Naše občine v naslednjih letih PETER SPRAJC, PREDSEDNIK ObLO ŠOŠTANJ Energokemični kombinat Šoštanjska komuna je znana, kot gospodarsko razvita. Viri na­ rodnega bogastva so tu predvsem v velikih zalogah premoga ligni­ ta. Ravno na tej podlagi sta se v povojnem obdobju razvila na tem področju dva velikana, t. j. Rud­ nik lignita Velenje in Termoelek­ trarna Šoštanj. Značilna indu­ strijska podjetja so še Tovarna usnja, ki ima tu že dolgo tradi­ cijo, dalje kovinsko predelovalna industrija, ki jo predstavlja To­ varna gospodinjske opreme »Go­ renje« in Lesno industrijski kom­ binat, ki je tudi v razvoju, ter še nekaj manjših podjetij. Glavno značilnost bodočemu perspektivnemu planu daje iz­ gradnja Energokemičnega Jtom- binata, za kar bo potrebnih v pr­ vi fazi kar 21 milijard investicij. Tu pa bo močno zastopana lastna udeležba vseh članov združenja EKK, saj bo znašala kar 10 mi­ lijard, ostalih U milijard pa bo investicijsko posojilo iz OIF-a. Priprave so sedaj tako daleč, da bodo začeli z izgradnjo spomladi 1962. Ta objekt pa seveda v per­ spektivnem planu ni pomemben samo za Šoštanjsko komuno, am­ pak ima republiški značaj in bo močno vplival na povečanje in modernizacijo proizvodnje tudi v zveznem merilu. Nadaljnje značilnosti perspek­ tivnega plana so še dokončanje tretje faze izgradnje rudnika do kapacitete 8 milijonov ton, do­ končanje rekonstrukcije Tovarne usnja, razširjenje Tovarne gospo­ dinjske opreme »Gorenje«, na­ daljnji razvoj Lesno industrij­ skega kombinata, »Galanterije«,' gradbenega podjetja »Vegrad« in razvijanje še nekaterih manjših podjetij. Tu je dan še poseben poudarek, da se omogoči večja zaposlitev ženske delovne sile, ki jo je vedno več in ni sedaj na razpolago dovolj takih delovnih mest. V kmetijstvu in gozdarstvu je začrtan močan nadaljnji korak, da se povečajo površine družbe­ nega sektorja ter da se pospeši proizvodnja predvsem v živinore­ ji, vrtnarstvu in sadjarstvu, da se omogoči na ta način čim boljša preskrba delovnih ljudi v komu­ ni. V zvezi s takim stanjem nadalj­ njega razvoja pa je dan še pose­ ben poudarek panogam, ki sedaj zaostajajo: obrti, trgovini, gostin­ stvu, komunali. Tu smo napravili korak sicer naprej, saj smo od­ prli večje število novih trgovin, dva hotela, dobili modeme nove lokale in opremo. Tudi na področju šolstva, zdrav­ stva in stanovanjske izgradnje stojijo pred komuno v perspektivi še ogromne naloge. V zadnjih 2 letih so bile sicer že zgrajene kar 3 nove šole (v Velenju, Paki in Belih vodah), vendar kljub temu ne dohitevamo potreb. Sedaj je v izgradnji nova šola v Velenju in Šmartnem ob Paki. Samo za te investicije v petih letih ne bo dovolj 500 milijonov. Isto je v zdravstvu, kjer čaka dograditve Zdravstveni dom v Velenju in objekt »Planika« v Topolšici ter novogradnja zdravstvenega do­ ma v Šoštanju, za kar je zopet potrebno najmanj 300 milijonov. Vse te naložbe bodo seveda vplivale na večjo proizvodnjo, na višji narodni dohodek in s tem na višji družbeni standard obča­ nov. TOlSE DELAK, PREDSEDNIK ObLO ŽALEC Vse gradimo za ljudi AGROKOMBINAt* — SPECIFICIRANA KMETIJSKA VELEPROIZVODNJA Ko na kraju leta delamo obra­ čun, moramo ugotoviti, da so