ISSN 0350-5561
2M kome t« dna
Sončnobo. \/péfékzvečer in v soùolo ponekod možne posamezne nefítite.
31 let
Številka 28
četrtek, 15. julija 2004
Krožišče bo končano konec avgusta
Gorenje s prevzemom More juje ime
Za nami je nekaj zelo hladnih dni. Sredi poletja res nismo pričakovali temperatur pod 10 stopinj Celzija. Ko jih je marca toliko, oblečemo celo zimski plašč. Vendar pa sonce tu in tam le pokaže svojo moč. Takrat nam Je hitro vroče. In kljub obilici mokrote prija vodna osvežitev. Nekateri jo poiščejo tudi na vodometu obnovljenega spomenika Onemele puške na Titovem trgu v Velenju.
■ bš, foto: S. Vovk
k ik
E R A zrno na zrno
nikoli sami
107.8
300 SIT
irAIMO
viJiJ^KJi:
Je ljudem la okolje res molo mar?
Velenje - športna Slovenija v malem
stane Vovk
"J^rvselil se ho/n kur r Velenje, "mijt <fejal v.solx)fo eden od celjskih kolegov na držame?n oilefskem prvcnsfvn. OdgovfK zakaj, je bil na dlani. Me.s(o ob fhiki je bilo zadnje čase središče Športnega dogajanju v državi. Junij je navdušiva I ljubilelje konjeniškega športa in ljubitelje atletike. I^ed lem je bilo v Šaleški dolini i a born iŠko síolovskí) íťknufvanje, pu ve.síaška regata... Ta konec tedna pa je bd sploh športno natrpan. Oh atleliki še revija smjičarskih skokov, s kaccro so se začele letošnje te hne celinskega pokida. Vse prireditve so organizacijsko imenitno u špeky saj je zrnínoy da w velenjski ailetski delavcih člani konjeniškega, smučarska skakalnega kluba.... znani kot odlični prired iteiji^
Smetana nu velenjskih poletnih športnih prireditvah je bilo državno uik'isko pnx'nstvo, jnnak xohote in nedelje pa .Kijajen Matic (hovnikca: Čeprav so hile pfvi dan vremenske razmere nemogoče, se je vedno nasmeje-ni Skojjdočan v teku na J 00 m v Velenjn vpisal v anale .s'lcvenske atletike. To sprinler.sko razdaljo je pretekel v rekordnem času 10.0^ sekunde. Se nobeden Slovenec doslej ni tekel tako hilro. S tem se je leios uvrstd med najboljše sprinterje na sveiu. Kljtd) temu ostaja rekorder na tej progi Urban Ac man iz Smiheh nad Mozirjem, kajii Matic je bil tako hiter tudi zaradi premočnega vetra. Pa zaradi tega Ijuhiie-Iji atletike ni.so bili nič manj zadovoljni. Spnnim ■ veljavnim držaKnim rekordom, brez vsakršne pcxípore ve-tiTiy je piijazni Matic dvigful gledalce s sedežev ob velenjski atletski su'zi znova v nedeljo • med lekom na Še enkrat daljši progi.
Skofjeločan je s tema tekoma dokazal da je v vrhunski formi ~ Ce jo ho Še stopnjeval, bo gotovo opazen tudi na olimpijskih igrah prihodnji mesec v Atenah. '/,ado\'oljni pa so bili t udi kjúegi novinarji, pa čeprav so mo' rali v mini dih tednih kar nekajkrat v Velenje. Ve.selili so se u.spešnih nastopov tekmovalcev; zadovoljni so bili. Avr.w na vseh prireditvah press .shdbe delowle brezhibno. Pri tem sem se spomnil gostovanja z rokometaši Gorenja letos pomladi na Porîugahkefn. ko novinarji napisanih /x>slav še pred tek?no ni.smo dobili, kaj šele po njej.
Skratka, pritrditi moram kolegiu da je bilo Velenje v mimdih tednih resnično Slovenija v malem.

À d.d.l
Do odškodnine
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Ste v prometni nezgodi utrpeli telesne poškodbe?
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE/ Stari Irg 3$. 3320 Volenje. to».: 03/897 50 96
Več)a računovodska hiša odpira poslovalnice po vsej SiovenijI, zato iščemo izkušene, miade in ambiciozne računovodje. Vse, tí vas sodelovanje zanima posijite e-pošto z življenjepisom in referencami na nasiov: maxiservls@emaii.si oz. pokličite natei. 041 /753-209.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

15. julija 2004

lokalne novice
o prostorskih zadevali
(lurnji Griicl - Tukajšnji občinski ac bodo na fcdiii seji sestali danes ob 19.00. na dnevnem redu pa Imajo kopico loik. Najpt^membnejša bo vsekakor obravnava temeljnih pros-lt>rskih dokuiiienuw, katerih sprejetje jc pi^goj za nadaljnji razvoj in predvsem za velike nalo/^be, kijih načrtujejo v bližnji in daljni prihodnosti.
Na 1o pt^dročjc se navezuje ludi obravnava sprememb In diipolnitev ureditvenega naCria slarega jedra Gornjega Grada. kar bo osnova za gradnjo nove po^tc. Zanimiva bo tudi razprava o razpisu referenduma za uvedbo uličnega sistema v Cîornjein Gradu In za končno uveljavitev krajevnega Imena Nova Štifta.
Zadnjič pred počitnicami
Nazarje - Svetniki občine Nazarje se bodo na zadnji seji pred poletnim odmoroni sestali ju Iri, v petek, v Šmarlnem ob Dreti. PreJ počitnicami si niso zadali zahtevnih opravil, saj bodo obravnavali poročila o delu osnovne in glasbene Na/-arje ser Muzeja Vrb<wec, seznanili pa se bodo tudi z Izvajanjem občinskega proračuna v prvi polovici letošnjega leta.
Po seji lK>do skupaj s Člani krajevnih odborov in zaposic-ninîi v občiiíski upravi v dobri družbi nazdravili dtîbremu preteklemu in bodočemu delu.
Počitniško nad nesnago v mestu
Velenje • Na MO Velenje so se že tretje leto zapored odločili. da dijakom In Žtudenlom možnost počitniškega dela ne ponudijo v pisarnah» ampak na icrcnu. To bo v letoi-njem lelu predvidoma zajemalo čiščenje in vzdrževanje pc^r^in po meslu. ki so iasi ali v najemu MOV, krajevnih skupnosti in drugih javnih površin.
Lani so dijaki med počitnicami očistili Velenjski in ŠaleSki grad» del KS Gorica s pripadajočimi parkirišči, parkirišče lîPli, okolico Kardeljevega trga s pripadajočimi parkirišči. Partizansko cesto do križišča za Šoštanj, del Šaleka s parkirišči in okolico Rdeče dvorane, Letos so te površine zajete v redno čiŠCenje mesta, zalo so poiskali nove lokacije» ki pa so prav tak<3 potrebne vzdrževalnih del in čiščenja. Tako se bo le los čistilo graščino Lipa z okolico, stanovanjski blok na Vojkovi 12 a z okolico, objekt Stara pošta, zelenice In parkirišča na Gorici, v Šaleku in v samem centru mesta, trim stezo za vijo Ilcrberstein» divja odlagališča v Šaleku, Senbricu, Starem Velenju In Vinski Ctoh. na Konovem In zelenice ob glavni ce.sli vsmeri proti SJovcnj Gradcu. Počitniško delo se je pričcio 5. julija.
Delo poteka v skupinah, vsako sestavlja do 10 mladostnikov. Delo ene skupine bo trajalo največ dva tedna in se bo izvajalo s pomočjo podjetja PUP Velenje.
Veliko zanimanja za novogradnje
Dopolnjen prostorski plan bo Šoštanjčanoni omogočil novogradnje - Največ vlog za spiHMiienibo nani(Miil)nosU kmelijskih /ernijisč v 8tavi)na je prišlo iz hok()Vice
Milena Krstić - Ptaninc
Š<išlanj - (Mok ima dolgin zapleten naziv: O.^premembah in dopolnitvah Odloka o spre-membfih in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta iy89, in srednjeročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1986 do leia 1990 za območje občine St)štanj. Lahko pa ima tudi krajšega in razumlji-vejšega: Prostorski plan občine Šoštanj, (ire za akt. ki je osnova za vsak poseg v prostor, običajno pa se spreminja na Štiri ali pel let.
V Šoštanju so se sprememb lotili sistematično in temeljilo. »Najprej smozačcli sprejemati vlo ge vseh, ki Sil že le i I legi11 Í7i -rati že obstoječe objekle ali si želeli novLh p(^gov v prostor. Tako suje do lanskega lebruar-ja nabralo 55 vlog. od katerih so jih 40 podali občimi sami»« pravi Peter Sevnik. svetovalec za okolje in prostor v Občini Šoštanj.
Naprej digítalízaciío planskih aktov
v Icm času je prišlo do spremembe zakonodaje na tem področju, kovpraksi nihče ni prav dobro vedel, kaj te prinašajo, v Šoštanju pa so se soočali Se 7 dodatno težavo, ker so vse evidence prostorskih planovvodi-li v klasični obliki. Gre za velike ročno vrisjine načrte, pregledovanje leh pa je bilo zahtevno, nepregledno in dolgotrajno. »Sočasno s postopki za spremembo prostorskega plana smo se lotili digitalizacije obstoječih
planskih aktov In najprej izvedli 10,« razlaga Sevnik. S tem so pridobili idealno izbodif^e za naprej. »Računali smo sicer, da bo Šlo liitreje.kotje, ase je zadeva nekoliko zavlekla zaradi tehničnih težav, s katerimi smo se srečali na področju zemljiškega katastra.«
Od 85 vlog 75 pozitivnih
Potrebnih postopkiwza spre-memlx) plana so se lotili s prostorsko konferenco lanskega fe-bruaija. Sledila sta priprava programa in izbor izvajalea. «Na koncu seje nabralo 85 vlog in pobud za spremembo prostorskega plana. Vlada jih je po usklajevanju z vsemi soglasoda-jalci pozitivno rešila 75, eno polovično. Največ zanimanja za spremembe so pokazali v katas-
trski občini Lokovica, veliko predlogov je prillo tudi iz Skor-no-Florjana. Sicer pa so bile rdi^riene po celi občini, zajeta so bib vsa katastrska obmti^a.«
Nnazidano stavbno zemlpšce bo stalo!
Večina sprememb glede namembnosti se nanaSa na spremembe kmetijskih zeniljiSč v stavbna, ker bi ljudje radi gradili. Pogoje,pod katerimi bodo lahko, pa boôo f^predclili izvedlx-ni akti.
Kol zanimiN'ost : ena vloga je bila takšna, da je Šlo za obraten proces, za j^rememk) iz stavbnega v kmetijsko zemljišče. Pričakovali jc, da bo lakšnih vlog v prihodnje zaradi napovedane uvedbe davka na nepremičnine in nezazidana stavbna zemljiSČa
še veliko. »V Icm primeru je šlo za zemljišče, ki je prazjio. na katerem pa je možna gnidnja,« je pojasnil Sevnik.
Kdaj se gradnja lahko začne?
Ta čas v Občini Š(xstanJ pripravljajo šc končne dok"umcnte. V praksi to pomeni, da so omenjena zcmlJL^'a žc stavbna, da pa ta čas ^adnja na njih Še ni dovoljena, bo pa najbrž že jeseni. V Št^tanju liitijo s pripravo izvedbenih aktov, prostorsko ureditvenih pogojev. »Pos<imez-na območja je treba dopolniti in spremeniti tako, da se bodo pogoji posega nanašali tudi na nove parcele, ki so razpr^^ne po celo občini. P<ïsiopek bomo izvajali po skrajšanem paslopku, kar je novost. Računamo, da bo jeseni končan.«	■
Občan Rezman proti gudronu
gorenje
Gorenje, d.d.
Za delo V matosenjski proizvodnji iščemo
VARILCE
Kandidati morajo izpolnjevati nasiednje pogoje:
-	Poklicna izobrazOa strojne smeri
-	Izpit A-test varjenja
-	Delovne izkušnje na podobnih delih
Prednost pri izbih bodo imeli kandidati, ki poznajo TIG postopek varjenja tanke nerjavne pločevine.
Vtoge z opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobiazbi pošljite v osmih dneh od objave na naslov Gorenje, d.d., Kadrovska slu!ba, Partizanska ^2,3503 Velenje ali na elektronski naslov irena.perm8nsek@ooren|e.si.
v
Sosl^njski svetniki so na zadnji pr(ulpocil,niski seji dali zeleno lue za poskusni sosezig giirtlon soIi(linkal,a na polem l)loku lornioetekM^anie - Obean Pcicv Rezman se je na tak skkp pritožil
Milena Krst/ć - Pianinc
^.^tanj - »Sem občan Šoštanja, prcbivalee mesta. Zaradi varovanja svojega zdravja in okolja, v katerem prebivam, vlagam pritožbo zoper sklep svela občine o poskusnem so-sežigu gudron solidiOkatu na bloku 5 "lermoelektrarne Šoštanj.«
Takc^ se začne pritožba občana, poudarek je na občana, Petra Re;imana, ki z urejanjem SoŠtanjskega Lista nima, kot poudarja, nič skupnega. Ima pa z njegovim zelenim prepričanjem.
Pritožbo je naslovil na komisijo zu proSnje, pritožbe in var-
stvo potro.^nikov pri Svetu Občine Šoštanj, ki ji predseduje Leopold Kui^ar (DeSUS). Rezman meni, da sklep, ki ga je sprejel svet, neposredno ogroi^a okolje, v katerem biva in s tem bistveno vpliva ludi na možnost lastne skrbi za svoje zdravje, zdravje najbližjih in vseh drugih krajanov Šo.šianja in okoliee. Gudron solidifikai je odpadek, ki naslaja v tehnološkem procesu rerafinacije rabljenih motornih in indastrij-skih olj in vsebuje žveplovo kislino. Prepričan je, da je .sklep ludi v na.sprotju s statutom Občine, ki ji med drugim narekuje skrb za varstvo zraka.
tal in vodnih virov. »Z dovoljenjem sežiganja gudrona v TES-u občina zaradi neznanih poslcdic takega sei^iga lo skrb, ki jI je s statutom naložena, zanemarja oziroma dovoljuje ukrepe, ki bodo skrb za okolje izničile,« piše. Komisiji predlaga. da pritožbo obravnava z vso resnostjo in svetu naloži, da sklep o pi)skusnem soscžigu razveljavi, ker, dodaja v pogovoru. vseh smeli pa ludi ni ire-ba kurili prav v ŠoStanju. Vprašanje pa jc, kdaj bo komisija ro pritožbo obravnavala. Č-eprav se bo najbr/ć sestala pred prvo sejo sveta po počitnicah. A la zna biti Šele konee avgu-
sta oziroma v začetku septembra.
E^on Jurač, vodja službe za ekologijo v Tcrmoclcklrarni Šoštanj, vpetek z Rezmanovo pritožbo ni bil seznanjen. Povedal je, da datuma poskusnega sosežiga, ki naj bi trajal štiri dni> Še niso opredelili, da pa bodo o njem. preden bo do tega prišlo,javnost temeljito seznanili in jo povabili tudi na dan odprlih vrat. ko bodo poskus lahko spremljali. V TEŠ-u predpostavljajo, da laksoscžig ne bi smel imeli škodljivih vplivov na okolje> z natančnimi meritvami pa se želijo o tem prepričati.	|
MÁ ÎJ» Izddíd: čds^sna-ataZnićke in RTV
družĎa. d.o.o. Velsnjs Idiajaob čttrtkíh. Cena posamažn^ izvoda je 300 SiT, ireseCna naroCnfna 1.200 3iï. inrrsseCna naroCnirta 3 SIT. polletna naiočnlns e.650 Siï, ieins mnArini 12.600 SIT
UrednUtvo*. Sorts ZakoSek {direktor), Stane VovK (oQ^ovoml urednik). Milena Krstič-Plansic (pomočnica ur«ijnlka), Jansz Plesnik, Tatina PodgaršeK. B^na ŠpeQSI (novina^ í)^ U^ra Zatokk (urednica radifa), Janía Ko^a^pegal (tehniCna urednK^). Xomai Ger&ak (obiiiopvaiac] P^opasanda; Nina Jug {vi^dja propagande), Sa$o KoneCni»L Jure
SerKniK (propa^andisia),
Sedel uredništva In uprave; 3326 V^nje. Kidričeva 2a, p. p. 202, tdefgn (03) 89817 &a l^sfai {03) 897 43. TFft- Nova IÔ. VelenjK D2426-C020133SÔ4 E-ffltf I: pr$»<@nasca$.si
Obllkovaníe in praf. priprava: Na£ do.o.
mk:TekamaS£Tdd rwdada:5400izvod» Nenaročeftih totcygratli ín f cAopisov ne vra£amoi
Po zakoru o DOV je "Naš Cas' uvrSčen mul proinode Informallvne^ znafiaja a katere se plačuje «javek po S,5% nii2apd stopnil.
15. julija 2004

