Gospodarske stvari. Priporoče^anja 7redna za^aro^alnica. V Trstu iraamo 3 za7aro7alna druatva proti ognju, kugi, toči, na^arnostim blaga na 7odi itd. Prva je tako imeno^ana Azienda di sicurta, druga: Assicuvazioni generali, tretja in po našeoi prepričanju najbolj priporočbe 7edna pa: Riunione Adriatica di Sicnrta (družba jadranska za zavarovanje). Ta družba ima namre5 7e5 lepih prednostij pred drugimi. Enkrat je iz7rstno uredjena, glešta 7eliko premoženja, ne iače pre7e5 lastnega dobička, za^aruje proti najnižjim premijam ali za7aro7anš6inam, 7 nesrečah hitro brez 7aakšnih sitnob odakodnine izplačuje, daje 7sako leto za dobrodejne namene znatnih 87ot, je zlasti pri cerk^enih predatojništ^ih najbolj 5ialana in je zra7en marsikaterib posebnib dobrot za zavaro^ance tem 7 40 letib izplačala primeroma med vsemi naj7eč odskodnine, namreč: 80 milijono7 goldinarje7. Društ^o se je osno^alo 1. 1838. in je torej letos 1. julija obbajalo 7eselo atiridesetletnico. Smemo re5i 7eselo štiridesetletnico. Kajti 7 tem precej dolgem 5asu je vedno napredo^alo, 87oj delokrog širilo in, kar je posebno znamenito, — pra7 srečno gospodarilo. Vaako leto je bilo na dobičku, le 3krat ne, to pa 1. 1864, 66. in 71. V teh letib je moralo nepiičako^ano 7eliko škode poplačati: pmč 3 milijoue, drugič 1 niilj. in tretjič zopet blizu 3 milijone. Vendar zgubitek 7 3 letih je dobiček 7 37 letih popolnem zakril in popra^il ter 87etu oči^estuo dokazal trdno podlago, na kteri stoji. Uže pr7o leto njego^ega obstanka so 7pla5ane letne premije znaaale 125.000 fl. 7 šestem letu pa že 1 milijon, v šestnajstem 2 milijoua, 7 d^ajatetn 3 milijone, v sedemind^ajstem 4 milijone, 7 štiriintridesetem 5 milijono^ in v sedemintridesetem 6 milijono7. Lani so letne premije znašale 6,818.418 fl. To so res veliki dobodki! Vrednost za7aro7anib reči 7 40 letili znaša okoli 20.000 milijono7. Med zavaio^anci nabajamo zra7en pr^ih in najbogatejsih grajš5ak()7 tudi s vitlega cesarja in 7eč udo? njego^e preuz^išene rodbine. Tudi nima nobena druga tolika za^aro7ance7 med duho^niki in cerk^enimi predatojništ^i. Mnogo je k temu priporriagala posebna pripoiočba od strani 7ečih škon'jste7, ker diuštvo tem za poljubno porabo 7 cerk^ene svrbe piepušča 10°/0 od letnib premij, ki so bile od cerk^euih reči 7pla5ane. Naše pre5. škofijst^o je na ta naein lani prejelo 600 fl. Vse premoženje za7aiO7alnice: Riunione Adriatica di Sieuita znaša sedaj 7,508.678 fl. Sredat^a, z katerimi je diuat^o porok za 7ae, pa doaegajo uekaj 6ez 22 milijono7 goldinarje^, namreč 3,300.000 fl. je pr^otne gla^nice, 314.000 fl. dobička 7 reser^i, premije v resem 10,390.000 fl. in 8 milijono? dohodko^ od letnih premij in obvesti. Poroat7a je torej že do^olj. Ali to še ni 7se. 070 draat^o namreč s^oje za7aro7ance še saino posebič za^aruje pri drugih za7aro7alnicab. To je mo5no pre^idno. Lani bi imela družba s^ojim za^aro^ancem škode izplačati 3,735.000 fl. toda zadelo njo je le 2,600.000 fl. ker so njej druge za^aro^alnice, pri katerih je sama S7oje za^aro^ance imela za7aro^ane, morale 7rnoti 1.135.000 fl. Koneeno še omenimo ene poaebnoati pri tej za^aro^alnici, ki jo zlasti kmetskim ljudem priporo5uje. Posebnost je pa ta. Ona sprejeina 7 za^aro^anje proti ognju tudi cele srenje in daje 7 tem slučaju znatnih polajžb. Ce se 7e5ina poseatniko^ ene srenje pri njej za^aruje, jim ona premije zniža za celih 30% in predstojnik, ki premije ali za7aro7anščino 7sako leto pobira in za njo porošt^o daje, dobi 5 % °d ^plačanib premij. Vrb tega kupi za^aro^alnica takej srenji že 7 drugem