne boste vsega dobili v trgovini v Nerezinah, pa boste vaš izlet v mesto Mali Lošinj izkoristili tudi za morebitni nakup.
Počitniška sezona v Nerezinah bo trajala predvidoma od 23. 4. neprekinjeno do konca septembra.
LETOVANJE V SAVUDRIJI
V Savudriji, nedaleč od Portoroža in v neposredni bližini Umaga imamo na voljo dom, v katerem so tri stanovanja. Stanovanje št. 1 ima spalnico s tremi ležišči, dnevni prostor z enim ležiščem in kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje. Poleg tega ima v souporabi sanitarije s stanovanjem št. 2. Stanovanje št. 2 ima sobo s tremi ležišči, sobo z enim ležiščem in kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje. Poleg tega ima v souporabi sanitarije in tuš s stanovanjem št. 1. Stanovenje št. 3 je v nadstropju in ima dve sobi: eno z dvema in eno s tremi ležišči, kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje in dnevno bivanje. Poleg tega ima še sanitarne prostore, ki imajo vgrajeno tudi kopalno kad. Dom ima čudovito teraso z dveh strani, s katere vam oko odkrije čudovito morsko panoramo. Ob domuje tudi lep vrt s cvetlicami in figami, ki vas s svojim vonjem omamljajo. Tu je postavljen tudi roštilj na prostem, kjer lahko spečete ne samo ražnjiče in čevapčiče, ampak tudi celega prašička. Da pa bi ga lahko zalivali z vinom bodo poskrbela trgovska podjetja Trgo Umag, ki imajo tu v bližini tri svoje trgovine in mesnico. Tu dobite vse potrebno za kuhanje, zato je vsaka skrb odveč. Pa tudi v Umagu si boste lahko nakupili. Tja je prijeten izlet tudi za otroke, katerim boste seveda privoščili tudi vožnjo z vlakom po obali. S sabo v Umag morate vzeti prevleke za blazine, rjuhe in kuhinjske krpe, za začetek pa
še kakšno čistilo. Dom bo odprt približno od 10. 6. do 10. 10. 1983.
LETOVANJE V PRIKOLICAH
V	kampu Pineta, ki je v neposredni bližini našega doma v Savudriji, bomo imeli na voljo za letovanje tri počitniške prikolice. Dve prikolici imata po štiri ležišča, ena prikolica pa ima dve ležišči za odrasle in eno otroško. Vse tri prikolice imajo tudi baldahine z vrtnimi mizami in stoli. Mala prikolica ima tudi pomožna ležišča, ki jih je možno postaviti pod baldahin. Vse prikolice so opremljene z vsem potrebnim za kuhanje, kljub temu pa zaradi varnostnih razlogov ni najbolj priporočljivo kuhanje, zlasti ne živil, katerih čas kuhanja je daljši. Prikolice so priključene na električno omrežje, imajo pa tudi plin za kuhanje in po potrebi tudi za hlajenje. S sabo morate vzeti rjuhe, prevleke za blazine in kuhinjske krpe. Vse prehrambene artikle in pijačo lahko kupite v trgovinah, ki so v neposredni bližini. Prikolice bo možno koristiti pred pričetkom dekad in tudi po dekadah, če se bo za to pokazala potreba.
DOM „PANORAMA"
NA LJUBELJU
V	domu Panorama na Ljubelju imamo na voljo dve sobi. V sobi št. 4 je 5 ležišč v sobi št. 10 pa 4 ležišča v dveh prostorih: v prehodni sobi sta dve ležišči in v posebni sobi dve. Po sobah so tudi mize s stoli. Vsaka soba ima v skupnih prostorih svoj kuhinjski kot z vsem potrebnim za kuhanje ter tudi
Letovanje je možno, kot smo že omenili, v Nerezinah že od 23. aprila dalje, v Savudriji, prikolicah in na Ljubelju pa predvidoma od 10. junija dalje, vključno do 15. oktobra.
Prijavnice, ki ste jih prejeli skupaj z glasilom, izpolnite in oddajte poslovnim sektorjem v vašem tozdu, prijavnice za DSSS pa dajte v splošni službi tov. Muhiču. Prav tako oddajte prijavnice v splošno službo za letovanje pred sezono in po
skupne umivalnice (moške in ženske) in sanitarije. Vsem gostom sta na voljo jedilnica in klubski prostor. Ta je lepo opremljen z mizami in sedeži ter barvnim televizorjem. S sabo morate vzeti rjuhe in prevleke za blazine. Kar pa zadeva nakup živil in drugih potrebščin pa tole obvestilo: živila lahko nabavljate v Tržiču, ki je 8 km pred Ljubeljem ali pa tudi v Podljubelju, ki je oddaljen samo 4 km, vendar založenost trgovine ni najboljša. Mleko in kruh lahko dobite v domu Panorama, če ste naročili prejšnji dan. Dom Panorama stoji na zelo zanimivi lokaciji za planinarjenje, sprehode, opazovanje gamsov in kozorogov in za izlete po Gorenjski. Dom je odprt v zimski in poletni sezoni.
Vse dekade bodo kot običajno 10 dnevne, menjava gostov pa bo med 8. in 10. uro dopoldne. To velja za vse objekte.