DOGODKI
Krožišče bo končano konec avgusta
V V(i(Miju bodo v pok^tiiili ru(^s(H ih končali in y^vW kai' nekaj itnoslU ij - Dobik) l)o 80 no\ ill slanoNanj, prvo slatiovanisko skupriosi za inladokMiiike, nov úoiu /a varsl\o odraíslili. prva varovana sUniovanja...
Bojana Špegei Foto: S. Vovk
Velenje - PoJclje jc Tcs Cas do-piLslov, JC pa iudi OiUv ki jtí vremensko najbolj u^îiîdcn /n gradnje In popravila, /alcj b(xJi5 v po-Iclnih mcsccih. pa ludi v zgodnji jeseni, v Velenju kar veliko delali. Kaj vse, so v ponedeljek predslavili na novinarski konferenci, ki jo je vodQ pi>d:hipan
ick. da naj bivbJii^nji prihodnosti na področju sedanjili raslli-njakov PUP-a zgadili nov dom /a varsivo odrasllii. Za st)finan-ciranje Izgradnje se je MO Velenje prijaviUi skupaj / obiino Šmartno ob Pakt, v njem pa naj bi bilo 56 mesi.
Najhujši |)lii/ v Podi^orju
'Ione Brodnik je pred<;lavi{ še en
i^bnov<i pUizu na ( Torici za hl<iki. Slekla pa je ludi odprava plazu ob Ljubljaaski ccsd, pri Praprol-niku,v neposredni blii^ini kriři^a proii Kavčam." Trenutno je najbolj pereč phi/ v Podgorju, v KS Pesje, ki pa ni nasta! med neurjem pred leli, ampak se je sprožil pred nedavnim. Ogroža kar 6 hii> in cesto, siimo priprava dokuinenlacije za odpravljanje posledic lega plaza pa bo slala
Plazovi so se vedno velika težava. Ob LJub/janski cesti, pri Praprotniku, se je ptaz sprožil med ryeurjem pred petimi leti in krepko na/ade/ cesto. Odprava posledic bo stata 15 milijonov $IT.
jan Kontic, Najjirej je povedal več o gradnji novega krožnega križišča pri slarcm Kinu, na Kidričevi eesii. Investicija ne bo majhna, saj bo občina odštela dobrih 161 milijomw Sli; minis-Irstvo /a promel pa Se dobrih 63,5 milijonovsit. Vodja Urada YÙ gi*^p(xlarskejavne službe lont Bro<lnlk je dodal: «I/gradnja krožila napreduje lako, kol je bilo naCriovano. Pogodbeno sc je Vegrad, ki dela izvaja, zavezal, da ga bo dokončal do konca avgusta. Čeprav se okoli.^kim prebivalcem mordazdi, da gradnja poicka počasi, je ireba povedali, da dcki trajajo nekoliki^ dlje zaradi zamenjave vseh komunalnih vodov na tem po-dročju,odvod(Woda. lopkwoda, elekiričnih vodov do kanalizacije. DelapoiekajopotermiiLSkem planu, zato računamo, da bo križišče konec avgusla že asfaltirano in da bo takrat propustnost križiščaže normalna.« Vendar pa dela Uikral šc nc bodo končana, saj so uspeli pridobiti dcxiatna sred^iva direkcije za cc-ste, s katerimi bodo preplastili iudi 241) meirw dolgo eesio pod parkom, ki vodi od krožnega križišča pri Stari Nami do novega pri nekdanjem Kinu. Poleg lega jc občina odkupila zemljišče oh krožišču, kjer je bikî nekdaj parkiriščeza dekwne avtomobile Komunalnega podjetja in PUP-a. Tu bodo uredili 7n novih parkirišč. Dela naj bi bila lako povsem končana oktobra leti*?. Da bo to piídročje dobilo povsem niw videz, [X)ve tudi pt>da-
pcrcč problem, ki sc vleče že vse od velikih neurij v letu 1998 in 19vy. Toso plaztwi. Povedal ruim je: »Evidentiranih je 15 phizov, ki ogrožajo kokaine ceste in poti, ter 10 plazov, ki ogrožajo individualne hiše. V proračunu imamo .15 mio. tolarjev za reševanje lÁikih nesreč, kiirpa ne zadošča za odslranitev vseh po-.slcdic naravnih nesreč. Letos smo reševali Plaz Dragičevič, çlaz nad y'.evaruno hišo na SmarŠki cesti, dokončali bomo
mio. SIT. Dokumentacijo že izdelujejo, za pomoč pri odpravi pa računajo tudi na državo, kol še za nekaj drugih plazov, ki letos še ne bodo prišli na vrsto, »Vsi taki plazo^'i terjajo velika finančna sredstva, saj je postopek obntwe drag. Od Ji) do 15 mio. SIT na en plaz, Oe bi želeli odpraviti vse plazove v občini, bi pol rebovali vsaj še 150 milijontw tolarjev,« jc dodal Brodnik.
Drrv(\sa <istsijaj(i
Obnova spomenika Onemelim
Krožno križišče bo končano ob koncu počitnic, ob njem bo tudi 70 novih parkirišč. Oo konca
olKtobra bodo na novo preplastili Še cesto pod parkom.
puškam na Titcwem trguje bila že načrtovana lako, da bodo prvi del opravili v lanskem letu, dokončno urcdiu;v pa letos, Lani oktobra sti dela stekla, ž.al pa je slabo vreme pri ureditvi pona-gajalo tudi tukaj. Sedaj se na MO Velenje pripravljajo na javni razpis za bbiro lzv"rijalca del. V kratkem bodo dokončali ureditev okolice spomenika, položili tlake iz kovinskih rešetk» uredili zelenice in zasadili nova drevesa in grmičevje. Ob spomenik bodo
Takoj pod desetorčkom ob Kidričevi cesti bo na travniku kmalu gradbišče, Prvih 14 varovanih
stanovanj v Velenju ne bo naprodaj. V najem jih bo dajal SPIZ.
postavili tudi klopi. Izvedeli smo, da so načrt zaradi priiLskajavnmti spremenili in da velika drevesa za spomenikom, ki so bila predvidena za podiranje, mtajajo. »Zaradi povezave s (^ankaijcvo ulico jc bila rušiiev dreves res predvidena. Sedaj smo to omilili, odsiraniii bomo le d\'a posušena bora in obrezali obstoječe drevje lam, kjer že povzroča škodo. Vendar bomo takoj na (em meslu zasadili nova drevesa.« je povedal Brodnik.
Prva slaiMnanja oklohra?
Na slanoviinjskcm podrc^čju se v leh poletnih dneh veliko dc^gaja. Strokovne službe oblikujejo prednostne liste za dodelitev stanovanj v najem, prvi na listi pa bodo, kot kaže, nov dom dobili že kmalu. Gradnja bloka na Selu leče po načrlili, sediij ga že zapirajo in končujejo strelux Kot nam je povedal vodja Urada za gospodarjenje s stanovanji na MO Velenje Maks Ariii:. računajo, da bo blok končan konec oktobra. V njem bo MO Velenje skupaj s Sttinovanjskim skladom RS kupila 40 stanovanj. Prav toliko pit naj bi jih uredili tudi v nekdanjem Gradisove m samskem domu nasproti kotalkališča, na Vojkovi I2/a. V bloku bodo uredili 4() različno velikih stanovanj, največ pa bo majlinili, saj ugotavljajo, da le zaradi strukture prosilcev za najemna stanovanja najbolj potrebujejo. V bIok"u biv do poleg 4 invalidskih siamwanj uredili tudi prvo stanovanjsko bi-
valno enoto za mladoleinike v Šaleški dolini. V njej bodo šliri Slibe, v vsaki bo prcwtor za dva stanovalca. Enota pa bo imela ludi skupen prostor in prosîorza vzgojitelja, ki K^ z mladimi 24 ur. Posebej so poudarili, da nc gre za miadostruke. ki bi imeli težave zaradi kriminalnih prekrškov, ampak za mlade, ki se težje prilagajajo življenju v svojem (Okolja Enota, kijovobčini že nekaj časa napovedujejo, nuj bi bila končana aprila 21)04.
Varo\aiui slaiHivaiija
iiť biíilo miprodaî
Kmalu pći naj hi stekla tudi žc nekaj časa napovedana izgradnja varovanih stano\'anj, prav tako prvih v MO Velenje. »MO Velenje bo 14 varovanih stanovanj zgradila na prostoru med Kidričevo in Jenkovo ecsto, v neposredni bližini Doma z.a varsivo odraslih, skupaj s staniwanjskim skladom SPI/.-a. Projekti so v celoti končani, tako za pridobitev gradlx^nega dovoljenja in razpis za i'nidajo del Večinski lastnik bo stanovanjski sklad SPIZ-a.zago-lavljajo pa, da bodo stanovanja neprofitna. Vsekakor nc bodo naprodaj. Računamo, da bodo dela Slekla zgodaj jeseni. Stanovanja bodo imela malo višji standard, v njih bo žc urejen kuhinjski niz s hladilnikom in štedilnikom. Stanovanja bodo z zvojiei povezana z Domom za varstvo odraslih, delavci doma pa bodo ludi v stalnem stik"u ssianoval-ci,« nam je še povedal Ariič.
UTRIP
OD «€D€ DO TORKA - ÇVI€T Iti DOMOMIMA
m

SviHi'à. 7. julija
NadzornUvel Vzajemne je popušili prilLskom in zamrznil (po volitvah ho 10 gotcA'iî spet vritća loma) 13,5-odsioini dvig premij za zavarovance slarejšc od 6!) Icl. Vb-liko Slevilo nezadovoljnih upi^ko-jencevjc polilikom pred vckiirva-mi nagnalo sirah v kosli in Vzajemna je zaenkrat popustila. Ideja pa bo golovo llela dalje, čeprav ima Vzajemna solidla m osi vpeto Že v ime.
Sicer pa dilema, ki nastane d> Želji po veCjem dobičku ali veCjisolidarnosti, tepe celotni kapitalistični svet. lorej ludi EU in ne le nas. Eno rakunih vedno vročih pixlrtxíij je kmetijstvo. Uvedba regionalnega enotnega plačila, ki jc eden od ukrepov kmetijske pc^Utike EU-ja. prinaša drugačno politiko od običajne .sheme plačil. Z onaenje-no reformo, ki jo bo Slovenija začela izvajali leia 2007, btxio največ sulrvencij izgubile intenzivne govedojejskc kmetije in pridelovalci mleka, na boljšem pa bodo manjih kmetije z intenzivno pridelavo.
(leirick. 8. julija
Ustavno sodišče je soglasno zavrnilo četrto pobudcî SDS za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih, kije bila vložena zaradi zavlačevanja. Tako zavrnitev razpisa predhodnega zakonodajnega referenduma nivncskladju 2 ustavo.
Upravno sodišče pa je razveljavilo odločbo Urada za varstvo konkuience o preveliki koncentraciji kapitala med pivovarnama LaSko in Union.
V Pivtjvarni LaSko pričakujejo, da jim bo urad za varstvo konkurence po vnovični presoji koncentracije s Pivovarno Union dal brezpogojno soglasje za prevzem ljubljanske pivovarne, medlem ko picdstavniki tnterbrewja pričakujejo, da bo urad po vnovični presoji priglašene konccntracije ugotovil. da la ni in ne more bili .skladna s konkurenčno zakonodajo, ter se odločil o nadaljnjih ukrepih.
Sicer pa Pivovarna Laško zelo
intenzivno krmari tudi v ča.^opLs-ni hl^i Delo. kjei ima odločujoči delež.
Petťk, 9.jiilija
Predsednik .lanez Dmov.^ek seje odločil in nedeljo 3. oktobra do-ktčil za dan volitev v državni zbor. Volilna kampanja se bo tako uradno pričela 3. septemt'ira, rok za vložitev kandidatnih list pa se bo iztekel 8. septembra. Še sreča, da ni prcvro<S;. sicer bi v tem poletju v pripravah na volitve gotovo pregorel kakkn strankarski strateg. So pa poslanke in poslanci z. glasovi za in 20 proti preglasovali odložilni velo državnega sveta na zakon o varnosti v cestnetti pronietii. Odslej bonw tisti, ki nas zalotijo pri piomefnem prekršku, dokaj drakonsko kaznovani. Poslanci SMS so sicer začeh zbirali podpise poslank in ptwlancev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, na kateixím bi imeli volivci možiKisl ustaviti uveljavitev zakona o vamosli v cestnem prometu, ki je po mnenju SMS neustrezen. Sicer pa nameravajo i [jvati uzakonili določbo, da vozniki ne bodo smeli imeli nič alkohola v ki-vLlujeem sicer ne morejo za stalno odvzeti vozniškega dovoljciija. ti namreč plačajo le denarno kazen. sodnik pa jim lahko za do-ločeii čas prepove vozit i avtomobil. Ibrej le previdno ludi preko južne meje. da nas morda ne preseneti nova zakonodaja. Sicer pa so dovoljene količine alkohola v krvi po di žavah EU zelo različne, zalo prej. picden kam potujete, le poglejte, kakšno popivanje si lahko privoščite, da ne bosle po nepotrebnem zapravili preveč denarja.
SobolH, 10. julija
v predsedniško grobnico na osrednjem dunajskem pokopališču so z najvišjimi državniškimi in vojaškimi Častmi pokopali avstrijskega predsednika Ihomasa KleslQa, ki je v torek umrl za posledicami zastoja srca. Umrl je tik pred odhodom s tega položaja, ki ga je po ironiji u-sode zase^ial do smrti, kar pa si nikoli nižclcL Ev-
ropska komisija je v pričakovanju posvetovalnega mnenja Meddržavtiega st)dišča v Haagu (kije ocenilo, da je varmvšinizjd, ki ga Izrael gradi na Zahodnem l>regu. nezakonit in ga je poiieb-no odstraniti) pozvala Izrael, naj poruši svoj variK^stni zid na zasedeni)! palestinskih ozemljih na Zahodne m bregu. [zraelje že odgovoril, da ne bo upošteval tega mnenja. Dokler mu potiho podporo dajejo ZDA, se paČ požvi^a na takšna stališča.
|\cdclja. 11. julija
Lett^nje pt^lelje je zares kmicžlja-vo. polno dežja in nizkih temperatur. Slovenijo je v noči na nedeljo zajel celo zelo hladen val zraka, Ta ni>Čje bila najbolj hladna julijska noč v Sloveniji v zadnjih letih.
Hladen veter pa je zavel tudivav-sti ijski krščanski cerkvi. Policisti v Si. Polinu v Avstriji so odkrili 4U.OOO pornografskih slik in filmov s spolnimi prizori med nadrejenimi duhovniki in seme-niščniki. Posvetno življenje tamkajšnjih duhovnikov vse bt^lj ru.ši predstavo o njihovi duhovnosti. V okviiu tako imenovane zelene davčne reforme oziroma obdavčevanja vcizil so se v EU pojavile zamisli, da bi postopoma odpravili davek, ki seplača ob registraciji kupljenega vozila. Ta davek • pri nas davek na motorna vozila - bi nadomestili z davkom na uporab^) avtomobila in na gt>-rivo. Tudi naši vladi menda ideja ni tuja.
I\>fi(*(lcljck. 12. julija
Območje severozaiiodne Slovenije je zatresel močati pouesni sunek. ki je povzročil precejšnjo gmotno Škodo. Najbolj prizadeti so bili Bovec, Mala vas hi Nadvoz. Po pjvih podatkih je Škoda približno enaka Usti ob potresu iz leta W8.kojc25iaŠala preko 20 milijard tolaijev. PoUesje zaJtleval tudi smrtno žrtev, saj je padajoče skalovje na severnem pobočju Krna pod seboj pokopalo italijanskega planinca. Po zadnjih podatkih je bilo v potresu ranjenih sedem oseb. To je še en težak uda-
rec za to nerazvito območje, ki je začelo spet bolj odločno utiiati pot tuj is lični ponudbi. Medtem pa je bilo pi ecej vroče v parlamentu. Poslanke in poslanci .so izbirali predsednika in podpredsednika drž.avnega zbora. Z večino glasov so na tajnemglaso-vanju izvt^lili Ferija Horvata za n(î-vcga predsednika državnega zbora. Pred Ferijem Horvatom so bili na tem mestu že Herman Rigelnik, .ložef Školč. .lanez Ptidobnik in Borut Pahor. Niso pa poslanke in pcxslanci p<îdprli kandidature Dimitrija Rupla za podpredsednika. "Jaz mislim, da bi se nam smejale krave, če bi glasovali za dr. Rupla." je povedal Tone Partljič iz LDS.
Ljubljansko me.stno (^pozicijo pa je v njenem navalu nasprotovanja proti džamiji zaenkrat zau-slavilo Ustavno sodišče, ki je odpravilo sklep o razpisu naknadnega refc-renduma o gradnji džamije v Ljubljani.
Torek, jiiliia
Kanček predvolilne pogače bo kanilo tudi najslabše plačanim delavcem. Poslanci so namreč sprejeli novelo zakona, s katerim se bodo davčno razbremenile tiste plače, ki so po zadnjih statističnih podatkih o povprečni me.sečni plači za mesec marec 2004 nižje od 63 odstotka povprečne plače. S predlogom zakona naj bi se razbremenile plače do zneska J65.U00 tolarjev, s čimer bi se zmanjšali stroški delodajalcev predvsem v delovno intenzivnih panogah, kjer so izplačane plače relativno ni^e kot v dmgih dejavnostih. Po drugi strani pa lestvica za višje plače ostaja ne.spremenje-na. Plače, katerih bruto znesek pnitjega 165.ÍX)() tolarjev in znašajte do 4(}0.0I}0 tolarjev, bodo obdavčene s 3.8-odstotnim davkont na izplačane plače. V primerih, ko bruto plača presega 4tH).0l)i) tolarjev ii^ ne pivsega 750.iX)0 tolaijev, bodo plače še naprej obdarjene s 7.8-odslolnim davkom na izplačane plače. Bruto plače v višini nad 750.0110 tolarjev pa bodo obdavčene s 14.8-odsiotno stopnjo.
žabjo
perspektiva
Nedelja bo še dan za nakupe
Kur so eni priùfkova/î. Jmi^ise tega baU, se je zgodilo: ustavno sodišče je zadržah spremembo zakona o tr^vini do dokončne od-h)ču\ (i. To pomeni, da se ^e kmalu nv bo zgodiki volja večine na rejerendumu o novem delovnem času. ki bi močno omeji! deh v trgovinah ob nedeljah. Saj se še spomnite vnetih in včasih že kar dtrigiraniJi razjm/v o tem, ali je prav in potrebno, da so trgovine odprte indi na gospodo\ ■ dan. Í4*Čin,ska volja Ijtidi, ki so odšli na rcferendiun. Je bila, da si tudi trgovci (mislim se\'edu na trgovce kot delavce v trgovini, ne lastnike trgovin), predvsem so losa^eda trgovke, oh nedeljah žaslužijopoČiiek. Pa čepnA' to za mnoge žene 1' resnici iitdi p) men i, da hi plačano delo v {rgovini zamenjale za neplačano doma v kuhinji Ampak to jese\ eda dniga zgodba. Iz-fasovaní referendum je bil se\'eda osnova za zakon, nafijpasose pritožúi razni trgovci, med njimi tudi Era. Niso opozarjali k na škodo, ki jo bodo iUrj)cli, tudi na kratenje pravice do dela in tudi na kratenje pravice do sy'obodnegosjyodarske pobude. Zdaj so ob odločit\'i ustavnega sodišča se\'eda zadovoljni^ še bolj hodo, če bo enaka tudi končna odločitev. Nezadovoljni so se^'edo v sindikatu trgovine, saj se bojijo, da bilko izgtihljajo. Nekateridol)esedno mislijo, da je (ako: da lx>do bitko izgiihili sindikati, ne delavci j' trgovini, čeprtn' naj lû Šlo prav zanje. Med njimi je še vedno precej lakih. ki jUi nedeljsko delo niti ne moti tako; k malo bolje naj bi bilo plačano, pa hi .slo. .Seveda .so se ob takem sklepu oglasili tudi predstavniki nizličnih sinmk. Tudi tu so komentarji pričifkovani. Desnico takšna odločitev moti, le\'ica jo podpim. Nekaj jUi je tudi V' lem primem tam nekje vmes. Kot je l-)iIo pričakovati, so neka-tert tudi ta sklep izrabili za předvol d no razlaganje svojih sudišč.
Zdaj smo že res blizu ncn emu volilnemu cirkusu. Nekatere stranke so seže truli okrepile. Sloven.ska demokrat.ska stranhi z nekdanjim zunanjim minis t mm Kuj>lorn, kije zapustií I.DS, ta pa .se je
okrepila z nekaterimi ministri, tako so kot volihii magnet pritegnili tudi >*naša*( ministra Milana M. Cvikla in Matejo Lahovnika. Nekíiterí sicerpra\'ijo, da ni lepo, da se strokovnjaki tako podajajo r politične vode, a očitno tako mora hiiU Jesenske volitve naj bi bile pri nas letos res nekaj posebnega, na to opozarjajo javne raziskan, te) .^0 pokazale že tiuli volitve poslancev v e\'rf)pskij)ariameni. Karte se očitno mešajo na novo in v takšnem ozračjunihče ne more pri) oŠČiJi ležernosti Vsi bodo pokazali svoje najboljše adute, predv.seffi pa l)odogolo)'o m shtšali prepričati državljane, da se bodo udeležili volitev. Prav nevoliie\' lahko včasih močno premeša štrene in prir\ese fpresenetijrv rezttltat. Zato se ol^ta res pestro predvolilno dogajanje, ko hodo nekateri gotovo .streljali tudi z velikimi toi>ovi Karkoli že. In, .se\'edi/, ob običajnem pred\'oli}nem f)0-litičnem lx>ju in prepričevanju volivcev lahko seveda pričakujemo tudi nizke udarce. C ep m v naj bi bile jesenske volit\>e nekaj posebnega, gotovo ne bodo po lem, da hi prav te minile brez metanja polen pod noge in >*spodbilanja^poliiičniJi naspnHnikov. Pravijo, da to nekako sodi v tak časi Da je to že kar nekaj pričakovanega. Da hi bih narobe, če ne l)i bih tako. Volilni čas je pač nehij posebnega. Upajmo, da ho ludi prinesel nekaj posebnega. Nekaj takšnega, karsi na.ša dežela na južni stmni Alp zdaj končno vendarle že zasluzi
y teh dneh pa se tudi potrjuje, da /x)litika nima nič kaj dosti skupnega s .stvarnostjo. K/jub že začetemu poHtičnemu pregrevanju ozračja je pri nas hudo hladno poletje. To gre seveda najmanj na roko turističnim delavcem. V zdraviliščih sicer še ne tarnajo najbolj, huje je v hribih in goj'skiJi dolinah; seveda uidi v Logarski Vreme je letaš tako muhasto, da se Še strokovnjaki ne morejo odločili, uli.se namlan.ski vrcK'ini ofieta vročinska ali ledena doba.	■ fk
Sanjski moški
Vojko Strahovnik
Op. Verjemusi, <la hi se pi/dol^en nadov Se kd(ij pojavi/ oh siilst rui desni, je pneej Wízíi nične, a čcpmv naj v t-esolju in v noJ(i podznivsfi ne bi tMo nfiključij, naáhv in sfikii nisfa v mknhini piA'ezin'ê.
Od Časov, ko so sc zbrano množice ob spremljanju prvih "prcmikaj(">čih se slik''zbHlc ob dirjajoči kočiji, katere konji so sc hoteli "prebili" sk<wi platno, in ki so bežale pred prihajajočim vlakom. se je veliko spremenilo. Leta 1938 jc Orson Welles s svojo radijsko priredbo Vojne sveuw H. G. Wcllsa še lahko šokiral Nesvyorčane, ki so zagnali paniko ob fikcij-skem pristanku zunajzemeljskih bitij tam, preko kanala v New Jerseyju. Kljub tehničnim izboljšavam filmske in televizijske produkcijo nas sedaj, zdolgočaseno sedečimi pred televizijskimi škatlami, morda mirno srcbajcKimi nedclj.sko juho, ne morejo vznemiriti niti prenosi dirk formule ena, niti kakšna srce parajoča drama ali spektakularni akcijski film. Saj šc poročil nc jemljemo preveč resno, temveč bolj kol nek (îbred. /ato scî ustvarjalci najbt>lj magične izmed vseh industrij morali poseči po skrajnih ukrepih. Zamislili so si "re.sničnostne serije^ v katerih glcdalcc prestavijo v resničnost samo.
S stališča logike te industrije je sama ideja precej perver/na, saj je njeno čisto zanikanje. Neki popolni amaterji, ki se iz taksnih ali drugačnih razlogov prijavijo za sodelovanje v teh oddajah (sledeč notranjemu kriku po "njihovih petih minutah slave"), jemljejo "kruh" pravim igralcem, ki vedo, da pri igri ne gre za resničnost ampak zgolj za pristnost. Polje moi!nosii je .širše od polja resničnosti. Leia 1973 je ameriška televizijska hiša PBS predvajala 12 ur posnetkov iz življenja druidi ne Loudovih in oddaja, naslovljena Ameriška dnižina. tako velja za pionirsko resničnostno oddajo. Takrat jc ta oddaja dosegla zavidJjivih deset milíjoncw gledalcev, kar je uspeh celo po danaSnjih merilih, Trajak) pa je nekaj manj kol irideset lel, da so podobne serije dejansko preplavile zabavno industrijo in vzpodbudile pravo manijo pri gledalcih» njihova gledanasi pa presegla gledanosti drugih oddaj. Na svetovnem spleliáču je (z /adnje Čase najbolj priljubljenim orodjem najrazličnejših raziskovalcev, tj. s spletnim iskalnikom) najti več kot tričciri milijona strani, ki so namenjene tem oddajam ali pa jih omenjajo. Resničnost se je izkazala za neverjetno dober posel. Sedaj se na zemljevid resničnostnih .spektaklov vpisuje ludi Slovenija. "Sanjski masla je mlad. postaven, simpatičen, usjKŠen, zabaven... Vemo! Lskah smo več mesecev, da .smo našli najbolj zaželenega sanjskega moškega. !n zdaj je tu! Z vrtnico v roki čaka nate in tipa - prav tako kakor ti - da se bodo uresničile njegove sanje in bo končno našel žensko .s\'0jih .sanj /.ens ko, ki jo ho ljubil celo ži)'ljen je, v njej na.sel s)vjo .srečo in mir, s katero .si bosta morda dahnila usodni DA. ust' varila družino in dala življenju nov, vi.yi smisel. - Sanjski moški, pnv slovenska resničnostna serija." S temi besedami producenti oddaje na spletnih straneh nagovarjajo primerne kandidatke, ki bi bile pripravljene sodelovali v oddaji, jim obljubljajo tople odno.se in ljubezen, avanture, potovanja in razvajanja v "sanjski vQi" ter možnost sanjske poroke seveda,
Ta prečudovita slika pa precej zbledi že ob bežnem pogledu na pravila sodelovanja. Glede na enega izmed sloganov oddaje o "ljubezni, ki ne pozna meja ..." se tu razkrijejo zgolj brezmejni dobičkarski interesi. Daje oddaja diskrimi-nalorna do moških, ki si bi prav tako želeh sodelovanja v oddaji kol kandidati, ni potrebno izgubljati preveč besed. Prav tako pravila izključujejo v.se Tizično ali psihično nezdrave osebe. Pravila, ki so v vlogi ekonomske uspešnosti oddaje, nadalje vpeljejo zelo zanimiv pojem "nadomestnih sanjskih žensk". Res, prav sanjska slika oddaje. Producenti pa si seveda ne pozabijo vzeti pravic do zasebnosti In preteklosti kandidatk, uporabe posnetkov, tako odkritih kot skritih, objave "v vseh znanih in kasneje razvitih medijih" 1er se zavarovali pred tožbami vseh mogočih vr.st. Tako lahko v svojih sanjah že mirno poslušajo žvenkei denarcev. Slempanamv bistvu predstavijo pravo plat "Sanjskega moŠkcga\ saj je v pravilih pač pametno navesti vzroke morebitnih tožb. Upam. da so za morebitne kandidate za "re.sničnosien" opis serije brale ta del in ne poeukranih puhlic na prvih straneh. Slednjega bodo namreč deležne v mnogo manjši meri kol prvega.
Mi pa .seveda nestrpno čakamo na raz\'pito in rfjmantično je.sen na malih zaslonih, da bi se približali resničnosti. "Kdo je pravzaprav tisti, ki izbira?", pravijo pri Sanj.skem moškem.
POGOVOR Z RAZLOGOM