letu lepo no7o brizgalnico. To so res izredno dobre pogodbe in najboljša 7abila k pristopu k tej za^aio^alnici. Na Koroškem je do sedaj naj^eč srenj pristopilo! Brez d7ombe jih bodo posnemale srenje tudi po Stajerskem! Gla^na uradnice celej družbi je 7 Tistu (Via Valdiri^o Nr. 2); drugod pa ima podružnice ali^agencije; za Kranjsko 7 Ljubljani, za Koroako in Stajersko 7 Gradcu (Hafner-Platz Nr. 2), za ogerske dežele pa 7 Budapešti (Waitzner-Gasse Nr. 8). Sicer pa ra^no sedaj po slo^enskem Štajerskem potuje jeni inapektor, g. Simettinger, in če kdo želi kaj 7eč 7 tej zade^i iz^edeti, se lehko obrne do uredništ^a ,,Slo7. Gosp." ki je 7oljno takoj postre5i z potrebnimi pojasnili. Bodi za^aro7alnica: Riunione Adriatica di Sicurta 7sem priporo5ena, kateri jo potrebujejo! Razne sorte umetnega gnoja kdaj in kako se ga z pridom posluže^ati. M. Primeii se pogosto, da hle^nega gnoja, komposta in drugih gnoji^nih sno^i, kakor se jih 7 goBpodarst7u prideluje, za 7sakdanjo potrebo gospodarst^eno primanjkuje, ali da se gnoja sploh toliko ne more narediti, kolikor ga nji^e, tra^niki, vrti, 7inogradi zabtevajo, ali pa da zemljiščem posebne redivne sno^i pred drugimi najbolj pomanjkujejo, ker jib je ta ali uni sadež skoraj do cela iz zemlje posrkal in kterib hle^ni gnoj le nepopolno nadomeatiti more. V takib primerljejib mora kmeto^a^ec ali 7saj bi moral po umetnem gnoju aeči, da si tako potrebno žete7 in pridelek zagoto^i in zavaruje. Zato hočemo tukaj kolikor mogoSe na kratko in ume^no 0 raznih sortah umetnega gnoja in njego^i hasno^iti porabi našim bra^cem bescdo spieg070iiti, zlaati tudi zato, ker se je ta ali uni zastran umetnega gnoja 7piaaal, in da jih kri^e ali napačne porabe in iz nje aledeče akode 7arujemo. Večji del umetnib gnojil se z prstjo poljsko pomeša, z njo tesno z^eže in 7 njo podorje ali pokoplje. Tako začinja potem 87oj 7speh na sadeže razodevati. Manj znano in na^adno je gnojenje sadežem na gla^o t. j. gnojenje z raznimi umetnimi gnojili tako, da se zelena sete7 ž njimi potrosi. Njiho^a gnoji^na sno7 se 7 7lagi razkroji, 7 zemljo vdere, kder jo potem korenine slabih, zaostalib in ubožnih posejate? najdejo in se je na^zamejo. V nekterih krajib, kder je poljedelet^o na višji stopnji raz^itka, se tega nagla^nega gnojenja z umetnimi gnojili od leta do leta po 7si pra^ici bolj in bolj poprijemajo, ker je skoraj jedini pomoček slabi aet^i nekaj naprej pomagati in tako slabo žete7 od^rniti. Neugodna jesen, huda zima uniči dostikrat naše najlepše nade na lepo in krepko rast raznega ozimnega žita, ki je pra7 za pra7 gla^ni del našib poljskih pridelko7. In 5e pomladansko 7reme ni posebno ugodno in 5e ne dela rekel bi 5udeže7 z našimi set^ami, tukaj mora le gnojenje z umetnim gnojem slabo letino od7rniti. Kot tako hitro delajoče nagla^no gnojilo 7eljajo 7sa koncentrirana to je mocna gnjilče^a guo- jila. Vendar pa tu ne gre misliti, da tako gnojenje z umetnim gnojem eamo tistemu žitu naprej pomaga, kteremu se tako gnojilo na glavo ali vrb potrosi. Kmetovavec ne sme stroskov za umetni gnoj samo temu žitu na rovaš zapiaati. Tudi ovi sadež, ki prveniu pognojenemu sledi, dobi še dober delež od tega gnoja, kar bode vsakemu lastna skušnja do jasna pokazala. Splob se mora umen kmetovavec držati ravnila, da je treba posameznih skuaenj z umetnim gnojem na posameznib njivah in za razna žita, da mu potem rast in pridelek raznovrstnih sadežev pove, kako se ima pri porabi večjib množin umetnega gnoja ravnati, da stroški morda ne presegajo dobička pridelkovega. Eot najbolj hitro delajoči naglavni gnoj velja 6ilanski saliter. To gnojilo je pravo dražilo in se ga je treba le prav previdno poaluževati. Visoka cena njegova brani, se bati, da bi se ga labko preveč za gnojenje vzelo. 