bili tudi letos doseženi na področju občine Žalec rezultati na vseh področjih. V industriji je šla v pogon nova peč v Keramični in­ dustriji Liboje, končana je mon­ taža nove predilnice jute v Žalcu, v Tekstilni tovarni Prebold in To­ varni nogavic Polzela pa so delno izvršili modernizacijo podjetja. V kmetijstvu je bila formirana enot­ na kmetijska zadruga, organizi­ ran je Agrokombinat, Hmezad pa je začel z izgradnjo skladišča za hmelj. V Agroservisu je bila iz­ grajena nova industrijska hala. V Grižah, Trnavi ter Braslovčah so bila odprta nova gostišča, v Li­ bojah pa obrat družbene prehra­ ne. V Žalcu zidamo novo samo­ postrežno trgovino. Zgrajen je bil delno stadion v Žalcu, umetno je­ zero v Braslovčah, adaptiran pla­ ninski dom na Gori Oljki, na Pol­ zeli pa je bilo odprto novo stre­ lišče. V Libojah je bUa zgrajena nova šola, v Šempetru pa uspo­ sobljena nova ambulanta. Poleg navedenega pa so bili doseženi re­ zultati tudi v stanovanjski izgrad­ nji, urejevanju in asfaltiranju cest, vodovodov, mostov, javni razsvetljavi in na ostalih področ­ jih. Perspektive za nadaljnji razvoj so zelo ugodne. Industrija, ki je zelo stara (Keramična industrija Liboje 147 let) bo sicer nekaj let uporabljala sreastva v glavnem za svojo modernizacijo, nato pa bo lahko pomagala v večji meri kot doslej reševati ostale nereše­ ne probleme komune. Nekatera podjetja bodo razširila svoj ob­ seg, kot Tovarna nogavic Polzela in Kovinsko podjetje Žalec, neka­ tera pa se bodo preusmerila v drugo proizvodnjo, kot na primer Tekstilna tovarna Šempeter. Rud­ nik Zabukovca bo začel dnevni kop. V kmetijstvu se bo v okviru Agrokombinata začela specializi­ rana kmetijska veleproizvodnja, socialistični sektor v kmetijstvu pa se bo povečal v takšni meri, da bo dajal na trg preko polovice vseh tržnih viškov. Povečanje bo nastalo na račun zakupa in odku­ pa zemlje, melioracij ter izseka- vanja relativnih gozdnih tal. Tr­ govinska mreža se bo specializi­ rala, trgovine pa tehnično in so­ dobno opremile. Isto bo z gostin­ sko mrežo. Število obrtnih dejav­ nosti se bo povečalo, vendar na ta način, da se bodo v večjih kra­ jih, kot so Žalec, Prebold, Vran­ sko organizirali sodobni obrtni centri. V naslednjih letih bo zgrajen v Žalcu občinski zdravstveni dom. adaptirane bodo nekatere šole, nn področju komunale pa bomo na­ daljevali z izgradnjo vodovoda, cest in kanalizacije. Zelo bo bo­ gata stanovanjska izgradnja, ven­ dar v okviru urbanističnega na­ črta in koncentrirana v večje cen­ tre, kot so Žalec. Prebold, Polze­ la in Šempeter. Predvidevanja petletnega plana za občino Žalec bodo v celoti ustvarjena. Osnova v celotnem razvoju pa so ljudje. Vse gradimo zanje in za njihovo lepše življenje. Zato bo naloga vseh, da se s plani te­ meljito spoznajo ter da aktivno sodelujejo s svojim delom in tudi svojimi sredstvi. Zato je pozitiv­ no, da so skoraj v vseh krajih sprejeli volivci krajevni samopri­ spevek in na ta način pomagali polepšati in urediti svoj kraj. V podjetjih pa tudi narašča storil­ nost iz dneva v dan, kakor tudi razumevanje kolektivov za potre­ be izven podjetja. Vse to doka­ zuje, da delovni ljudje v občini Žalec razumejo vsebino komunal­ nega sistema. Ko bomo konec le­ ta 1965 ocenjevali prehojeno pet­ letno pot, bomo lahko brez dvoma ugotovili, da se je standard de­ lovnih ljudi občine Žalec precej dvignil, da smo mnogo naredili in rešili marsikateri problem ter da je življenje še lepše in še bolj srečno kot danes. DA BI V NAŠI NOVOLETNI ŠTEVILKI SEZNANILI BRALCE S PERSPEKTIVAMI GOSPODARSKEGA .RAZ­ VOJA V OBČINAH CELJSKEGA OKRAJA, SMO SE OBR­ NILI NA PREDSEDNIKE POSAMEZNIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV TER JIH ZAPROSILI, DA NAM ODGOVORIJO NA NASLEDNJA VPRAŠANJA: • KAKŠNE SO PERSPEKTIVE NADALJNJEGA GO­ SPODARSKEGA RAZVOJA V VAŠI OBČINI V OBDOBJU PRIHODNJIH PET LET? • KAKO BO RAZVOJ V PETLETNEM PERSPEKTIV­ NEM NACRTU DOSEŽEN IN KAKO BO VPLIVAL NA DRUŽBENI STANDAJID LJUDI V VAŠI KOMUNI*? TU OBJAVLJAMO ODGOVORE. ING. ADOLF TAVČAR, PREDSEDNIK ObLO SLOV. KONJICE Iz kmetijske občine- industrijska Perspektivni družbeni plan ko­ njiške občine predvideva, da se bo proizvodnja povečala skoro za polovico. Ocena bruto proizvod­ nje v letu 1961 se približuje 10 milijardam dinarjev, v letu 1965 pa računamo, da bo ta proizvod­ nja dosežena s 15 milijardami di­ narjev. Značilno je to, da so za kapitalno izgradnjo in rekon­ strukcijo večjih gospodarskih o- bratov izgotovljeni investicijski programi. Izdelava teh progra­ mov je bila začeta že pred štiri­ mi leti, tako da sedaj, vemo v i kakšni smeri naj se vrši rekon- I strukcija gospodarstva. Predvide- ; va se, v kolikor bodo krediti odo- ? breni, angažman okoli 4 milijar- -j de dinarjev investicijskih sred- ; stev za razvoj gospodarstva. V le- 1 tu 1960 je bilo v čiste goSpodar- i sk6 namene vloženih 527 milijo- , nov dinarjev. Ocena za -leto 1961 ^ pa znaša 840 milijonov dinarjev. 4 Gospodarstvo v konjiški občini : dosega že tisto stopnjo razvoja, 1 M omogoča za svojo lastno aku- i mulacijo hitrejši razvoj že z last- I nimi sredstvi. Prav tako predvi- , deva perspektivni plan, da bo ' obrt socialističnega sektorja do­ segla v letu 1965 okoli 1 milijar­ do bruto produkta, ocenjuje pa se . proizvodnja v letu 1961 na preko • 450 milijonov dinarjev. Še pred y nekaj leti je bila občina pol kme- tijska pol industrij'ska, danes pa ' je industrijsko razvita in bo ta ' razvitost do leta 1965 prišla še bolj do izraza; • • Plan bo dosežen, če se investi­ cijska dejavnost ne bo zmanjše­ vala v primerjavi z letom 1960 in ' 1961, prav tako pa je to odvisno od posojil, namenjenih za rekon­ strukcije. Ugotavljamo pa načel­ no napako odnosno pomanjklji­ vost, da je industrija pretežno takšnega značaja, kjer je težko zaposlovati žensko delovno silo. Zaradi tega smatramo, da je nuj- j no potrebno odpirati tudi pri ob- V stoječi industriji nova delovna I mesta za zaposlovanje žensk, še večje možnosti pa dmamo pri za­ poslovanju žensk v obrti, zlasti pri kožni konfekciji in kožni ga­ lanteriji iz umetnega usnja. Šte­ vilo zaposlenih se bo povečalo do leta 1965 od dosedanjih 3.200 na preko 4.500. Smatramo, da imamo vse možnosti, da se standard po­ spešeno dviga in računamo, da bo realni standard narastel v petih letih za 46%. Ugotovitve porasta gospodar­ stva so zelo pozitivne, vendar pa z ozirom na