ERICo od zaznav do rešitev
Vodciije KKKxi je I. juniia prevzel iiiafi. Marko Mavec - Kol vodja lelinienih sUiž!) prein{)fiovnika je bil / njim povezan že prej - Prihodiiosl inšiiUila v idi v pi epo/iiavanju okoijskiti prol)Iem()v iii iuidenjii konkrelnili rešiu^v
Mitend HrstiĆ • Ptaninc
Velenje - 1. junija je maj». Marko Mavec na mestu direktorja CRICa, Inslitula za ekološke raziskave, za menjal mag. I'Yanca Avberška. Slednji jc prem'1 vodenje Rudnika urana Žirovski vrh v zapiranju.
Ma^. Mavcu okolje, v katerega jc prišel, ni novo, Pred leni je bil kût vodja tehničnih služb premogovnika povezan z CRICom preko okoljskih projektov, ki jih je premogovnik naročal pri tem inŠlitulu. Šlo je za projekte, ki so sc nanašali na stanje jezer, monitoring na območju sanacije ugreznin, skratka za projekte, s katerimi je premogovnik zasledoval svoj vpliv na okolje in spremljal učinke sanacij, ki jih je izvajal. Je Ve-Icnjcan. 'lu ^Ivi od petega le-la starosti, tu so dolga živeli tudi njegi">vi stari stanji. Bo sprememba vvoJslvil prinesla kaj sprememb ERICu v prihodnje? Novi direktor pravi, da bistvenih nebo. Bodo pa.
Hiše <klo v pretnt^or nikli je hi' io z okot jem poyezflnu ludi pre-ko rudarskih íA/w/. »Zadolžen sem bil za sanaci-
jo vplivov rudarjenja In mon-torinag teh vplivov na površini, obenem pa za komunikacijo z rudarskimi t^ko-dovanci in reševanje njihovih težav.«
Katere hi lahko hite skupne focke \u^a prefitye^ in stala* njefia dela? «Delal sem s podobno .strukturo ljudi, kol jo ima ERICo. Delo je bilo projektno, V tehničnih slu;^hah je bilo zaposlenih pR'ko 'X) ljudi, pretci^no inženirjev, ki so skrbeli za izvajanje rudarskih lerclck-ircvslrojnih projektov, pripravljali dolgoroCne načrte razvoja odkopavanja in (Opravljali jamomerske in hidaogeo-loške storitve, 'le smo. podobno ko( ERICo. trdili in let-flo zunaj pre nvíg(wnik?i usiva-rili precejšen dohexJck. Direkten prihodek lehničnih služb je znašal preko milijonov tolarjev. Ce prištejemo še posle, ki jih je premogovnik izvajal s podizvajalci in hčerinsko firmo RGR bi mirno lahko rekel, da je bil prihodek še za najmanj polovico višji.« Voie delo ht» tudi Xflaj pm-ezd' no s Šaleško dolitin. Pećina projektov, ki jih l:RI( o trii, se odvija itdîaj. »Tako delo ko( moje življenje.
Želim delali lako, da ho Šaleška dolina dobra za življenje lako v ekološkem smislu kot tudi v vseh drugih pogledih. Da bodo mladi v njej iskali svoje priložnosti, da btv do želeli ostali v Velenju, ne pa lako, kol je marsikdaj danes, da si želijo predvsem v večje centre.« Projekti ERICa ta čas in v pri-hmhije? »Projekti, ki jih la čas vodimo, niso bistveno drugačni (Xl preteklih. Se vedno smo vezani na dva največja okoljska vpliva v tem delu doline, 'ler-mtielcktramo Šoštanj in Premogovnik Velenje, ki sla Uidi največja naročnika naših storitev. v prihodnosli načrtujemo prelxij na druga ptxlročja, saj je v Šaleški dolini veliko okoljskih težav že rešenih in najbrž ne bo potrebnih (oliko in tako podrobnih raziskav kot zdaj. To pomeni, da se lx> mo še bolj inienzivno ozirali po trgiJ; drugod po Sloveniji, oljnem pa se spi^ediwali tudi s tujino. Zdaj ko smo v Evropski uniji, je za to precej možnosli.« Imate v mislih kaj konkretne-f^a?
»ERICo je bil 7 oddelkom za tehnološke slorilve in sveto-
vanja }.Q v preleklosli pri.so-len na slovenskem tržišču. Ukvarjal seje z nx)ni(oringom površiaskih in padaxinskih voda, one.snaženostjo tal, cckw-limi monitoring! odlagališč odpadkov, s Čistimi up<uaba-mi tehnologije, monltoringom mesno-koslne moke, z meritvami emisij plinov in kakovostjo zunanjega /raka, z analizami in oce no odpadkov.,. Na teh segmentih se je ERICo srečeval z močno konkurenco. Do posla je ležko pri-ti- Kljub temu je bila realizacija lega dela inštituta praktično polovico ERICa. Dobršen del le realizacije je bil narejen zunaj Šaleške doline.
V prih^xJno.sti pa vidimo priložnosti ne levsn'ïislu prepoznavanja okoljskih vidikov in izvajanju monitoringov, ampak v reševanju konkretnih ležav.
ERICo je povezan v slovenski ekoli)ški grozd. Znolraj lega bi bilo možno povezali zaznavanje vplivov na okolje s tehnok^ko rešitvijo. Konkretno to pomeni: če znamo zaznati tež^ive v okolju, jih moramo znali tudi nsidgradili lako, da poiščemo rešitev. '\o bi bila prava smer in glavna pri-
Mag, Marko Mavec: »Za vsak prisluženi tolar se je treba
krepko boriti.«
ložnost ERlCa v prihodnje. Ob tem, da bo treba seveda razmišljati še o kakšnem kon-krelnein programu. V mislih imam pniblematiko komunalnih deponij in njihovega vpliva naokolje vsmi-slu geotehnike, geologije, hid roge ologi-je in pixJohnega. y prcctjštijem delu sv ERICo Jitiandra sam.
»CRlCo jc inštitut z interesom javnosti. Pomeni, da ni javni iašlilul. ki bi ga financirala država ali lokalne skupnosti. Vsak tolar mora z lastnimi projekti zaslužiti na ir-gu, pri čemer je vedno soočen s konkurenco. Ne toliko znotraj Šaleške doline, kjer konkurence s tako velikim znanjem na ekološkem podnxíju ni.
V Sloveniji pa imamo na pm-
jektih, ki sem jih naštel kol liste, s katerimi bi lahko tržili in tudi že tržimo, zelo mt>čno konkurenco. Za vsak prisluženi tolar se je ireba krepko lx>riti.« Kako pa je z uip<islenostjo in ^pasUtvanjem? »Trenutno je zaposlenih 64 ljudi, od tega šest doktorjev znaiiosti. Gre za kakovostna delovna mesta. V preleklosli je bilo veliko vkwenega v znanje, v ijilraslrukturo in opremo. Pogoji /a razvoj so dani. Prepričan sem, da vsi zaposleni čutijo in vejo, daje njihtv vo znanje ogromno. Morajo pa za to, da ga lahko spravijo na trg, zelo intenzivno delati. V drugi polovici leta se bomo lolili vrste projeklov. Prepričan sem, da bodo tudi tržno aspešni.«	■
Zdravstvu pušča streha
Javno zdravstvo Zgornje Savinjske doline le še v Nazarjah? -Oheiiie ne sodelujejo pri vzdižc^vanju najverjef>a doma v dolini -Streha že dol^o pušea - Na/arski s\elniki precJlaf^ajo spremembo imena - l^)hnda za lekarno
Svetniki ol><iine Nazarje seže leta redno ubadajo s problematiko zdravstva v Nazarjah. V tem kraju namreč sloji največji zdravstveni dom vdolini iremi spKîsnimi, zobozdravstveno in vsemi speciallslični-mi ambulantami, prav tako so vdt>mu fizioterapija, lalxira-torij in rentgen. »Vseh teh uslug se razumljivo poslužujejo prebivalci vseh šestih občin, žal pa je zahtevno posodabljanje in zlasti vzdrževanje ostalo na plečih nazarske občine, saj ostalih pel sodeluje u\ pomaga zelo redko. Ze dalj časa je največji problem dotrajana streha, ki pušča in povzroča .škodo v obmwljenih pi ostorih in na napravah, ker je seveda še huje. Težav je riizumljivo še
več, nazarska oblina pa se po svojih Diočeh trudi, da bi jili odpravila,« poudarja mizarski župan Ivan Pumat. Poleg tega vse kaže, da bo jav-
no zdravstvo kmalu samo še v nazarskem zdravstvenem domu, vs^ich ostalih krajih pa za--sebne ambulante. Zalo ni naključna pobuda nazarskih
Župati Ivan Pumat: »Sodelovanje ostalih občin je že popustilo«
občinskih svetnikov po preimenovanju zdravstvenega doma. Danes je to namreč Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, Č-eprav ima mdi uprava sedež v nazarskem zdravstvenem domu. Zamenjava Moziija z Na-zarjami v naslovu je torej sama po sebi umevna, občinski svet pa je pobudo poslal svetu zavoda.
Zanimiva je Še ena piibuda. V Nazarjah namreč kljub velikemu številu uslug, bolnik<w in i/danih reo-'plov nimajo lekarne, zato je treba po zdravila v Mozirje. Svetniki so zato vodstvu občine in županu naročili, naj začne z vodstvom lekarne pogovore, da bi v Nazarjah uredili vsaj enoto lekarne, da bi te usluge zares približali uporabnikom. Lekarna bi svoje prostore dobila v bodočem stanovanjskem In poslovnem objeklu, ki ga bodo po vseh predvidevanjih v središču Na-zarij začeli gradili prihiidnje leto.	■ /p
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE. Efenkova 61 tel. številka: 0801314
POR/^NAVA
tei {u, d « «..
gorenje
Klimatske naprave
moj. tv«|. don.