100 kilov na hektaro ga bode prej ko ne zadoati. Ear ga je več od 300—400 kilov, to bi bilo bolj na škodo ko ua basek. Cilanski saliter hasni posebno žitom v težki zemlji. Dobri čilaaski salitar mora imeti praano, kristalinsko podobo, ne sme se sprejemati v kepe in pred raztrosivanjem se z dvema ali tremi deli peska ali prsti pomešati, da ae bolj ravnomerno raztrosi. Za prav slabe setve v labki zemlji je žveplenokisli amonijak, 400—500 kilov na bektaro vae priporo6itve vreden. Pogostokrat ae za naglavno gnojenje poaebno slabo prezimovanib, slabih žitnih setev tudi popaijena koščena moka rabi, ki daje tudi drugemu sadežu, kteri prvi setvi sledi, dober del svojih gnojivnih snovi; 6—10 novih centov daje lep vspeh upati. (Dalje prihodnjič.) Razstava goveje žirine iz ljutomerskega okraja dne 16. septembra 1878 v Ljntomern. E tej razstavi se pripustijo: 1. Biki, ki še nitnajo štirib širokih zobov. 2. Erave. 3. Breje telice 4. Teleta (teli6i in telice) do 1. leta stara. Premije pa bodo dobili: I. B i k i: 1 najlepši bik 20, 2 bika po 15, 2 bika pa 10 fl. srebra. Opomba: Glede zadnjih dveb bikov ai podržuje razstavna komisija pravico, da v tem slučaju, ako ne bi bila omenjena dva bika premije vredna, bode nameato nju podelila premije kravam ali brejim telicam. II. Erave: 1 najlepša krava 15, 2 kravi po 10, 3 krave po 8 fl. III. Breje telice: 4 breje telice po 5, 2 breji telici po 4 fl. IV. Teleta: 3 teliči po 5, 2 telici po 5, 5 telic po 3 fl. Opomba : Ako bodo denarne okolišcine ugodne, zna razstavna komisija razun ovih 27 živin6et še ve6 krav ali brejib telic premiirati. Pogoji premiiranja 80: 1. Le goveja živina iz Ljutomerskega okraja more dobiti premije. 2. Eiave in breje telice morajo biti v hlevu poaestnika najmanj eno leto že rejene. 3. Teleta morajo biti v blevu poaestnika vržena in vzrejena. Za dokaz tega služi poterjenje ali certifikat od občinskega predstojnika; s takim poterjenjem se mora vsak udeležitelj razstave izka- zati. 4. Vsak posestnik, je obvezan tisto živin6e, katero je bilo premiirano, eno leto za naprej poderžati; ako bi ga prodal, mora premijo nazaj dati. 5. Vaak posestnik, ki se bo6e razstave adeležiti, naj to naznani najman.j 14 dni poprej ustmeno ali piameno na6elnistvu goapodarake podružnice v Ljntomera, kjer tadi dobi rsak legitima6ni listek. Razstavišče je na jahališ6u pri Ljutomeru. Na den razstave bodo se podelile tudi premije po en srebrni tolar tistim hlapcem in deklam, ki imajo posebno skrb pri postrežbi goveje živine. P. T. G. Gospodarji naj blagovole takšne hlapce in dekle načelništvu gospodarske podražnice 14 dni pred razstavo naznaniti. Pri razstavi bode se govorilo o krmi goveje živine. V Ljutomeru dne 14. julija 1878. Za razstarni odsek: J. Eryl. J. Eukovec. Čebelorejsko društvo celjsko naznanja : Eer je na dan 14. jul. v Vojnik sklicani sbod 6ebelorejcev, kder je imel g. M. K r e s n i k praktično razlagati, kako naj ravna 6ebelorejec z panji po Dzierzouovi osnovi, zavoljo neke pomote izostal, se s tem naznanja, da se bo ovi sbod z istitn programom v nedeljo dne 28. jul. vršil. E obilnej udeležitvi se uljudno vabijo vsi prijatelji 6ebeloreje. T. B. Sejmovi. 29. jul. Ormuž, sv. Martin pod Wurmbergom, Mozirje; 30. jul. Eoatrivnica, 31. jul. Eonjice, Mabrenberg, Zagorje; 1. auguata Gomilica, Gleicbenberg; 2. aug. sv. Lenart v Slov. goricah, Velenje.