hitri porast proizvod­ nje šepamo še pri družbenih služ­ bah, zlasti je to problematično v šolstvu, kjer bi morali do leta 1965 vložiti vsaj 300 milijonov di­ narjev, da bi doseglo šolstvo tisti razvoj, ki bi ga pravzaprav že da­ nes moralo imeti. Potrebno je zgraditi dve šoli in nekaj učilnic, da bi bil šolski problem za silo rešen. Prav tako zaostajamo pri stanovanjski izgradnji. Letno vla­ gamo v stanovanjsko izgradnjr okoli 100 milijonov, vendar nam spričo hitrega razvoja gospodar­ stva vedno bolj primanjkuje stro­ kovnega kadra, ker ru stanovanj. Računamo tudi s tem, da bi po­ spešili stanovanjsko izgradnjo in družbene službe. Prav tako šepamo še v gos'tin- stvu in turizmu. Tudi tu so raz­ čiščeni pojmi in izdelani investi­ cijski programi, tako da bo ver­ jetno tudi pri tej panogi gospo­ darstva možen pospešen razvoj. Kmetijstvo samo nima obsežnega programa, pač pa bomo sredstva, ki so planirana v višini preko 300 milijonov dinarjev, angažirali v intenzivne nasade ter živinorejo. FRANC RUPRET, PREDSEDNIK ObLO CELJE Investicijsko dejavnost še povečati že prvo leto izvajanja našega perspektivnega plana je pokazalo, da so bile osnovne naloge pravil­ no začrtane. Poleg naporov za dokončanje in fiksiranje razvojnih programov naših podjetij je zelo vidna letos tudi investicijska dejavnost. Za­ čete rekonstrukcije v TEP, Cin­ karni, Tovarni tehtnic, Klimi, Že­ lezarni, Opekarni Ljubečna in drugod se uspešno izvajajo, če­ prav v nekoliko zmanjšanem ob­ segu. Prvič smo letos v naši komuni zabeležili stanje, da se uspešno izvajajo investicije v terciarnih panogah tako v obrti, trgovini in gostinstvu, pri čemer gre za iz­ redno pomembne objekte kot mlekarno, hotel, delavsko restav­ racijo itd. Prav tako je kljub izrednim te­ žavam vendarle zadovoljiv tudi potek gospodarskih investicij. Tu je predvsem omeniti, da je ven­ darle dosežen napredek glede gra­ denj šolskih prostorov na širši, fronti, da bo letos spet gotovih preko 400 stanovanj itd. Ce k temu dodamo še ugodno gibanje zaposlenosti, ki je prvič pri nas pod planom (kar je pozi­ tivno) ter s tem v zvezi razmero­ ma ugodno povečanje produktiv­ nosti dela (v industriji za okoli 6,5%), dalje znatno povečanje osebnih dohodkov itd. in če upo­ števamo, da tečejo vzporedno s proizvondjo tudi rekonstrukcij- ska dela, moramo dati večini na­ ših delovnih kolektivov dejansko priznanje za dosežene uspehe. Uspešen start, v novo petletko je torej najboljši porok za to, da bomo dosegli planirane premike, in sicer v družbenem proizvodu za 79,6% ter v narodnem dohod­ ku za 81%. Družbeni proizvod na 1 prebi­ valca pa bi od 423.000 din v letu 1960, porastel v letu 1965 na 689.000 ali za 63%, in narodni do­ hodek na 1 prebivalca od 397.000 na 650.000 ali za 64%. Seveda bo to ostvarljivo le z ogromnimi napori, dobro koordi­ nacijo dela in enotno politiko. Kljub osebnemu optimizmu moram vendarle poudariti, da bo­ sta leti 1962 in 1963 za našo ko­ muno izredno težavni. Neodlož­ ljive gospodarske in negospodar­ ske naloge so se nakopičile pred nami s takšno intenzivnostjo, da jim bomo kos le, če bomo obračali kar najbolj smotrno vsak dinar ter če bomo dejansko prevzeli naše skupne