^ # "
'lU.: 03 m 19 44 www. gt >ren j e. com
Last Minute Center' ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica Nama; Šaleška 21,03/897 34 50, www.lastminutecenter.si
OREC, KRK, IBENIK....
I
■Ï7., 24,, 31.7.
W^8.600 Sit
Hotel 7 óni. pol penz Ion
■
KRETA
23.. 30.7. 84^900 $it
Holel 2'.7dnt, zajtrk. SkcfzU
ZAKINTO«;
App. PInk House 3*, 10 dni, nočitev, U
KRF.
14.8.
JI.900 Sii
Holel Omirikon 2\ 7 dni, zajtrk. M6
SANTORINI RODOS

23.7.'
J^.900 sit
Hotel Mak>s',7dn{, za/trk,
ilzU

8^.900 iii
Hotel A}s2/3\7dn{» zajtrk, ^ Iz U

TURČIJA
23,7., 1.8., 8.8,
$9.900 sit
Hotel Dclftn 7 dni. pol pen z ion, Iz U
Vse Ldst Minute pocitnke in letalske karte Idhko plačate na i obrokov I ^
p
15. julija 2004
if^HlAS
POGOVOR Z RAZLOGOM
Gorenje s prevzemom More utrjuje ime
nakupu vseli tleliiir najvorjcga c(^škoi>a proizvalalca šledilnikov sc pogovarjali s predsednikom uprave koncerna (Jorenje PVanjeni
Moî'a Moravia snio líol)in(eni
Bojana épeget
Velenjsko Gorenje, id je pred nedavnim sklenilo pogodbt) o pndobilv) I OOnidsunnegd lasl-niškega deleža v éeški dru/.bi Mora Moravia, je lani na lem irgu prek ireh iasinih podjetij s I()8 zaposlenimi lusivarilû okrog 95 milijonov tolarjev dobička. Na obmoCju ceJome v/hodnc Evrope pa so lani bistveno povećali prodajo, vrcdnostiio kar za 17 odsioikw, kar je bilo za 20 % viSje od količinske rasti in je pokíízaielj irenda izboljševanja prodajne strukture. V češki Višnovi Ciorcnje že nekaj časa uspešno razvija tudi pohi.^lvcni program. Po besedah predsednika upravv Gorenje Kntiiiii binca tudi Iclos med vzhodnoevropskimi trgi ostajata pomembneje čeSki in poljski irg. Pogovor smo zato začeli prav pri nakupu More. /akaj se je iiomnje (hUočUo za nakup padjtíja Mora Moravia, kaj si oheiaie ímí i^^a nakupa'/ «Najprej Želim ptwedali, da smo v Gorenju veseli, da nam je ta prev/.em aspel. Mora Moravia je znana češka firma, ena od najbolj prestižnih lamkajS-njih blagovnih znamk, ki obstaja že več kol 100 let. V lanskem lelu je podjetje imelo več kot 55 mio cvrov prihodkov, ludi nekaj dobička so ustvarili. Proizvajajo v glavnem samo.stojne Štedilnike. Nakup je vezan na na5o strategijo, da želimo rřisti. lb pomeni, da ne ra.slemo samo y našimi akîivmxstmi navznoter, ampak tudi s prevzemi družbvtujini. Prvi korakjc prevzem More. V zreli panogi go-sp^^dinjskih aparatov je namreč treba rasli, da si konkurenčen, imaâekoniimijo obsega, da lai^e obvladuješ stroške in išČeŠ si-nergije na več področjih, /ato sem vesel, da smo po večme-
.scčnih pogajanjih, skrbnem pregledu in analizi vrcdm>sii podjetja pt^dpisali to pogodbo. « Kako pomertihenje hil ta irf* do» siej do va.s in kako tnisUte, da fxt v prUiOifnje?
»i'eSka je eno od naj-uspesnejšDi tržišč Cîorenja. Tam
vplivali na dcîgiîdke v njej in iz tega naskjva iztri^iti več. R.'lčljin-ska ekipa naSih sirokiwnjakov skupaj z obstoječo vodstveno sirukluro More Moravie že poskusa iskati sinergije, tako na področju nabave, proizvodnje, tehnološkega razvoja, senisa in
.smo prisotni že vrsto let in imamo okoli 1 {)% tržni delež- Mo-ra Moravia pa ima še višji iržni delež, 'Ikko bomo sedaj obvladovali več kot petino trga. Formalno gledano je pogodba o prevzemu sicer sklenjena, v veljavo pa siopi iele lakral. ko bodo urejeni nekateri odit'tfni pogoji in ko bomo dobili soglasje češkega urada za koncentracijo. Računamo, da bo to v nekaj mesecih. Ničesar pa nočemo prepustiti naključju. Glede na lo, da smo firmo prevzeli 1. julija, želimo že od prvega dne
marke linga.« Kako ho z bta^vno zjfatnko? «BlageATio znamko Mora, ki se pojavlja na štedilnikih, želimo v vsakem primeru oliranili. Je namreč zelo znana in priznana. Najbrž jo bomo 5e dopolnili z nekaterimi drugimi izdelčni-mi skupinami iz Gorenja, kijih dof^ej ni zajemala. Po drugi strani pa bomo skušali s proizvodi iz Morinega programa dopolniti prodajno paleto blagtwne znamke Gorenje.« 7,a vami Je 7. skupičina dat' níčarjťi' (iore/ija. Dobra no\ i'
Potrebujete
dodatno posojilo?
Ta v», ki ste zakijufin varčevanj» v Nadona'ni $tanovan|ski varfevaJni shem) in potrebujete 5« dodatna sredstva, smo prtpravili ugodno ponudbo dodatnih poso)ll za nepremičnim.
Pnm^a rire^unov ?a stranke. KI prejemajo plâfo na osebni v NLB: Znesek 3 mio STTo^iromd 12.527 EUft Cas ođoiaC'evanja îOlet ?đvan3van|f z zastavo nepremičnine
	muoCni QÍW!r?fK8t	obcestna refa	
loUrVo DOSOMfo		6.25%	6,72%
d^zno posojilo	131 fUR		5.06%
Mo99<e » tudi druge obfike zav^fovania.
tz'»iKin\ so nđre/ent ns dan^rpat^. 3V07,2004, In sa lahko bremenijo. ^ se ^emenijostmSki odobrita, trestné mere, dsn in mesec odobritve posojila oz. zavarovalne premtje.
'ECU letna obresma mera, k) se izravna z upoStevaniem pogoiev posojila, to je zneska posouvá, roka Črpanja, roka vračila, števila mesečnih obveznost, obrestne mere, stroikov odobntvein zavarovanja posoiiia. Njen izrafunje narejen kot informadja stranki ob skfenitvi pogodbe Ste nakup rupremknln za kr^l Cas odkiitll?
Ponujdnv) vam poset^n stânovanjsk< depa2it za Cěs do enega leta. po ugodn^ih obrestnih merah« kot veljajo za navadne d^ste. Tako boste ^ dodatno oplemenrtiii privar^ans sredstva *n u^neje kupiH svojo nepr^ííntno. Se ne v«ft«, kam na1oiI(( prfvartevanasi^nva?
v poslovalnicah NLB vam na enem meslu ponujamo najraziiCneiSe n>o2nosti 2d naložbo prihrankov.
•	fialo2be v vzajemne sklade
•	bandno zsvarovalniikestoritve: varčevanje ali naloHio denarja in žcv^eni^o zavarovance v erti storiM
•	klasi€r>e oblike varfevania ali ve2ave sredstev za krajb ali daljSi iis.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v posJovalnjcah Nove Ljubljanske banke in naspletnern naslovu www.nlb.sl/nsvs.
NLB U.. Trg rcpuMc 2. Uubltav
O
ljubljanska banka
Weri tfe*ge<e»# »âi*» VgàiW
ca ZO iiis/nikede/nk GorenjaJe, da ho^e (itdi letos izpiaćali divi' dťndií. Na \kupxmi pa sietitmh rili ttuli n lasiniskih spmmem-hahy ki se vam obdajo. »Dividenda bo 100 tolarjev na delnico, kar je dobri% saj pomeni dodatno rast dividende. V upravi in sku|\5čini delničiujev .smo lansko leio oeenili kol dcv bro, ne glede na Lo, da so bile razmere težke. Letošnje leio se nekateri trendi iz lanskega lela nadaljujeji>.
(Jlede laslniskih sprememb pa lahko povem, da je uprava družbe na skupščini dobila po-oblćisiilo dru?benik<w glede pridobivanja lastnih delnic. Gre za to, da .^mo pristopili k konsolidaciji lastniške sf rukture na ak-liven način. Slovenska odškodninska družba (SOD)» ki ima nekaj več kot 15% dele^ v Gorenju, bo le-tega v naslednjih dveh do ireh letih morala prodali. Njen naložl^ni horizont je namreč bi.stveno krajši kot velja za Kapitalsko družbo (KAD). Zalo smo se s KAD-om in SOD-oni tripariiino dogovorili, da i>dkupujemo Gore-njcvc delnice oà SOD-a p^jsiop-no, vsak do pok^vico njegovega 15 % deleža in lo pt")slopno v átirih lotih, začenši od januarja 2()U5 do sredine leta 2006. 21. junija smo sklenili opcijsko pogodbo, h kateri je dal .soglasje tudi nadzorni svet družbe. V tem času je (îorenje pridobilo mnenje neodvisnega revizorja družbe KPMG d.o.o. Ljubljana. ki je posel ocenilo kot nor-malnep in i^o^tenega. S pridobitvijo p(x^blasiiJa skup^^ine pa .so iz|5ol njeni viii bistveni odložni pogoji za veijavntwl omenjene opcijske pogi^dbe. /W leia je mimo, sle s poslovni' mi rezidtati zadovoljni? »Pol leta je mimo, končni rezultati se Sc pripravljajo. Zit-ključeni bodo v kratkem, ven-darjih mora pred objavo obravnavali nadzorni svet družbe, kar bo storil na seji
Dclitirani (loreiija IhkIo dohili dividendo
Vsi, ki so la^^lniki delnic Gorenja, se lahko veselijo dividend. Skupščina delničarjev Gorenja je odlwila.da bo le-delničarjem izplačan del bilančnega dobička v viSini 1.220 milijonov tolarjev, kar znese [00 tolarjev tuuio dividende na delnico.
Nadzornemu svelu družbe, ki i5teje deset člantw, bodo izplačali nagrado za uspeSno delov lanskem letu v skupni bruto višini nekaj več kol 2(i milijonov tolarjev. Poleg lega so predstavniki delničarjev po odstopu mag. Igorjn Omerzť - naj spomnimo, da je aprila letos jc od.siopil zaradi nezdružljivosti opravljanja funkcije, že lani pa je iz nadzornega sveta cîdstopil Anion Maj želj). Na izpraznjeni mesti predstavnikov kapitala so Í/volih nova člana Nadzornega Jvvcta: prvi je maji. IgorKusar, mwičlan uprave Zavarovalnice Triglav, strokovnjak s področja llnanc iii prest rukt uri ranj a podjetij. drugi pa Peter Tev^H direktor družbe G-Mt^Mssedežemv Gro.^uplju, ki ima bogate izkušnje v gospodarstvu, široka managerska znanja iji znanja s piv dročja financ in informacijske tehnologije.
po kolektivnem dopustu, ki bo letos potekal od začelka avgusta do 15. avgusta. Takrat bo možno več reči o njih. Lahko pa povem, da pričakujemo relativno dober rezultat. Skusimo obvladati negiitivne razmere, ki vladajo na trgu—/acistreni kon-kurenČniJSti in :5ibkemu dolarju, ki povzroča težave ev^pskih izvo/nikom, so se letos pridrtižili $e izjemna rast cen surovin pa tudi socialni dialog, ki jc prinesel dodatne obremenitve plač. K temu so sc po priključitvi Slovenije Evropski uniji pridružile carine na trgih Bill, Makedonije in I Irvaške. kratkoročno pa za nelo izvoznike, kakršno je Gorenje, neugoden iz^iv predstavljata v.slop v ERM2 in fiksacija tečaja EUR/SIT.
Gorenje v tem trenutku išče vse notranje možnasti racionalizacije p<")slovanja na vseh po-drt^ih, optimiranja oskrbne verige ... Potrebno bo tudi selektivno zviševati cene na različnih trgih, kolikor bo to mogoče, ne da bi to bistveno vplivalo na obseg Poleg tega na trg pospešeno uvajamo nove generacije pni-izvodov, ludi na ta način računamo, da bomo delno odpravili negativne učinke. I Ikra-ti nadaljujemo s preučevanjem novih možntwti za nadaljnjo de-lokalizacijo dela proizv<5dnje in selektivno divereifikacijo dejav-ncïsti. Ciorenje asraja v beli teh-
niki, pospeseno pa razvijamo tudi nekaierc druge dejavnosti, ki bodo letos, prav gotovo pa drugo leto, že dale sadove. Naj o me ni ni predvsem energetiko in varoviinje okolja« Za konec íe vprašanje, make povezano z no^metno evjorijo, ki f>€ v Evropi v teh dnth že umirja, (iorenjexetnuii za pre* pozitavtiost blagovne ztiamke v evropskem in svettrvnem prostoru. Med drujiim sle »' Franciji sponzorirali tudi nogometni kiuh. Se je splačalo? »Ko ste omenili nogomet, se mi je utrnila druga misel. Prevzeli smo Moro Moravio, češkega proizvajalca, a ( ehiTV prav gotovo ne bomo učili igrati nogometa, ker so na lci(\Šnjcm evropskem prvenstvu dok<izaIi, da 50 vrhunski. Morda celo škoda, da niso prišli dalje, Res pa je, da bomo na Češkem lahko marsikaj postorili, kar se tiče bele tehnike. Kar pa zadeva nogometni klub Niča, so rezultati sodelovanja zelo vzpodbudni. Planskega načrta za naslednje leio Se nismo v celoti pripravili, del planskega načrta pa so tudi marketinške aktivnosti, zato je z gotovostjo težko odgovorili, ali bomo Še naprej sodelovali ali ne. Če bodo analize rezultatov in stro-škovni vidiki ugodni. sc zna :<godili, da bomo sodelovali ludi v prihodnje.«
G^R^Nr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30. 703 71 31
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 6. -12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130.03/70 37 131 E-mail: info@gdrantsir spletna stran: www.garantsi

Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne míze.
Mmm

mssm
v Industrijski prodajalni GARANT rta POLZELI od 1. julija do 31. avgusta Znižanje regalov iz program G-2000
o Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OUKA 2 dostavo in montažo
o 25 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize. računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize)
POHIŠTVO OARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOMI
15. julija 2004