Glede na to, da izvršni odbor Počitniške skupnosti Krško še ni razpravljal o stroških oz. cenah bivanja za letovanje v naselju Nerezine in v Panorami, ne moremo o cenah dati nobenih informacij (Savudrija in prikolice so vezane na cene v Nerezinah). Vse v zvezi s cenami in plačevanjem bomo sproti objavljali v glasilu in informativnem biltenu. Prav tako bomo sproti obveščali tudi o odločitvah Počitniške skupnosti o organiziranju avtobusnih prevozov za letovanje v Nerezinah.
Razpoložljive kapacitete bodo razporejene po številu zaposlenih (okvirno) v posameznih tozdih in DSSS. Te tozdi koristijo v svojih dekadah, ki so usklajene s časom kolektivnih dopustov: sicer:
sezoni in tudi za letovanje v šesti dekadi, to je v času od 20. avgusta do 30. 8.
Vse informacije in pojasnila v zvezi z letovanjem dobite v splošni službi pri tov. Muliiču in pri poslovnih sekretarjih.
ROK PRIJAV ZA LE TOVANJE JE 3. MAREC 1983.
Predsednik odbora za počitniško dejavnost
JOŽE MUHIC
TOZD TIP-TOP TOZD ZALA TOZD TEMENICA TOZD LOČNA TOZD LIBNA
TOZD DELTA, COMMERCE IN DSSS TOZD DELTA
TOZD COMMERCE, DSSS IN PO NEKAJ MEST OSTALI TOZD
od 1.7.- 11.7. od 1.7. - 11. 7. od 1.7.- 11.7. od 11.7.-21.7. od 21. 7. — 31. 7. od 31. 7,- 10. 8. od 10.8,- 20.8.
od 20.8.- 30.8.
mladina skrbi za bralno kulturo
za uporabni predmet, za oblikovanje našega bivalnega okolja ali za pesem.
Pozabljamo na izkušnje NOB, ko smo sredi gozdov v izjemno težkih okoliščinah tiskali knjige, brošure, časopise, postavljali gledališke predstave, ko je tisk šel iz roke v roko, ko ni šlo za naklade tisočih izvodov, pač pa za to, da se z enim izvodom sreča sto in sto rok. Skratka pozabljamo, da je treba funkcionalnoopera-tivne elemente v kulturi izkoriščati. Vem, zgodovine ni moč ponavljati, sedanji rod mora svojo bodočnost premisliti sam A pri tem gre za historični spomin, ki nam tudi lahko da nasvet, kako bi to tehnicistično civilizacijsko praznino zapolnili Kaj končno je kultura? Ohranjevanje zgodovinskih vrednosti, njihov prenos iz generacije v generacijo, pri čemer mora vsaka generacija sama dodajati sistemu, kar je že bilo ustvarjeno.
Jaz ne verjamem v računalniško civilizacijo, čeprav vem, da bo najmodernejša tehnika pomagala našemu bivanju, vendar bivati moramo kot ljudje S pravilniki in kompjutorji ni mogoče nadomestiti tega, kar nosi s seboj kultura: to pa so prijateljstvo, tovarištvo, toleranca, posluh za bližnjega.
Socializem je počlovečenje človeka, je odkrivanje in razplet človeške osebnosti. .. Kaj hočem povedati? Da je zmaga našega osvobodilnega boja bila mogoča, ker je OF odkrila prav ta človeški subjekt, dejavnik.
V	Ljubljani so se mladinci odločili za ponovno oživitev knjižnice, ki je pred leti že delovala, kasneje pa zamrla. Sklep o delu knjižnice so začeli nemudoma uresničevati, odprli jo bodo že v februarju.
V	osnovni organizaciji ZSMS TIP—TOP in Commerce imajo mladi delo porazdeljeno. Tako sta tovarišici, ki sta zadolženi za oživitev knjižnice, vse knjige že popisali (knjig je 530), pripravili evidenčne kartončke, knjige uredili po zvrsteh — zahtevnega knjižničarskega dela sta se lotili resno in z vso skrbjo. Knjižnica bo odprta enkrat tedensko, upajo, da bo odziv velik. Poskrbeli bodo tudi za obveščanje, v jedilnici bo obešen seznam knjig, ki si jih lahko sposodiš.
Od samega odziva bo odvisna rast interne knjižnice, mladi bodo skušali najti pot za večanje fonda knjig.
Mladim v ljubljanskem delu Laboda in njihovi knjižnici želimo pri delu veliko uspeha in zadovoljstva.
Labodov razstavni paviljon na letošnjem ljubljanskem sejmu mode.
nekaj misli o kulturi
Bojan Štih, nosilec parti- sedem knjig, ki govore o naši
zanske spomenice 1941, predvojni skojevec, med NOB pa je bil na večih političnih dolžnostih. Številne funkcije po osvoboditvi je tovariš Štih deloval na takorekoč vseh področjih kulturnega življenja Slovenije. Iz njihovih bogatih izkušenj pa je zraslo kar
kulturi. Iz njegovega intervjuja za DE povzemamo nekaj misli:
Gre za vpliv duhovnega deleža in za temeljno spoznanje, da je kultura v svoji osnovi produkcijska moč. Pomemben je ustvarjalni delež v vsakem delu, pa naj gre