naloge za svoje, ka­ kor tudi, če bomo akcijsko izkori­ stili celoten potencial v material­ nem in kadrovskem pogledu. Okrajni sindikalni svet z vsemi občinskimi sindikalnimi sveti: CELJE LAŠKO MOZIRJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ŠMARJE PRI JELŠAH ŠOŠTANJ ŽALEC ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALSTVU CELJSKEGA OKRAJA MNOGO USPEHOV V LETU 1962! PETER HLASTEC, PREDSEDNIK ObLO ŠENTJUR Poudarek kmetijstvu Ko imamo pred očmi najosnov­ nejše naloge nadaljnjega razvoja občine, ne moremo mimo osnov­ nih ugotovitev in izkušenj pretek­ lih nekaj let. Silno skromna indu­ strijska dejavnost je ta leta na­ glo naraščala, deloma spričo vlo­ ženih sredstev v nove kapacitete, deloma pa zaradi preusmerjanja proizvodnje. Prav tako je moč­ neje naraščal obseg kmetijske proizvodnje v družbenem sektor­ ju, v precejšnji meri pa tudi v zasebnem kot posledica večjega proizvodnega sodelovanja. Zato so tudi temeljne naloge bodoče­ ga razvoja predvsem usmerjene na: nadaljnje razvijanje indu­ strijske dejavnosti, za katere ob­ stajajo stvarne možnosti, da se namreč nadaljuje izgradnja »Al- posa«, da se proizvodnja v lesni industriji polagoma prilagodi ob­ jektivni možnosti naravnega za­ ledja in tržnim razmeram, v več­ ji meri osvaja predelavo lesa in da se pospeši izkoriščanje rudnin — bentonitov, tufov itd. Važna bo tudi krepitev kmetij­ ske proizvodnje ob hitrejšem po­ rastu družbenega sektorja z isto­ časno strokovnim in materialnim sodelovanjem z zasebnim sektor­ jem, ki naj v bodoče nudi ne sa­ mo končne kmetijske proizvode tržišču, temveč tudi nedovršeno proizvodnjo za nadaljnjo uporabo in predelavo na družbenih kme­ tijskih obratih (nedopitana živi­ na, krmila in pd.) Neprimerno večji poudarek bo prav na sno­ vanju nasadov sadja (kompleks na Slomu 50 ha) in jagodičevja — ribeza, predvsem na področju Slivnice, Prevorja in drugod v skupni površini 158 ha. Nadaljnji večji korak je usmerjen na iz­ gradnjo pitališča svinj v Šentjur­ ju z zmogljivostjo 15.000 glav. Z gradnjo naj bi pričeli že v začet­ ku prihodnjega leta. Vzreja svinj in pa povečanje tržne proizvod­ nje goveje živine v celoti daje re­ alno osnovo za izgradnjo mesno- predelovalnih obratov, ki bodo v stanju absorbirati živinsko pro­ izvodnjo vzhodnega področja okraja. V trgovini nas čakaj a zlasti na­ loge, da povečamo prodajne zmogljivosti v Šentjurju, enako na Ponikvi in Slivnici, v ostalem pa, skrbeti za izboljšanje tehnič­ ne opreme v obstoječih obratih. V šolstvu bo predvsem zagoto­ viti nove šolske prostore v Sliv­ nici in na Ponikvi ter pripraviti pogoje za uspešno delovanje take šole, kot jo zahteva sedanji raz­ voj. Nedvomno je, da obseg teh in drugih nalog zahteva velika ma­ terialna sredstva, ki jih v celoti ne bo moč zagotoviti iz lokalnih virov, nekatere naloge zadevajo neposredno koristi jugoslovanske skupnosti (v pogledu izvoza), zato bo izvedba takega programa del politike celotnega vzhodnega pre­ dela celjske skupnosti komun. Izvedba vsega tega bo pred­ vsem v korist naših občanov, za­ to nosimo tudi odgovornost v smeri stalnega izboljševanja živ­ ljenjskih pogojev, kar naj bo na­ ša skupna želja na pragu 1. 1962.