NASI KRAJI IN LJUDJE
Prostor temeli razvoja
V obrini Liul)iîo rmložbc I rajne vixxlnosU - Občinski svet, sprejel icineljne proslorskc doku monte za l)()(loci lazvoj - Temeljita obnova Irskega jedra - Nove možnosti za naselja Kadmii je, Okonina. viuvaiije in Melise - Že 44. Ilosarski bal
»Na Občini Ljubno ugoiavljamo, da smo v minulih iclih na področju komunalne nadgradnje uresničili naložbe, ki imajo dobesedno irajno vrednost. S primernim v/držcvanjem lo seveda velja za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, novih vodovodov, za ccsie, elekirično napeljavo, temeljilo obnovo trškega jedra in Še kaj bi lahka dodala,« z zadovoljstvom pove županja Aniui Rakun. Na Ljubnem se namreč žc pripravljajo na praznovanje letošnjega občinskega praznika, ki ga bodo slavili konec tega meseca. Datum praznovanja so namreč povezali s flosarskim halom, daleč naokrog znano turistično in narodopisno p rire d i ivij o, ki jo bodo letos izvedli žc 44. zapored, torej je med najstarejšimi sorodnimi prireditvami v vSloveniji. Občinski svetniki so na nedavni seji spored prireditev î^e potrdili, prav tako tudi letoSnje občinske nagrajcnce, prve prireditve raznolikega spleta pa bodo začeli že v naslednjih dneh.
Praznični dnevi so seveda tudi priložnost za pogled nazaj in naprej. ?.upa-nja Anka Rakun je ob tem posebej zadovoljna 7 dejstvom, da so prav pred kratkim končno odpravili največjo oviro za nadaljnji razvoj, ki nosi ime pros-lor. »Dejansko smo dobili najpo-
membnejši pro&iorskJ dokument, saj smo po velikih naporih vendarle uredili vse prostorske akte in jih uskladili z veljavno zakonodajo. S tem smo
nadaljnje žirjenjc, pogoji in možnosti različnih gradenj so opredeljeni in zagotovljeni v vseh večjih naseljih, s tem pa smo zagotovili uresničitev nekate-
razvoju celoinc občine gotovo dali nov zagon. Končno imamo opredeljena zemljišča za stanovanjsko izgradnjo, obrtno in industrijsko cono smo dejansko dvakrat povečali, toliko zcm-IjižČ smo namreč zagotovili za njeno
Trško Jedro ho kmalu dokončno
rih za občane zelo pomembnih nalog in ciljev, kar smo zagotovili z izvzemi iz kmetijskih zcmljij^Č in rezervacijo prostora. Med Juvanjem in Okonino smo tako dobili obsežno zemljižčc za bodoče turistične objekte» tudi kakSen
hotel se lahko najde med njimi, imamo prostor za Čistilne naprave v Rad-mirju, Okonini in Meli.^ah, dali smo zeleno luč za izgradnjo .športnih igrišč v Radm i rju, prostorsko pa smo k(5nČno opredelili in urediU področje smučarskih skakalnic in za njih potrebnih objektov. Zelo pomembno je dejstvo, da zdaj vemo, kje, kaj in kako gradili v vseh naseljih, pa tudi podjetniki so končno d ob i U soglasja in možnost za uresničitev svojih razvojnih projektov,« pojasnjuje Anka Rakun. Z novimi prostorskimi dokumenti je opredeljeno tudi varovanje okolja, veliko pa si v tej občini obetajo tudi z oživitvijo in razvojem središča na Golieh, ki obnovtjeno, določljivo povezano s
področjem ljubenske občine, prav tako pa z nadaljnjimi raziskavami o možnostih izkorii^čanja lople termalne vode v Okonini. Seveda pa tudi v lem Času na Ljubnem vlada pravi gradbeni vrvež. V leh dneh namreč za-
Anka Rakun: »Uresničujemo naložbe za nasiednje rodove«.
ključujejo večji del zajetne naložbe v obnovo trškega jedra. Čeprav bodo manj.^i del opravili še naslednje leto. Pomembno je, da je trSko jedro komunalno urejeno, da so zgradili pločnike in s tem zagotovili večjo varnost peScem in zlasti Šolarjem. Kmalu bo sklenjeno tudi priključevanje kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo, prav tako pa hitijo z gradbenim i in ostalimi deli pri urejanju zaščitene hiše in gospodarskega poslopja v središču kraja, kjer bo že oktobra dobilo prostor podeželsko razvojno jedro. Pri tej naložbi sodelujejo z ministrstvom za kulturo in celjskim zavodom za va-r<wanje naravne in kulturne dediščine, največ pa si od nje obetajo kmečke žene, povezane v druStvo Toplica in Komen, saj bodo dobile prostore za izdelavo, predstavitev in trženje svojih dobrot.
Dovolj razlogov torej za lepo slavje ob občinskem prazniku in veselje ob 44. flosarskem balu.
■ /P
Je ljudem za okolje res malo mar?
/ftor iijesavinjsko ekološko društvo íMazarjí^ deliij(î že dobio leto dni - Bilka za čistejši /rak in manj lii upa - Ob očitnem izboljšanju so razmere še slabe - Dr uštvo je osaiîiljen jezdee, saj ni pravega sodelovanja in razumevanja - Občina in pr ebivalci se ne odzivajo
Usoda, takšna in drugačna, je pač nanesla, da so Nazarje postale industrijsko središče Zgornje Savinjske doline. To ima, ali je imelo, svoje prednosti, razumljivo pa mdi neugodnosti in .slabosti - v zadnjem Času zaradi zaostrenih gaspodarskih razmer,vvseh minulih desetletjih pa zaradi prekomernega one-snaževiinja okolja, o čemer priča od daleč že pogled na Nazarje. Nekoliko starejsi krajani in okoličani sicer vedo, da se je stanje občutno izboljšalo, je pa seveda še daleč od najboljšega. Vse to je po svoje za industrijsko središče s pretežno lesno in-dusirijo raz.umljivo, ni pa razumljivo, da so se po vseh desetletjih za zdravo in čisto okolje zagreli krajani povezali Sele pred tremi leti, latiskega aprila pa ustanovili tudi ustrezno društvo, da bi z njim okrepili svoje delo in vpliv. Vendar so Ž-elje z dobrimi nameni eno, dejansko stanje in razmere za delo pa nekaj drugega. Zvone Jelen, predsednik Zgor-njesavinjskega ekološkega društva, pojasnjuje: »Na začetku naših prizadevanj smo kot skupina krajanov brez večjih na-porcw ugotovili, da tovarna rver-nih plošč že tri desetletja ogroža zdravje krajanov z lesnim prahom, hrupom in nevarnimi izpusti v okolje, pri Čemer tudi
ostali onesnaževalci iz industrijskega kompleksa niso nedolžne ovčke. Neškodljive vplive smo torej želeli preprečiti ali jih vsaj t^istveno zmanjšati. Vendar na naše pritožbe, ki smo jih med drugim naslavljali na okoljski inšpektorat, ni bilo pravega od-
da je stanje bistveno drugačno od »uradnega.« Ugotovitve meritev so nam dale oporo, da smo delo začeli še bolj resno, da je poslalo bolj javno, da smo imeli več možnosti za pritožbe, da bomo dobili pomoč in nasvete. Pri tem sta nam posebej poma-
Pomagal nam je tudi poslanec Mirko Zamcrnik s poslanskimi vprašanji, nanje pa mu je ministrstvo za okolje in prostor odgovarjalo, da podatkov o onesnaženosti zraka v Nazarjah nima. Prispevali .smo tudi k temu, da je občina Nazarje naroČila meritve, te pa so lani pokazale, dastanje vendarle ni najbolj primerno. Da torej zrak je onesnažen in hrup prekoračen, Č-eprav je ob tem res, da so občinski organi že pred tem opozarjali, da je treba v Iverni in pri drui^h onesnaževalcih poskrbe-
da.se razmere izboljšujejo, prepričani pa so, da bo na lem kočljivem podredju še veliko dogovarjanja in bo treba .stvari šc izboljšali, predvsem v korist zdravja ljudi. Tako so tudi opredelili delo društva, saj želijo sodelovali z vsemi vjileicniini, tudi in predvsem z onesnaževalci in nazarsko občino. Zvone Jelen: »Pri tem moram povedati, da pravega posluha za naša prizadevanja ni. Med drugim na kar nekaj naših vprašanj sploh nismo dobili odgovora, zalo smo naSe delo okrepili z
živa ali pa so nas pristojni prepričevali, daje stanje normalno, da podjetja ne onesnažujejo okolja s strupenimi snovmi, prahom, hrupom in Se s čim. Zato smo že pred lansko ustanovitvijo društva naroČili in sami plačali meritve, ki so seveda pokazale,
gala predsednik Slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič in Todor DimitroviČ iz Velenja, ki sla z obiski, izkašnjami in nasveti pripom(^gla do spoznanja o lem, kako naj društvo deluje, kakšen je njegov namen in kako naj zastopa interese občanov.
Stanje se
ti za primerno sanacijo razmer. Meritve so namreč pokazale, da je stanje problematičnem posel)cj v bližini zdravstvenega doma, da je več prahu in hrupa tudi na področju Pri hove,« poudarja Zvch ne Jelen,
Člani društva se sicer strinjajo,
izboljšuje, a še vedno ni dobro.
dodatnimi strokovnimi nasveti, saj smo za lovrstno pomoč pridobili tudi odvetnika.« Pri vsem tem je pravzaprav č-udno. da njihovi napori nimajo pravega odmeva in razumevanja. »Res je naše delo na področju ekologije Še premalo po-
Zvone Jelen: »Ljudje se nočejo izpostavljati,t<
znano. Vseeno nas ljudje insim-patizeiji nekako podpirajo, moram pa kar povedati, da se javno nočejo izpostavljati, zato poganjamo stvari naprej le člani društva. Res se čudim, da se ljudje skrivajo za stenami svojih stanovanj, saj smo jih vabili na na<e sestanke, pa ni biJo odziva. Še tole. Na kar enajsi naslovov smo naslovili prošnjo za sodelovanje in pomoč s predstavitvijo našega delovanja in načrtov, a ni bilo nikakršnega odziva,« je še povedal Zvone Jelen. Dru.štvcnega dela ne omejujejo le na razmere v Nazaijah, zato želijo sodelovati z vsemi v dolini, ki poznajo okoljske nepravilnosti in dogajanja. Od vseh, ki so v stalnem stiku z naravo, so se odzvali le ribiči. Zvone Jeleni »Jasno je, da je težava v vseh, ki tu živimo, žal pa nismo našli skupnega jezika tudi z republiškim okoljski m inšpektoratom in občino. Naj poudarim - zelo bi bili zadovoljni, če bi naslednje meritve pokazale, da se razmere spreminjajo v korist prebivalcev Nazarij, ne pa v ekonomsko korist okoliških podjetij.«
■ Jp
NAŠI KRAJI IN UUDJE

V Pesju so praznovali
Velenje-V KS l^esjeso prejšr\ji teden pni/novuli krajevni pra/* nik. Tudi letos S(» pripruvili več aktí\nr>stí. pri netuiterih, spkili xakijuéni so)M>tní. pájím m'nie ni hílo nHjÍMtlJ naklonjeno. Po dcJ^ovni noči in ohlacncm dopoldnevu Je v srcdo vrčme pri/^neslo danom Druslvíi pri-jalcljev mladino Pcsje. Oiroci SO skupaj s siaríi popoldne uíšivarjali krasne mbi-cc na asfali prcd gasilskim domom. Tudi lelo5 je Jruiivo hkraii pripravilo prijeino druženje za oiroke. Olroci so ob poslušanju otročkih pesmic, kozarcu soka in prijei-nem razpoloženju uslvarjali počitniške risbice. Ob lem so si želeli lo en(^ - da večkrat pcv sije sonee in da naj ne bo dežja le lako h<xJo risbice krasile asfalt čim dlje. A/al ni bila uslišana.
V sklopu pra/nika so pripravili tudi poliod po mejah KS, pa tekmovanje v balinanju in kegljanju 1er gasilsko tekmovanje za pokal KS Pcsje. V hladnem in mokrem sobolnem večeru so vseeno a^peli pripraviti zaključek praznovanja, ki pa ni bil tako vesel, kot bi bil, če bi .sijalo sonce. A vreme jc pač vKja sila.	■ bs
Otroci in starši so v okviru praznika postikaH asfait v okolici gasilskega doma in doma i<ra]dnov. Želja, da jih ne bi prehitro sprai dež. se žal ni uresničila.
Razvili so svoj prapor
Plaino.n siiuboli/ira cnolnost in |)ri[)<idii()Sl (loronju
Ko so ob koncu marca letos v kulturnem domu vvtLsi Cîorcnje, nedaleč od tovarne keramičnih plašćic, usian(wiii Klub upokojencev Gorenja, nihče ni verjel, da bo njihovo delo na hitro zaživelo. Ibda zgodilo seje prav to in vsoboto, 1(3. julija, se je na .slovesnosti ob razvitju klubskega prapora zbralo okoli 6Clt) bivših sodelavcev i/ delniške družl>e Gorenja in njenih odvisnih družb. Tako so leios najprej uresničili dolgoletno željo, da bi imcii svoj klub, sedaj pa imajo tudi že prapor z všitim plame-
bolj pa bodo to poudarjali vklu-bu upokojencev, na čelu katerega so na ustanovnem sestanku soglasno izvolili Ivana Aielška. ki ga postavljajo za očeia stxlo-bnega Gorenja, velike mednarodne korporacije. Predsednik kluba upokojencev (iorenjaje na siiwesnosti slikovito opisal razvoj CJorenja, ki seje pričel v vasi ( iorcnje pred več kol pil stoletja. Nato mu je predsednik Uprave Ciorenja Franjo Btv binac izroči) prapor, ki ga je Jvan Aiel^k predal praporščakoma lonei u Mer/dovniku in Milanu
nje vseh GorcnjČanov. Ob icm je predstavil trenutno pi>slova-nje (lorenja in spregovoril nekaj spodbudnih bc-sed o nedavni skupi^ini delničarjev Gorenja.
Čestitkam upokojencem Gorenja sla se na odru pridružila še predsednik/druženjaupokojen-cev Slovenije Vinko Ciobec in župan OWine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek Po krajšncm kulturnem programu, ki so ga i/vedli ťolkloristi in pcvci iz Šmartncga ob Paki, jc sledilo družabno srečanje v po-
Upokojenci Gorenja imajo svoj prapor...
nom, ki simbolizira rast tovarne, enotnost in pripadnosi kolektivu Gorenja. Načela negovanja vrednot in p(yziiivnih izročil pre-tckliisii so .stalnica v Gorenju, še
Matku v varovanje in uporabo. Na slovesnosti je spreg<woril tudi današnji prvi mož Ciorenja Franjo Bobinac in poudaril, da tak^o snidenje pomeni zbliževa-
z no popoldne.
Lepo je bilo videti zadtwolj ne ob-riize, še vedno jasnih po^edtw, bistrih misli. Delo nas ohranja...
■ HinkoJerčič
Kjer je volja, ni nič pretežko
IMa Lridnovncni i)()ciliiiškein l<il)()ru Druslva prijaloljcv niladiiie Smarlno ol) Paki uživali vsi - Uspeli [H idolHli jk)vc ariiinalorjo, ki naj l)i ludi \ |)rííH)(inje organizirali in vodili akli\nosti za otroke
Tatjana Podgoršek
Daje lalikojavnizavtxlMladinski center v Smartnem ob Paki kraj združevanja in srečavanja vseh generacij, so v dneh od 5. do 7. julija dt)kazali organizatorji in udeleženci počitniškega ta-
ocenili, da veliko otrc^k v počitniških dneh nima kaj pipeti. To se nam je pt)trdilo tudi v praksi. Brez pt'ïsehnega snubljenja smo namreč privabili 21 otrok, kitr je glede naznnižnosti največ. Ugotavljamo. áíi seje zadeva >'Obnes-
nLških veščin. Zadnji dan tabora pripravili »kemijski laboratorij« in s(xjclovali na vaji spravi-mi gasDci. »Dništvo je s pomočjo občine in donalorjev, ki so pomagali pri izvedbi tabora, naredilo velik korak naprej pri delu
Zan Peršič
Veronika Slemenšek
Maja Bubik Marjanca Peršič Rogeij
bora v Smarlnem oh Pćiki. Pripravilo gaje tamkajšnje društvo prijateljev mladine, tabora pase je udeležilo 21 otrok od prvega razreda devetletkc do (reljega razreda osemletke. Kako so uživali v teh dneh eni in drugi, so nazi>rno pokazali na zaključni prireditvi, na katero so povabili siaršc. občinske veljake in vse, ki spremljajo prizadevanja društva za druženje prijetnega s koristnim za najmlajše občane. Prepričali so se lahko v sporočilo enega ixJzlaiihpravil: kjer je volja, ni nič pretežko. Na obisku na zadnji dan počitniškega tabora nam je Marjanca Peršič Rogell, predsednica društva, pcwedala. da so tabor pripravili lani prvič, (ilede na dober odziv otrok in staršev st) ga letos drugič.vendar so bili tokrat še bolj korajžni. saj so udeležencem zagotovili tudi prenočišča. »>'labor smo organizirali zato, ker smo
la«, zato bomo kaj podobnega pripravili fie priluxlnje Iclo.» Po be.sedah FVršičeve st) zelo zadovoljni, ker jim je uspelo pridobiti kar nekaj mladih ammatorjev, Te bodo posku.Šati sedaj vzgojiti tako, da bod(^ ( udi v prihodnje pripravljeni organizirati ter vodili aktivnastizii otroke. Pohvalila paješcpripmvljenosi,kisc>jopri izvedbi aklivmxsti pokazala nekatera društva v občini. Dejavnosti so v počitniškem taboru potekiile ves dan. Otrivi so sc lahko vklj učili v razne ustvar-jalne delavnice: v likovno, kjer so slikali na svilo, majice, kape, spr(x^ali svojo ustvarjaln<wt pri oblikovanju raznih materialov: zelo dobro sta bili cîbiskani gledališka in plesna delavnica. Poleg družabnih iger so sc zabavali -še pri spuščanju daljinsko vx^denih letal, na orientacijskem pohodu in pri iskanju skritega zaklada, spoznali kako poteka delo na radiju, se naučili nekaterih lal'îor-
zota^ki,«jemed drugimvpogo-voru p(5dčrtala animatorka Maja Ihiblk in nadaljevala: «Raz-pt^loženje v taboru je bilo fantastično, <ilede na razpoloženje in odziv otrok bi laliko zatrdila, da smo uživali eni in drugi.« »Res je, kar je rekla Maja,« seje vključil v pogovor Žan Peršič. »Meni je bilo najbolj všeč risanje na svilo, barvanje majice in kemijski laboratorij, Novih prijateljev nisem spoznal, ker vse poznam že od prej. Vsi smo se dobro riizumeli.«
Veninlka Slem&nšekjc sodelovala v gledališki, plesni in likcrv-ni delavnici. »Od vsega mi je bilo najbolj všeč izdelovanje ogrlic in ogledal. Nočnega življenja nismo poznali, ker smo od uiruje-ncKli hitro zaspali- Podnevi smo namreč zelo veliko delali. Tabor mi je zelo všeč in z veseljem ix>m prišla ludi prihodnje leto,« je še povedala Veronika.	■
V iikovni defavnici so otroci risali na sviio, majice In kape
Aktivne počitnice za mlade
Numrjv - Letos so tudi v na-zarski občini poskrlwli za prijetnejše in zanimivej-še ptičitniške dni. Športni društvi Vrbovec i/ Nazarij in Lipa iz Smarlncga ob Dreti sta zlasti za osnovnošolce vi.šjih razredw pripravili zanimiv program aktivnih počimic, ki gíí žc izvajajo, v prizadevanja pa se bo vključilo tudi nazarsko turistično draštvo z različnimi delavnicami. P<.)samczne aktivnosti so razdelili med posamezne kraje, ob sredah pa jih vodijo študenti Športniki.
Na igri^u v Smarlnem ob Dreti so žc izvedli program košarke, odbojke in malega nogometa, vCoraj je bilo na vrsti kolesarjenje, ki so ga dopolnile igre z žogo, na^ilednjo sredo pa bodo v nazarski športni dvorani lahko igrali namizni tenis, badminton in hokej ter plezali na umetni steni, /adnjo julijsko sredo bodo izvvdli poh(">d na Mcnino [Manino, prvo sredo v avgustu pa bo zanimiv spored na igriščih na La-zah v Kokarjah. Preostali sredi v avgustu basta namenjeni zno-
va kok^aijcnju in športnim igram v nazarski spori ni dvorani.
Turistično društvo Na/arje bo zadnji leden v juliju izvedlo kopico zanimivih dclavnic. Tn pomeni ustvarjanje v nazarski osnovni šoli. plcsvšportni dvorani, igre na igriščih v Nazarjali in Kokarjah in ustvarjalne delavnice v Smarlnem ob Dreti
Pomenljivo je, da je celoten program za osnovnošolce brez-plačen, saj stroške pokriva občina Nazarje.
■ jp
15. julija 2004

POCITNICE
Ge je vreme slabo, otroci pečejo palačinke
v prvili počitniških dneli veliko akllvnosli /a prcdsoivske in šolske otroke - ZariinuHijc za kolonije oi) morju preseglo pričakovanja
Velenje-Pt>lcljc, pa naj bo vre-	SckrcUirka zveze Tinca Kovač »Veseli smo, da so sc siarsi In
mc vnjcmic lako muhasio, je	nam je v uvodu povedala; »Do oiroci odzvali naj>emu povahi-
čas počitnic in dopusiov. Oiro	sedaj smo imeli dva hogaiapro- lu. Vsak dan prihaja sem vsaj
ei in mladostniki so doma kar	jekla. Prvi počitniški leden je 20 otrok, vsak dan pa doživijo
rvl ALA. AtNj K
Naimiajša udeleženka Kristina Lahovnik Je morala na stot, da je !ahko kuhala
dva me.seca, Ic redki star.^i sc jim v tem času lahko pridrui^ijo. Zalo so organizirane ohlike počitnic dobrodošla in zažcije-na polcinapopesiriiev. Tega so zavedalo tudi na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, kjer skupaj s kar 17 društvi pripravijo pester počitnijski program. Obiskali smo jih preji^njo sredo, ko je bilo v Vili Mojca polno otrok.
Sončno mesio na Slemenu» ki so ga tudi lelos pomagali izvesti SoŽtanjskiiahorniki rodu Topli vrelcc. Vsak dan jc v njem koristne in pestre počilnlike ak-livnasii daJ^ivljalo po 30 clrok.« Minuli leden seje živ-Aav pre-seUI v Vilo Mojca. Dnevne la-bore so poimenovali OlroSko mesto, petdnevni program pa je bil poln različnih aktivnosti, ki so otrokom vedno v veselje.
kaj novega. Zjutraj so .se dogovorili, kaj bodo delali. Vseje bilo odvisno od vremena. Tudi Če je bilo bolj čudno, jih ni molilo. Cc ni bilo najbolj vabljivo, so se iídJoČili, reeimo, da bodo kuhali. Prav danes pečejo palačinke in delajo koki.>sove kroglice. NajmlajiUi udeleženka je stara 3 lela in lahko povem, da zelo uživa. Naj.»iiarejža je končala Š-esti razred osnovne isole,« nam
»
Pocílníce so fojn
«
v ^redo, ko smoobi.skall Sončno mesto, je bilo \Teme dopoldne bolj kislo koi ne. ZiUo so otroci. ko! že rečeno, kuhali. Štiri izmed njih smo zmotili pri delu, da nam pcwedo, kaki5ne načrte iimju v letu^iijcui pnlctju. KJem«n 0it«r: »Vsak dan ta leden bom prihajal v Vilo Mojca. Tu mi je zelo vSeč, saj dolgčasa ni. Vsak dan si l/mi-sJimo kaj novega in zanimivega. V naii skupini danes delamo kokos(we kroglice. Presenetilo me je, da 10 sploh nitečko, se mi jih pa že luSta. Vsak dan do Štirih popoldne bom tukaj,potem grem Se v spletno kavarno, potem pa domov. Z bratom se ptiiem igrava ra/llčiie igrice,/ato dnevi hitro minevajo. Včeraj zvečcrsmo ^h z alijem v I/olo na koncert» konec meseca pa gremo še na mo^e. Počitnice bodo hitro minile, jaz pa jih hom velik<i preživel tukaj, v Vili Mojca.« Murko Watscek: »V otroško mesto rad prihajam. ker je tukaj zelo zanimivo. Nimam rad. da sem sam ali da ne vem, kaj bi počel. '/x v nedeljo potem odhajam na morje. Tam bom 11 dni, ki se jih ?e zelo ve.selim. Pcv tem bom do konca počitnic doma, pa mislim, da mi ne bo dolgčas. S prijatelji sc bo-
mo igrali skrivalnice In druge Igre na prosiem, saj je treba izkoristili polcije. Računalnik sicer Imam tudi domii, a ne bom veliko časa preživel pred njim. Pt>čitnice pa bodo po mojem kar hitro minile,«
B;irl)ara Cvikl : »Vsiik dan ta leden bom prihajala sem, vOtrc^ko mesio. Meni je relo imam družbo, naše voditeljice so zelo prljitz-ne In čas tukaj mi hitro mine. Bili smo že na otroškem igrišču. Šli bomo na Izlet pi^ mestu, obiskali bomo gasilce in zagoiovo bomo di>živeliSe m«trsikaj zii-nimivega. Preostanek počilnie bom ila na moije. glavTie počitnice pa bom z drui^ino preživela v Egiptu. Najbolj sc veselim morja, saj mi tudi tam ni dolgčas ker imam tudi tam prijatelje. ( c bi bila .^ina, ne bi bilo »fajn«. Ritda sem v družbi, rada pa sem ludi za računalnikom, 'zato bom del nizkega časa preživela tudi z njim.« Anja Ivenčniki »Sem med starejšimi udeleženci Oirt^kega mcsia, a se počutim zelo dobro. Radu rišem. rada.scpog(v varjam. Ibkral sem se prvič odk>čila za to, da del počitnic preživim v Vili Mojca, mislim pa, da bom še prihajala. Komaj že čakam, da gremo z družino na morje, Kose vrnemo, bom del počitnic preživela še pri dediju in babici, tam pa bo tudi sestrična, wuo bo za-gniovo veselo.« ■
ježe zaupala Tinca. V četrtek so se iz kolonije vrnili otroci iz ene od letošnjih treh kolonij. Zato nas je zanimalo tudi, kako je poiekiOa akcija P«-mťžík soncu in koliko otrokom so s pomočjo dobrih ljudi in organizacij omogočili brezplačne počitnice ob morju. Tinea Kovač pravi:«Akcija za nas Se ni končana, ne vemo šc, koliko sredstev nam bodo še naka-
zali iz Ljubljane, sříj se sredstva .sedaj zbirajo na enem računu naše zveze, potem pa jih delijo po posebnem ključu. Povem pa lahko, da smo s sredstvi, ki so nam jih namenile domače org<i-nizacije, na morje lahko poslali 7 oirok iz socialno Šibkih družin. Prav toliko smo jih poslali tudi s pomočjo pasebne akcije podjetja Pejo Irading.d. o. o., ki je letos namenilo veliko
sredstev za letwanjc slt^venskih otrok.«
Konec meseca odhaja v Savu-drijo na desetdnevne počitnice kar 130 otrok. To je največja kolonija v tem poletju, 250 mest, kolikor jc imela letos M/PM Velenje na voljo za kolonije, so v celot! zapolnili. Zato si želijo, da drugo leto pridobijo Se več kapa ci let, siij se zanimanje i/ leta v leto veča.	■
Športno
obarvane
počitnice
v Mhidinskťm eentni Velenje so se letos odločili, da s svojimi ak-livnoslmi {sredu tja. Kjer se /:ktdr/iije|«» mladi. I^»uličn(» ko.šar-ko pripnnljajo vsak torvk In ^r-lek na različnih lokacijah v mestu, V!ačinijt> |Xi jas hi|)-hop ^las-ÍM in različnimi delavnicami, /adeva se je več kot dobro prijela, saj prav povst)d, kjer postavijo svoje koše, naletijo na dober odziv, Prejšnji leden so kt'àirko Igrali na Titovem trgu, danes ob 17. url vas vabijo na Kardeljev irg. Vmes ft) v soboto pripravili prvi nagradni košarkarski turnir trojk na kotalkališču, žal pa je ekipe pregral hud niiliv in mraz. Ponovitevsledi žc to soboto. Začeli b(xjo 10. uri dopoldne, končali ob polnoči. Poleg Mladinskega centra dogodek pripravljaše Športna zve/a Velenje, MO Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana.
Mladi, ki se v teh počitniških dneh še zadržujejo v dolini in imajo radi imajo kar nekaj možnosti za ukvarjanje z njim. Tudi na Športni zvezi Velenje so jim namreč pripravili kup aktivn<.«ti, ki so dobrt^ obiskane.
■ bi, fbto; vos
Poletje v znamenju poulične košarke. Mladinski center Velenje vsak torek in četrtek postavi koš v drugem naselju, igranje pa začinijo še z glasbo.
Imaš ka) za mazanje?
V kopalnem avtobusu šporlne zveze in mesine občine \8akih dan kak ol rok več
športna zveza Velenje Je v času počitnic pripravila niz Športnih aktivnosti za osnovnošolce in ti Jih s pridom izkoriščajo.
Milena Hrstič > Planine
Velenje, 8. julija - Zapovedan je bil vroč dan. Tak, ki sam po sebi vabi v senco ali vodo, .32 stopinj. Pred Rdečo dvorano, od ki'ider mlade Velenjčane vozi kopalni avtobusv Šoštanj ali Topolšico, se je malo pred pol deveto zbrala skupina prijate-Ijevz Ooricc,
Rili so tO! Darjati. Darjana. Ni« nu ia .Še ena Nina. Matic, Sinisa in Aleksandrii. »V To-poLšIco gremo. Tam je super: tobogani, vodni park ... Danes bomo podaljšali, ne bomo se vračsli žc ob pol enih. ampak šele pozno popoldan. Prišli nas bodo iskal straši,« so vsi v en glas hiteli pripovedovati. »Imaš kaj za mazanje? Sendvič? Sok? Ćips?« so preverjali drug drugega in sc (îzirali, od h.'id bo pripeljal avtobus.
Vsak sončen dan se jih zbere več. Vožnjojim krijeta šporina zveza in mestna občina, ki nekaj primakneta tudi za vstopnico (ta jih tako stane 800 tolarjev). Pred odhodom sc je treba oglasiu na športni zvezi, kjer
dobijo potrdilo, s katerim uveljavljajo popust in zastonj vožnjo. Kopalni avtobus bo vo-
pali.Šče z drčo in toboganom, katerega osrednji del bo 50-meîrski olimpijski bazen. Stal
Prijatelji z Gorice so nestrpno čakati "kopalni" avtobus.
zil vsak dan med tednom do 6. avgusta. Ustavi .se tudi v Šcxšta-nju, če je med potniki kdo, ki bi mu bilo ljubše namakanje tam.
RS.: Dan pred tem berem, kako piwpešeno gradijo v Riivnah na Koroškem novo mestno ko-
jih ho nekaj več kot 400 milijonov tolarjev. Malo zamude, odprli naj bi ga Ž.e maja, je nastalo zaradi neugodnih vremenskih razmer, a do avgusla bo nared. Marsikak Velenjčan jim zavida.
■
KULTURA

Dvafset let velenjskih Poletnih kulturnih prireditev
DcUios /ACiTV slavnosini koiiroil na VckHijskeni gradu - I^)loljo v incsui 1)0 oboi^alllo 20 pi ircdiu^v
Bojana Spegel
Danes zvcčcrsc bodo Ijuhiielji kiiliurc v alriju Velenjskega gradu spomnili 2U-obIclmce Poletnih kulturnih prircdiicvv me-siu. Ob 21.00 url sc bo za<?el konccri sopran is ike G orda ne Hleb in icnorislaTima Ribića, ki ju bo na klavirju spremljala Simona Solce. Zalo smo se odločili. da v pogovoru z Marjanom MarinSkom. ki poletne kuhumc priredilve v meslu pripravlja vseh 20 Ici, nialee obudimo zgodovino. »Do takrat je bilo v navadi, da smo čez poletje dom kulture zaprli, knjižnica je imela počii-niîiki Čas, razstav v galeriji ni bilo, glasbene prireditve, ki so se lahko odvijitie samo v omu kulture ali knjižnici, pa so ugasnile. Seveda leta I0H5 ic ni bilo sedanje stavbe glasbene Šole F. K. Koželjskega Velenje, niii Mladinskega centra, nili Kul-turnicc.«
V	lakem kulturnem zatišju, ko so bila vsa poletna razmišljanja usmerjena v dopust na morju in ko je (îorenje diktiralo kolektivni dopust v asrcdnjth pasjih dnevih, ki so se mu povečini prLdru/ila ludi druga podjetja, ni bilo v Velenju m'îbenih velikih srečanj ali veselic, Če Izvzamemo Srečanje ansamblov na (iraški Gori.
V	listem času tudi sicer v Sloveniji ni bilo krajev s poletnimi kulturnimi prireditvami, razen v turističnih mestih, koi so Ljubljana, Bled, Koper, Portorož, /elše, Roga.ika Slatina. Nikjer Se ni bilo mariborskega Lcata, ne Bre?ic in t udi ne Poletja v Celju.
»y takem v/duSju smo se v takratnem upravnem odboru Občinske kulturne skupnosti Velenje odločili, da z letom
198.5 uvedemo novost: Poletne kulturne prireditve.« /.a izvajalca jc bil določen KC IN Velenje, o/iroma njegov takratni ravnatelj Marjan Mariti.^k. »Prvo leto smo smelo začrtali mednarodni program: nastop Akademske folklorne skupine »Kolo« iz Beograda na pla^adi pred domojn kulture se je zgodil natančno 26. julija 1985 In lo je prva organizirana poletna kulturna prireditev v Velenju. Sledil je nepozabni nastop »Nakagawa Artists« 7. japonskimi pevci in Igralci na stara glasbila na Velenjskem gradu. Japonce je v Velenje pripeljal Milivoj Šurbck. Prav pri nas je izbruhnila sanjska ljul>e-zen med njim in naj-lepSo Japonko, kije Šur-beka za deset Ici potegnila na Japonsko. Sledil je nastop pevske skupine Linha Singers iz ĆeŠkos-lovaške in kubanske so-pranisike Yolande Hernandez, oboje prav tako na Velenjskem gradu. Da smo bili j ugoslovan-sko usmerjeni, priča nadalje nasiop makedonske folklore »Josif J<«ifovski« na pk)Ačadl pred takratnim Delavskim klubom in na koncu še potopisno predavanje Igorja Kadunca o Japonski, na pro-.stem.
Naslednje leio 1986 smo že imeli logotip Poleinih kulturnih prireditev, ki ga je iz.delal Peter Rihterič in velja se danes. Nadaljevali smo 7 mednarodnim programom: Kopenhagen-ski državni zbor, SaizburskI instrumentalni solisli, razstava Leona Sliwiaskega In Í lanncsa
Flacka i/ Avstrije. Tega leta smo uvedli kitarske večere ob Poletni kitarski šoli, na katerih je hilu prav tako mednarodna zasedba in ki so se polem prijeli več let- Novast je bilo gtw;iova-nje CiledaliSča (Hej, (iledališča Ane Monro In Podjetja za proizvodnjo fikcije s pouličnimi
Loto 1987 so spet priredili kitarske večere. Prizorl.^e pa se je razširilo Se na ploščad pred Namo, Kardeljev irgin vdvora-no glasbene iole. V Starem Velenju se je nadaljeval Sejem bil je živ, ki so ga popestrili godci Beliinftke bande In citrar Ibmaž Plahulnik.
Vletu 1988sonadaljevaliski-tarskimi večeri na Velenjskem gradu, imeli vgtwîch umetnike iz Koreje, Melbourna in San Francisca, Nepozabna pa bo mono omedija Polene Velrih
peljali na koncert Dunajskih pojočih dečkov v ljubljanske Kri^.anke In prvič na ogled opere Aida v veronski areni, kar je bila potem desetletna tradicija, »Vendar je to leto najpo-membnej.^ zaradi lega, ker se je 14. julija na pla^adl pred Na-mn pričel cllrarski festival PreSmentane cilre, ki je bil spočetka samo srečanje predvsem starejsih in znanih citrarjev. Prireditev je vodila Majda /.avršnik.«
/letom 199.^ so kitarski večeri
Vsako teto prireditve zaključi tztok Mlakar. Karte poidejo že leto pred koncertom.
»Blagi pokojniki, dragi možje«, na Velenjskem gradu ugasnili,
predstavami pred takratno slaščičarno in kavarno KSC. Novost pa je bila tudi prva javna prireditev na Starem irgu v Velenju dne 22. avgusta 1986: marsikdti se bo Še spomnil igrivega Dareta Ulage, kako je kol Krjavelj gonil svojo kozo po Starem trgu in s tem krstil la prostor za vse kasnej.^ poletne kulturne prireditve, ki so sledile: Sejem bil je živ, 70 dni zabave v Starem Velenju, ('itraniki festival...,« se spominja Ma-rinšek.
kijo}^ dimes ponavlja. Prav tako nepozabno ho ostalo predavanje Jaka Čopa pri Delavskem klubu in diplomski nastop nai^e prve diplomirane organistke Eme Zapu.^k v šoštanjski cerkvi.
V Iciu 1989 se je zgodil samo en kitarski večer Jerko Novak, Tomaž Lorenz in Ajda Zupančič. Pred Namo je že tretje leto nastopal celjski zabav-noplesni ansambel /^ibe, v starem Velenju se je dogajal Sejem bil je živ, Salečane so po-
je bil pa tega lela tam prvi nastop Iztoka Mlakarja in sicer dva večera zaporediwia. »Večer / Iztokom Mlakaijem« je od leta 1998 postal tradicija do današnjih dni, ob vsakoletnem .sklepu poleinih kulturnih prireditev. Število poletnih prireditev se je počasi zmanjšalo na deset do peinajst in tako je potem ostalo do lett^njega leta.« V letu 1994 sta Jerko Novak in IŠtvan Romers^ priredila dva kitarska večera, vendar ne več v okviru Polelnc kitarske Šole
ampak samasiojno. »28, avgusta je bila na Velenjskem gradu slovesnost ob 10. obletnici Poletnih kulturnih prireditev, na kateri jc nastopil Slokarjev kvartet pozavn iz Švice, slavnostni govornik pa je bil takratni generalni direktor Slovenskega radia in televizije Žarko Petan. Naslednje leto 1995 je citrarsko srečanje postalo fe.sti-valno, saj je pri nas prvič gostoval eden najboljših citrarjev na svetu - Rudi Knabl, ki je naslednje leto prišel Še enkrat. Od takrat so tuji citrarji a'dni gostje na le.^ivalu.« Priredilve so potem potekale brez večjih sprememb-Obisk je bil povprečno 50 obiskovalcev, le na prvem koncertu Šukarjev 1?. julija 1996 je bil rcki)rdcn - okoli 25fl obiskovalcev. Naslednje leto seje citrarsko srečanje preselilo v Slari trg in tam ostalo do lani, ko .se je preselijo na llerbersiein. »Sledile so torej polelnc kulturne priredilve do leta 2003, vsak(5 leto najmanj deset In zaradi slabih finančnih razmer z vedno manj mednarodne udeležbe in vedno več vstopninami- Težišče vseh prireditev se je preneslo nazaj na Velenjski grad in se ustalil termin ob četrtkih. Slevilo predstav je bilo še vedno okoli de-set, denarja In zanimanja občine pa vedno manj. Po obisku ,sia kljub vstopnini izstopala koncerta Nuše Derenda in Darje Svajger ob živi klavirski spremljavi.« Program ob dvajsetlelnici vc-lenj.skih poletnih kulturnih prireditev je kljub enakemu finančnemu stanju bogatejši, .saj so letos uspeli vključiti kol so-organizatorje še Mladinski center, Kullurnico, JSKD, izpostava Velenje, Citrarsko društvo Slovenije, Max club in Lajno evergreen, lokal v Starem trgu, vse ob medijskem sponzoriranju Našega Časa in VTV Velenje.	■
Stoječe ovacije Ivanu Marinu
V torek. 29. jimuii.smo bih prisotni na slavnostnem koncertu pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, na katerem se je uradno od svojega štirideset letnega dirigiranja poslovil Ivan Marin. Redko kdaj sc v ki">ncert-nih dvoranah nabere tolikšna količina Iskre nQi emocij. Pre pilina dviîrana (sedeli smo na pomožnih sediščih) je v stoječih ovacijah pozdravila (upamo začasni) odhod spoštovanega in priljubljenega dirigenta.
Dobro izbrani program nas je prepričal, da je izbor izvajalcev dolgoletna nepogrešljiva strategija izkušenega in avtoritativnega dirigenta. Dvomimo, da bodo njegovi nasledniki imeli do-v<ilj kvalitetne moči (avtoritete), da v prvih vretah obdržijo izvnit-ne instrumenlalistc.Tu pred vsem mislimo na trobente, ba-rilon(e), saksofone, rogove, pa ludi klarinete ...
Ravno zaradi teh izvrstnih umetnikov na svojih Instrumentih in visoko profesionalnostjo dirigenta je pihalni orkester požel toliko prestižnih nagrad, predvsem v tujini.
Programska orientacija je dol-
ga Icla nazaj dokazovala, da je prava, da takšni programi globoko zahajajo v kontekst simfonične glasbe in da je ravno zaradi lega ta orkester vedno bil v slovenskem vrhu invdružbi najboljših tovrstnih evropskih orkestrov.
Štirideset le I no izku-stvo se ne uči na akademijah: lo se uči za dirigentskim pultom, pred or-kc-sirom, na tisočerih vajah In piljenjih detajlov. Pri tem ni milosti in tu lahko obstanejo samo dobri-lvan Marin je lo dokazoval Celih Štirideset let.
Naj (^menimo tudi.solista - klarinetista Janeza Ma/eja ((î. Rossini: Introdukcija, lema in variacije), ki je dokazal svojo odlično muzikalnost in tehnični) podkovanost, ne glede na to, da 10 ni ravno njegova twnovna déjà vnosu
Slavnostni govorniki so svoje »oddclali«, ampak največ cmo-cij so v svojih mislih, duši in ko-šari prinesli PrckmurcI iz to.kov, iz vasi, kamor je ta orke-slervsvojl prctckkisti rad zahajal in v majhno vas prinašal utrinke prave glasbene umetnosti. Hvaležnost teh ljudi se je na
trenutek spremenila v pravi emotivni otoček celotnega večera. Marsikateremu sose zarosí le oči.
Zii konec programa je dirigent Ivan Marin izbral skladbo (D. Bučar: ÍBclokranjske pisanice), ki jo pi>zna v duSt% skladbo, s katero je marsikje doma in v svetu pokazal, kako subtilen jc lahko »njegov« orkester.
Štiridesetletni dirigentski maraton Ivana Miu-ina bomo vse-
kakor hvaležno izkoristili, tako smoga medtjstalim, predlagali tudi programu PI lARE, prek katerega bo v Sloveniji držal mojst rske delavnice za mlade dirigente tovrstnih orkestre
Ivan Marin ni odšel, on se je samo »>prešalial« na drugo področje, na ll,sio, na katerembo-do »muzicirale« njegove izkušnje. Hvala ti, Ivan Marin.
■ Slavko ŠukJar
Ugodni plačilni pogpji, krediti, leasing, menjava staro za novo,.,
AC Mlakar
c^ >
Cesta Simona Blatnika 18, Velenje l^lefon.: 03/896-66-70.
Det. 6ae: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
MERKUR
4.990 srr
<D
Glasbeni ftolp« PHIUPS, FW M390
12.990 SIT
i^lvat u ftrižcff^ las, W Meiatnili, PHIUPS, HQC 440	MOULINEX.
DAA 7
- r

31.990 SIT
VisokotUčni čhtllnlk, LAVOR, EQ20 * KIT
39.990 SIT Hladllnlli In zamrzovalnik, ZAHUSSl rr75
o
4 rt

Ponudba velja do 31. 7.2004 oz. do prodaje zalo9. ObiUkt« Merkurjev« trgovske centre!
15. julija 2004

R/í\DÚJQKÚ IDO C^s®pi/sû0f
Mojco zanimata radio in politii^a
Glasbene novičke
V ich polelniii dneh smo sc okrepili s pocll-niSko delovno močjo. Prva sc nnm je v ured-nt>fvu pridružila Mojca Krajne, ki jo že pozjw-mo. ona pa nas. Prvií jc	dek^ na ra-
diu Velenje iti NaScmčasu opravljala ^e pred dvema Icloma.po prvem lelniku Šiudlja novinarstva. Sedaj je končala že ireiji lemil< FDV-ja. in ker jo oh lem najlx)lj /anima polilika.jc i/brala Studij te smeri. »Od medijev pa imam iUi vedno najraje radio. Predstavlja mi velik Izziv, rada pripravljam scenarije,« pravi Mojca, ki letos pri nas opravlja obvezno prakso. Ilidi med le-(om sodeluje z nami, se»j lu in tam pripravi kakten intervju za radijsko txidajo Duhovna ijJcanja. Moi-ca namreč vzporedno Siudira na leoloSki pasioralnišoli, zalo med ieiom uři om>ke verouk. Dt)slej je 10 počela v Šošianju, po novem, pravi, da ga bo ptiuCevaia v Ljubljani. V naScm uredništvu bo ostala mesec dni.žepA'i dnevi pa seji zdíjíí pestri in polni dogodkov. Zato teme, kijih ho predstavljala tudi vam, najde kar sproti. kakSno pajinaložita tudi urednika Časopisa in radia. Tega je vesela, saj pravi. da ima rada veliko dcla.dn ji ni dolgčas.
Ker je j^ludijskc obveznosti za vpis vietrti ietnik opravila na obeh ťaJcultetah.bovavgustu tudi malo lenarila. Počiíniee bo preživljala docna,v Gaberkah, čc bo vreme lepo. pa bo kakScn dan skoûiJa tudi do bazena v toplicah. Že septembra bi rada spet delala, saj ji pri diju vsak tolar pride prav. Moja> vam
urednSivu, njene řlanke Niste brali prihodnji leden. Na radiu pa j o Ix^ste zagotovo slizli že prej. Tudi v p(5leinih dneh in ćasu kislih kumaric se irudimo. da smo informativni in da vam povemo vse. kar se pomembnega dogaja okoli nas.
■ bš
predstavljamo po dveh dnoli v našem
Mojcsje začasno na datovnem mastu Tatjane Podgoršak. Ta v teh dnah ža odkriva lepota predoiîmpijska Grčije, (foto: vos)
ChrisiiiiH <lru^iť v španskem jeziku
Pop zvezdnica Christina Aguilcra je sicer odpovedala dei svoje poletne koncertne turneje, a se kljub temu ni predala lenarjcnju. Trenutno
se na glasbeno sceno s svežini materialom vračajo zagrebške legende Parni Valjak. C^eprav boste pri njih le stežka našli nove glasbene smernice, so Parni valjak z iskrenim pristopom in izvajalsko odličnostjo postali stalnica na glasbeni sceni dižav nekdanje Jugoslavije, kjer delujejo že skoraj trideset let. Uvodna pesem z novega albuma, ki so ga poimenovali Pretežno sunčano, je piavtâko povezana s soncem. Sunčanom stranom sojo naslovili, kot da bi skupina želela opisati svoje trenutno stanje kot svetlo obdobje novega glasbenega optimizma. Skupaj s skladbo je na slo-
venske televizijske postaje priSel tudi videospot.
Kok Kosmač
là víkend bo v Portorožu potekal Icslival Melodije nioija in sonca. Med nastopajočimi bo tudi lanskoletni dobitnik nagrade strokovne žirije za najboljšo izvedbo. Rok Kosmač, ki bo tokrat s ,svojo novo skladbo CLscri v očeh pcwku.^1 ponoviti lanskoletni uspeh,
pripiavlja kar dva studijska albuma, Eden od njiju bo posnet v^panskein jeziku. Njen prvi španski album Mi Rcfle-jo iz lela 2000 je bil prodan v nakladi 4.Sy tisoč kopij. Zvok na njenem novem albumu se bo oziral na dvajseta, trideseta in štirideseta leta preteklega stoletja. Christina pa bo ideje Srpala tudi iz starega Hoilywooda.
I'anii_ya|jak spel valja
Po nekajletnem premoru in odlični dvojjti konccrtni pU>ščÍ
hkrati pa razen strokcA'ne ko-Diisije očarali šc občinstvo, (jlede na to, da gre za podobno skladbo, s kakršnimi je že osvojil srca slovenskih poslušalcev, kar nenazadnje dokazuje tudi prodaja njegovega prvega albuma, ki je eden najbolje prodajanih albumov v Sloveniji v zadnjem letu. gotovo velja za enega od favoritov.
Srečna mladina % zamudo
Srečna mladina je konec junija konCno dočakala izid dolgo pričakovanega četrtega albuma z naslovom 10, letnik, s katerim je zabeležila deset let delovanja. Izid albuma je bil načrtovan že v začetku leta, ko je tudi polekalo veliko praznovanje» vendar, kakor
smo že vajeni pri srečni mladini, so se stvari malce zapletle. Album lU, letnik je nastal kot projekt, s kalerim je Srečna mladina želela zaključiti deset let delovanja. Za to priložnost so nastale priredbe skladb izfiO' in 70'let in nekatere predelave avtorskih skladb. Obletnico so zabeležili tudi z dokunicntarnini niničkom o dekïvanju skupûic vse od lela 19Q3 do leta 2003, ki ga najdemo na albumu. Film je delo avtorjev Benjamin Produkcije, sicer tudi avtorjev videospotov Ri^Uer-roí-ler in Bob'street. Skladba Bob s Street je tudi prvi singl, s katerim Srečna mladina začenja promocijo novega albuma.
Reggae vikend
Od danes pa do nedelje (15. do J8. julija) bo na Sotočju pri Tolminu spet velik praznik leggae glasbe Soča Re^ae Ri-versplash fcstval. Organizator je sprva načrtoval selitev festivala na novo, večjo lokacijo, po tehtnetn premisleku pa je nazadnje padla odločitev, da bo festival tudi letos na starem (tiestu. Lctoi^nji fesitval bo potekal že petič, kar je samo Se ena potrditev, da je festival postal stalnica skwenske popularne kulture. Tudi letos je organizatorjem u.speio pripraviti odličen program, ki ga tvorijo veliki mednarodni rcggac zvezdniki v kombinaciji z najbolj ka-
___ kovostnimi tovrstnimi iz-
vajalci iz Slovenije ter iz I republik bivše .lugaslavi-I je. Največje ime letoftnje-/ ga festivala bo kultna reggae skupina Culture, prvič pa ho na festivalu nastopil tudi potomec legendarnega Boba Mar-leyja - njegov najmlaji^i sin Julian.
.>lerlinov Burek
Založba Dalla.^ Records je na hrvaškem in slovenskem tržišču izdala novi album Dina Merilna - 'Burek'. 'Burek je žc deveti studijski projekt enega najpopularnejših izvajalcev v tem gb.sbenem prostoru in obenem predstavlja prvi novi material po albumu 'Sredinom' (iz leta 20(K1).
Album 'Ourek' je Dino premie rno predstavil v Sarajevu, v bivši Titovi rezidenci 'Konak\ kjer se je zbralo več kol .500 ljudi iz glasbene, gospoda i"ske. politične in Športne elite. Ob tej priložnosti je prejel diamantno ploščo za prodanih 60.000 izvodov v BiH v samo ctiem tednu.
Olimpijski album
12. julija je pri založbi CMI Music izšel pop album 'Unity' -The Official ATHENS 2004 Olympic Games Album. EMI je za novi album zagotovila sodelovanje pisane mešanice vrhunskih mednaiodnih izvajalcev. Na albumu sodelujejo izvajalci iz 15 različnih dižav.
s štirih eelin. Med njimi tudi Lenny Kravi tz, S t ing, Destitiy's Child, Avril Lavig-ne. 'làrkan in Kadim Al Sahù*. Cîiavni temi albuma Unity', harmonija in mir, prideta do izraza v vseh skladbah albuma. Večina od 16 skladb na albumu 'Unity' je dueiov, pri nekaterih pa sodeluje več izvajalcev. Svoje moči so med drugimi združili Earth Wind & Fire in Roots Manuva, Sting in Mariza. Moby in Public Enemy, Alice Cooper in Xzibit. Wayne Wonder in Ne-neh Cherry, Tiziano Ferro in ,lamelia ter Macy Gray in Ke-ziah Jones, 'lako kot olimpijske igre, 'Unity'združuje različne rase, kulture in vere v okolju prijateljstva in mitu. Vsi izvajalci, ki nastopajo na albumu, upajo, da bo ta album pomagal pri povečanju poznavanja potrebe po miru po celem svetu. Ob izidu Unl-tyja bo založba EMi Mu.^ic prispevala vsaj 180.000 ameriških dolarjev za Unieefs vital FIIV/AlDSprogrammesv Alriki.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. Zmagovalno skladbo pa fahko sliSit€ v programu Radia Vrenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.KYLIEMINÛÛUE-Chocûlate
2.	JAN£T JACKSON* All Nite
3.	USHER • 8urn
LESTVÍCA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Vefenje in vsak č€tneK v tedniku Na§ 63S. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo. 11.07.2004:
1.NA6EU:Moial|Libica
2.ALPSKI;Mija	Micka
3.	ALFI: Gremo po nevesto A. JASMIN: Pozdravljam te Slovenija 5. SVETLIN: Gospodar na svoji zemlji
Predlogi za nedelja, 18.07.2004:
1.ČUWiŠmentano	dekle
2.DV0JČiCi	V-i-V: Lovec in lisička
3.HENČEK:Daj	vina gor
4.M	LADE FRA J LE; Brez poçuiïia nić ne bo 5.SlAP0VI:Na Bledu jevrBdu
■ m Grabner
. J
VRTILJAK
Tadeja Konečník, direktorica Radia Alfa, v trenutku, ko je bila še prepričana, da sta z Otom Giaco-mellijem, novinarjem Dela in odličnim poznavalcem smučarskih skokov, par na nedavnem »skakalnem« teniškem turnirju dvojic. »Da se ne bo odvezalo v najbolj nepravem trenutku,« si je mislila. Žreb pa je določil drugače. Giacomelli kljub dobro zavezanim copatom ni zmagal. Tadeja v paru z Alešem Pelbanom, generalnim sekretarjem Smučarske zveze Slovenije, pa je.
it i a i
i
Stanku Brunšku se vloga direktorja velenjskega hotela Paka nadvse poda. '^Rekli vi, kar rekli/* Tako je. Odkar je skočil v zakonski stan, to pa še ni tako tako dolgo, pa sploh. Zdaj se druži le še s poročenimi. Nasvet več nikoli ne škodi. Zakaj ima pri dajanju nasvetov na očeh temna očala Peter Pušnik, direktor Muzeja premogovništva Slovenije? Zaradi sonca vendar.
Darko Zupan, nekoč svetnik v mestnem svetu, je pogost obiskovalec centra mesta. Odkar so republikanci izgubili svoj prostor, ki jim ga je v najem dajala občina, bo verjetno še bolj. V soboto si je s hčerko ogledal predstavo pouličnega gledališča Ribič, vendar Zupan igralec ni hotel biti. Kar nekajkrat ga je gleda-liščnik poskušal vključiti v igro, pa je le odkimaval. Ni hotel ne jabolka in ne piva, pa tudi morski pes ni hotel postati za kakšno minuto. Čudno, včasih mu je pozornost godila.
Oopivo. ki |)ov/.rora raka
ZUravsivcni strokovnjaki sc bojijo, da jc bilo s cepivom pn> u oiroški paralizi okuženiii z opičjim virusom veliko vcC ljudi, kot so raziskovalci prvoino predvidevali. Slcvilkc naj bi bile milijonske. od leia strokovnjaki vedo, da so bile pr-vinnc ampule cepiva okužene z virusom simian 40 ali SV40, ki napada opicc, pri ljudeh pa povzroča raka. Na desetine milijonov ljudi v /.DA in neznano število ljudi drugih držav, vključno 7 Veliko Britanijo, Avstralijo in bivšo Sovjetsko /vezo. jc bilo izpostavljeno okuženen^u eepivu. Ministri zazdravjc trdijo, da so okužbo po letu 196.^ popolnoma odpravili. Sedaj Michele Carbone z Univer/c Loyola v Chicagu trdi, da novi dokazi na-
vo so ra?en v bivSi Sovjetski zvezi uporabljali tudi na Kitajskem. Japonskem in v vcCih afriških drf avah. Cc so njene trditve res-nične, bj to pomenilo, daje bilo cepivu i>'p<^stavljenih več sto milijonov ljudi.
Aids 8C nc/adr/.no siri
Condoms don't kil
kazujejo na to, daje bilo cepivo v bivši Sovjetski zvezi okui^eno tudi po letu 1963, najverjetneje tudi v zaCci ku osemdeseiih let prejšnjega stoletja. Enako cepi-
Lanisejczvirusom bivna novo okusilo skoraj pet milijonov ljudi, kar je već kol kadar koli od izbruha krize.
Po (Kcnah Programa Združenih narodov za boj proti aidsti (UNAIDS) je po vsem svetu z virusom okuženih 38 milijonov ljudi, kar je nekaj manj od dosedanjih navedb.
Lani je za posledicanii okužbe umrlo 2,9 milijona ljudi, med katerimi je bilo tudi približno 500.000 otrok, mlajših od 15 let. UNAIDS Se poudarja, da bi prihodnje leto potrebovali 12 milijard d<îlarjev za boj proti pandemiji aidsa.
Stanje jc najslabifc v pod^šahar-ski Afriki, kjerživi kar 25 milijo-
nov okuženih. V V7hodni, južni in jugovzhodni Aziji je okuženih 7,5 milijona ljudi, v Latinski Ameriki 1,6 milijona,v\7:hodni Evropi in asrednji Aziji 1,3 milijona. v Severni Ameriki milijon, v zahodni Evropi 5i^0.0Gl), v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu 480.000, na Karibih 430.000 in v Oceaniji 32.000.
Hrilanski potapljači misli ja$lu{$a / uro
Londt'in - Britanski potapljači so pri potapljanju v morju ob britanskem prlstanisču Blit odkrili velikanskega jastoga z ročno uro, ki naj bi jo ćlenonožec "ljubosumno čuval". Najdena ura, ki ni imela oznake, da jc vodotěsná, je pi^ 1 reh letih v vodi p<w-scm normalno delovala. Velikanskega jastoga, starega najmanj 30 Icl, so prenesli v akvarij v mestu Tinmaut naseverovz-hodu Anglije, sk'upaj z njim pa
li novo uro, ki pa bo vodolesna.
IVhid/rfirska mladimi ima raje Sadama iii Hin l.adaa kol Busha
Biudimpešta - Madžarski srednješolci imajo raje nekdanjega iraškega diktatorja Sadama I iu-i^eina in vodjo teroristične mreže
IVlicrosortov prenosni
^ledia Oeniť
C_=
so v akvarij položili tudi njegovo priljubljeno uro. Cc se bo pojavil pravi lastnik ure in jo zahteval nazaj, bodo jastogu kupi-
Al Kaidu Osamo bin Ladna kot pa sedanjega ameriškega predsednika Georgea Basha, so pokazali rezultati ankete na Madžarskem. Najbolj osovražena I uja o.sebnost med madžarskimi najstniki je Adolf îlitler, ki ga ne mara 25 odslc)l-kov vprašanih, sledila mu Bush s 23 odstotki in Bin Laden s 16 odstotki glasov srednjeMeev. Po rezultatih ankete, kije zajela 34.000 učencev iz 655 srednjih §ol, je bolj kot Bush priljubljen tudi nekdanji sovjetski diktator Stalin.
Na strani Amazon.com, ki omogi^a nakupovanje prek sve-lovnega spleta, je že omogočeno naročanje Micrasoftovc novosti Portable Media Center.
Gre za prenosno napravo, ki bo uporabniku omogočala poslušanje glasbe in gledanje video vsebin.
Za zdaj bo naprava dosit^pna samo uporabnikom v /DA^ saj so že objavili, dn bo na napravi mogoče gledati tudi tekme ame-riSke prve lige v baseballu, ki se bodo lahko shranjevale neposredno na Portable Media Center.
Prvi kupci naj bi naprave, ki sojo zasnovali kot konkurenco za priljubljeni Applov iPod in ra/vijali od leta 2U(J3, dobili ob koncu poletja /a zdaj sta na vo Ijo dva modela, in sicer Zen Portable Media Center in Sanxsun-gov YH-999, njuna cena pa se giblje cokoli 50(1 dolarjev (97.200 SÍT).
Zenová naprava bo predvidoma dostopna konec avgusta, Sam.simgova pa septembra.
i

CSl&EBQ
Lepší standard
Kako Čudno se včasih slišijo raicne stvari. Eni pravijo, da postaja Vele-nja mesto revežev, druj^i. (ia imajo zadnji čas lepši standard. A imajo k lepšo blagovnico Standard.
Podobnost
s šaleškim n<>^(»mettijn je letos tako kot z mnogimi našimi strokovt\ja-ki: niso na mestu« ki zaslužyo«
Križanje
Nekateri u nekaterih znamenj menijo, (Ui so v Zgornji Savinjski dolini vse bolj p(»božni ljudje. Vse vet se jih križa. Ven* dar le zaradi vračanja gozdov cerkvi.
Brez izpita
Na velefijski gimnaziji tudi letos niso nareilili zaključnega izpita. Pa vendar zaradi tega stari rav natelj ne bo ponavljal.
Prepoznovnost
Skok čez kož<» nžij bi bil neke vrste »zaščitni znak« Šaleške doline. Se vedno bolje kot skok iz kože zaradi kakšnih večjih težav v tem okolju.
Premika se
Pri mis je še vedno precej takšnih* ki kritično pra^'ijo, <la se v Velen.ju nič ne premika. To seve-da sploh ne dr/i. Na raznih koncih ol)čir>e je veliko plazov!
Utišanje
Do ktmca septembra naj hi dokončno končali obnovo spomenika Onemele puške, ki so jo začeli že lani. Upajmt), (la bo po koncu obnove spomenik Onemele puške res lak. da b(Klo dokončno onemeli tudi kritiki njegove obnovo. In tega. da sploh stoji.
Slovenska jesen
Mno}>i pri nas se sprašujejo, ali bmJo le* tošnje parlamentarne volitve pri nas res nek«ij po-sehn^a» Da bodo Sloveniji sretli jeseni prines* le pomlad.
Sendvič
Po tem« ko so nekateri ujjotovili, da jim daje k<K»tna moka dober kruJi, v ^»štarxju nekaterim ne diši še kurilni senvič: premojî. namazom z ^u-dronom.
15. julija 2004
n^HlàS
Kako ustaviti propadanje Kardeljevega trga?
Vwmû poslovili proslori propacUijo - Otoki, ki naj l)i polepšali l)(l()nsko naselje, so zai^ašeeni - LasliiKsivo garaž še ííí r ešeno -l.elos obnova tlakovanih poli na Iriju
Bojana Špegel
Najprej pohvala. Prejšnji leden smo ponxíalí ovclikein divjem odlagališču pri gara/ah pod Kardeljevim Irgom. Ko smo pripravljali CIanck, smo poklicali kar na nekaj naslwov odgovornih in Ù so v sredo, dan pred i/zidom Na^ga Casa, poskrbeli za odsiranilcv nakopičene nesnage, /al pa vedno lei^avc, ki jih čutijo prebivala blokovskega naselja na Kardeljevem irgu, niso lako liilro rešljivi, O enem, ki se vleče /c 20 Ici, smo govorili s Katjo Slu* ga Harmincar, prcd.^lavnico iasinikov stanovanj in stanovalcev bloka Kardeljev irg2, pa tudi z župaiHini MO Velenje Srečkom Mehom. I/ primera smo samo izhajali, saj gre /a najbolj zapuščen lokal na irgu, ki nc Ic, du kazi videz vhoda v velik sliinovanjski blok, ampak jc 7.C nekaj Ici ludi nevaren. Slugova nam pripoveduje: »V bloku sc zelo irudimo, da bi naSe okolje čimbolj urejali. Tako smo ic obnovili fasado na
jc ludi koga od mimoid(5čih, ki gredoprotivhoduvblok. Razpoke na lokalu so ogromno, vanje spravil ludi celo dlan. Vmes so slaniïvalci skupaj z uprav'ljal-ccm, podjetjem llabii, kije vsa lela pošiljal dopise lako laslni-ci kol ludi na inpSekcijskc službe in MC) Velenje-sivar je prišla ludi do republiških inšpektorjev, dobili nekaj skopih odgovorov, ki pa ležave niso rešili.
Morda se bo sedaj vendarle premaknilo. Po tem, kojc Jíx^e Kavtičnik nasvclu MO Velenje postavil vpraj>anjc, ali bi sc dalo lasinike nedokonačnih lokalov prisilili k prodaji ali ureditvi prcîstora s tem, da bi jim z.a-raču navali viSje nadomcslilo za stavbno zemljice, o tem ponovno /ačeli več govorili. Na sestanku, ki so ga sklicali na Habitu, udeležili pa so sc ga ludi predstavniki tibčinc in siaiK^-vaicev, so se dogovorili, da bodo odgovorni na občini v/po-siavili slik v lastnico in z njo opravili pogovor. Za lo jc zadolžen Marko Vučina. Lastnici
Dejstvo jc, da si lasiniki stanovanj na Kardeljevem trgu 2:?eli-jo, da bi bil njihov blok Čimbolj urejen. To je nemizadnje njihov dom. indijo si tudi, da bi bil varen. Podobne želje imajo tudi v presoialih blokih v naselju. Prav v vsakem je v prilliČju kakSen zapuščen lokal, ki ni ravno lep in zanimiv. Avsaj nevaren nikdo |e lasinik gara/?
Obnova Kardeljevega irga, ki jo sofinancira ttidi MO Velenje, iraja že nekaj časa. Nekaj dotrajanih stvari so na Irgu že na-domeslili, ostalo pa je precej. Kako kiiže z nadaljevanjem obnove, smo vpraSali tudi župana MO Velenje Srečka Meha.
da ne kaže slaho. V teh dneh smo napisali pogodbo v vrednosti 14 milijonov tolarjev. To pomeni« <la se bo v kratkem ot>nova nadaljevala, s tem denarjem pa bomo obnovili pohodne povri^ine na Ir^ii. Calui pa nas še zelo dr»lgotraJ« no in te/avno delo du;;oviirJa-
Kardetjev trg je poin zaprtih lokalov. Tudi ob vhodu v bfok Številka 3 Je eden, ki ni prav nič
lep. A vsaj nevaren nI.
ko daleč, da bi Jih dokončno uredili, določili lastnino. Sele potem bo mogoče dobiti vzdrževalca« ki bo odgovoren tudi /a red v gani/nih b(»ksih.** Druga Icžava v tem strnjenem naselju so močno propadajoči lokali in poslovni prc"stori pod bloki, v prilliČju. Najhuje je na Kardeljevem trgu 2, pa tudi 1
in Zanimalo nas je, ali je MO Velenje lastnik katerega od lokalov in kako lahko ukrepa, da se propadanje ustavi, saj težava ni majhna. Srečko Meh odgovarja: **Občina k sreči (v tem primeru) nima prav veliko lastnine na Kardeljevem trgu. Skrbeli bi morali le /a prometne in neprometne pcwrAinc. Težko
povem, kaj lahko ukrenemo. Vsaj v tem trenulku. Vsi vemo. da je lastnina danes eden od ključnih elementov, alfa in omega vsega. V tujo lastnino pa nc smemo posegati. Za primer naj povem, da tudi Mayer-holdove vile v Starem Velenju ne moremo odstraniti. Kljub lemu, da imamo odločbo inSpck-torjaza rušilev, gradbenega dovoljenja/a rušitev zaradi ncdo-konča nega de n aci i )n a lizacijske-ga postopka ne dobimo." Bosic peškami, kot je predlagal s-vctnik Jože Kavtičnik lastnike lokalov z višjimi nadomc.slili za stavbna zemljišča prisilili, da lokale uredijo ali pa prodajo? *To jc naš namen. Kdaj bomo to lahko uredili, je vprašanje, saj lo ni čisto enosiavno. Najprej je namreč ircba sprejeli si-siemski odlok za celo občino, saj ne moremo sprejeti odloka, s kalerim bi "priiisnili" le enega ali dva lastnika," Težava torej ni re.iljiva čez noč. Morda pa sc bo vendarle premaknilo. Na bolje, seveda.
Nedokončan poslovni prostor na Kardeljevem trgu 2 ni le grd na pogled, ampak tudi nevaren.
balkimih. hodniki so prebcljcni, tudi vhod smo uredili, zaščitili smo zvonce, ker jih sicer nenehno uničujejo. A kaj. koje lakoj ob vhodu nekodončan lokal, v kaierem je doslej že gorelo, prišlo je do vdora vode v naše kieti^v njem pa se kljub lemu, da ga slalno zabijamo, zbirajo nepovabljeni gostje. Imamo občutek, da ludi ostali prebivalci lokala niso najbolj ljudem prijazni, saj sc v njem najdejo tudi miši, podgane in različni manjši plazilci, vanj zaidejo tudi psi. Zelo si želimo, da se lokal uredi, vendar dolgoletne prošnje in prizadevanja doslej niso bile uspešne. » nam pripoveduje,
Poslovni prostor, ki je bil zgra-jenže Icla 1984, nikoli ni bil dokončan. Lastnico sozdopLsiže večkral opozorili na ncv-zdržno stanje, a je odgworila le enkrat. Leia 19%. Takraijc zapisala, da bo v roku enega leta lokal dokončan. Pozneje ni več niii odgovarjala na dopise. Stanje bkala danes je takšno, da lesen nadsirešck odpada, ker gre za tujo lastnino, po je nihče ne sme odsiraniti. Lahko pa poškodu-
k^kala 7.. G. so paslali še en dtv pis, v katerem so ji dali K dni časa. da odsirani nevaren nad-sia\^k in primem<i zavaruje lokal, da ta ne bo več nevaren. V njem se bojda zbirajo tudi narkomani, za igro, in to zelo nevarno, pa ga uporabljajo otroci, V dopisu so zapisali, da bodo, če lasinica za (o ne bo poskrbela, to naredili na Habitu, račun pa bolavili lastnici.
nja o lastnini jiantžnih boksov pod bloki in ploščadjo. Zavedam se« da Čez noč ne ho šlo, saj so nekateri stanovalci ob nakupu stanovanj dohili od-ločbe, v katerih piše, da sodi zraven tudi garažni l>oks. Vendar lastnina ni od stanovalcev. Komisija, ki dela na tem, bo letos poskušala pripeljati /(;ikI-Ihi |x>krltih {garažnih boksov ta*
Trg zarašča trava In grmovje, zeleni otoki med betonom so sicer zeleni, urejeni pa prav nič. Tudi t aine poti in stopnice so dotrajane. MO Velenje bo letos za obnovo teh namenita 14
milijonov $iT.
VI PIŠETE

V njih še kako živi škalska duša
Ena i/med iihlikdru/enfit krajj-nov Sk^l in Hrastovca jv >s;ik<K ktnv vaškn olifiipijada, kija prl-rvjii tiink;ij^njc i«|)«)rti>o drui^rv<k Na njej se lekniovalci ii razlićnih kRtjťvnih skupnosti predvsem velenjske oliiine. in tudi sosed* njih, pa i/ skupnosti severovzhodne Slovenije, pomerijo v m/-ličnih spreinostnili i}>nih o/in»-ma knieckili opni vili h. V sobolo so pripravili 22. olimpijado, prvić pa so skupaj z njo slavili ludi krajevni praznik, saj diin paid lom predali namenu preurejeno ccslo oh kopalij^u. Hermun Arilč. predsednik domačega šporincga društva {chc-nem jc uidi predsednik vaškega odbora Škalc). sc je oh Icj pri-kx^jícsii zahvalil Mestni občini Velenje in ÎA'ajaleu.pa ludi vsem, ki .so udarnii^ko preuredili tri avtobusne postaje in uredili vse potrebnem bodo začeli gradili ka-nalizaeijov/AScIku Podlubcla. Skupaj s krajanom Avgustom Oblakom, kijimjc sa'di prcjî>njc-ga meseca pt^žar uničil gospodarsko posli^pje in skorajda \'se kme-lijske stroje in drugo orodje, pa se jc zahvalil krajanom Skal in I Irasuuca, ki so.w odzvali klicu na pomix in zbrali veliko denarja, da bodo Oblakovi čim prej
obnovili objekt in začeli normiil-no živeli Pomemben delež jim je primaknila ludi občina- Avgust Oblak je povedal, da bo prav zaradi te solidarnostne pomoči in denaiia. ki .so ga dobili od občine,
nosti. Vsi so nadvse prisrčno pozdravili luko imenovane preseljene Škalčanc. /aradi kopanja premoga in drugih razlog^'jvsomno-gi Skalčani po letu 194.^ zapustili svoje di>m<we in se preselili dru-
jcnamrečprišelvsobotov Skale celo iz Kiinade. V kr«iju z njimi ohranjajo slike ludi tako, da jih vsiiki dve leli p<3vabijo na olimpijado. Letošnje srečanje je bilo e najsi o.
hlev pt^d slreho najverjetneje v mesecu dni.
Na letošnjo olimpijadf» so prišli lekmovalci iz 11 krajevnih skup-
gam.Ti Skalčaniso-koljeptwe-dal I Jerman Arltč -razseljeni po ccIi Sloveniji, nekaj ludi drugod pù Evropi, in celo i^-en nje. Eden
Radi se vračajo v svoj rodni kraj
V prvem delu so zanje in druge d'iLskovak'epripraviliziinimiv kulturni program.v katerem je med drugim nHSlopil domaČi meSani
/ r -
pevski zbor, prvič pa je pa'dstu-vil tudi domači narodnozabavni ansuinbel, ki pa 5e ni izbral svojega imena. Vseje nagovoril tudi podžupan Mestne občine Velenje in p(xslanee lkij;in Kontič. Lepo dobr(")došl ice in veselje, da so spel med njim, je preseljenim Jikaičanom izrekel ludi škaUki pesnik OoW'c Lipnik. Prav za so-lH>ino srečanje z njimi je spesnil pe.sem Poncwno sa'čanje in z njo med drugim pwedal:
Komur v Skalah korenine nekdaj so pognale, z njimi je spomine, dušam so jih dide. Tam na varnem so ostali vrucajo se redno, že/je lam p{)gfwli. in taki) lx> mino.
Jože ArisKivnik, ki sedaj živi v Smartnem ob Paki, se je v imenu vseh preseljenih Škalčanov zahvalil za prisrčen sprejem in Z4i-gotovi K da v njihovih genih še kři-ko živi Skalska du5a in v sv<ij rodni kraj bodo ludi v prihodnje radi prihajali.
Na Škalsko olimpijado radi prihajajo ludi krajani Razkrižja, Vo-ličine in Radweev. Skupaj s lekmovalci iz Ra/križjaje prl^*l ludi njihov župan, ki je bil lakoniiv-dui^n nad j^calskim pevîikim zborom, da jc pevke in pcvcc povabil na gosiovanje k njim. Kulturnemu deluje sledil lekmo-valni del. v kalerein jc največ po-zorniwii, kol na podi'ibnih lovisl-nih priredilvah drugod, ludi v Škiilah privabilo vlečenje vrvi.
■ vos
Zlata poroka Tanjškovih
Ptîscbej svečano sta v soboto svojo ljubezen znova poirdila Franc in Marija lanj^k i/ Pod-gcre v občini Smarino ob Paki. Življenje ju je združilo, ko .sta se oba zaposlila na /^ckz-uiik) postaji v Velenju, kjer se je vnela ljube/en, in K), julija 1954 sla si prvič obljubila zvestobo v dobrem in v slabem. Franc, siccr rojen avgusia 1932, je moral kmalu po poroki zapustiti dom in oditi na do-služenje vojaškega roka. Marija je ostala sama, je bila pa zalo loliko bolj vesela, ko se je mož čez 15 mcsccev vrnil Ta-kral sla začela razmišljati o no-
vih življenjskih načrtih, lotila sla se gradnje hiše, dobila tri sinove, za njimi pa 5c hčer. Frane je dolga leta aktivno sodeloval v Dru.^lvu upokojencev v Smartnem ob Paki, zdaj pa je Že osem lei njegov pred.sednik. Za svojo angažiranost je dobil ludi županwo priznanje. Dela ni nikoli zmanjkalo tudi za leto starejSo Marijo, sicer rojeno 21). junija 1931, ki je "nosila kar iri hiSne vogale". Ljubezen, ki je mnogi nimajo, 7a vse takšne in ludi druge, ki morda želile dočakati 50 lel skupnega življenja, sla nam zaupala, kakšen jc njun reccpi:
"Skromno in delavno je bilo najino življenje, imela sva se rada in .spoSuwala sva drug drugega Trdega dela sva se naučila zev najini mladasti, na najinih domačijah, žc zelo z.gi"»daj sva spoznala, da bova znala bili srečna, četudi je bií najin kruh zelo trdo in težko prislužcn. In četudi sva se kdaj sprla, nikoli nisva sprta ostala, nikoli nisva imela lihih dni in nisva pasla muhe."
Resnično vama, zlaioporočcn-ca, tudi v urednišivu želimo še veliko ljube/ni in ve.selja drug z drugim in z vajinimi vnučki.
Jubilanta s hčerko in sinovi (Foto: Tekauc)
Mnenja in odmevi
l\<hi	(lol/nosli
Odgovor na članek z f^ornjim naaJovom r prejšnji številki Našega Casa.
V zvezi z zapisanim, da »govoric o igricah, lobiranju, akliv-mwllh predvsem dveh kandidatov, ovmc.Šavanju politike... ne manjka« izjavljam, da nisem sodeloval pri nobenih Igricah, nisem prav nič loblral ali vodil kak.<ne druge akirvnosii. Ve.s Čas pa sem opozarjal na ncpravil-nosli in nckorckinosii, ki so sc pri vodenju postopka dogajale v mojo Škodo.
Lani .sc jc dirckior tik pred glasovanjem na učileljskem zboru opredelil za spremembe, a zagotovil podporo lislemu, ki bo dobil največ glasov, Dobil sem le glas več kot prolikandi-dai, občinska komisija za volitve in imenovanja pa je podprla edino g- Valcia, kar je bil razlog, da me je svei zavoda po-slavil le za vršilca dolžnosti. Letos je bila podpora učiteljskega zbora, pred kaicrim smo vsi .štirje kandidati predstavljali svoje programe, občulnejša (31
: 20 zame v drugem krogu). O dogodkih na svetu pa izjava g. direktorja ni povsem ločna. Pravi, da je svel, polem ko ni dal večinske podpore nobenemu od kandidatov, za v. d.-ja imenoval kandidala, ki je dobil največ podpore. V resnici seje svet zavoda sestal dvakrat, prvič 10. junija. Na lo sejo g. Valcl ni želel priti, ostala dva kandidata pa sia povedala, da ob taki podpori učiteljskega zbora (prvi 9, druga nič glas(w) ne moreta opravljali nalog ravnatelja 1er sla se odpovedala predstavitvi programov, Svei je kljub lemu izvedel glasovanje 7 vsemi štirimi kandidati. Dobil sem največ glasov, ne pa večine vseh članov svela, kar ob Slirih kandidatih in dveh odsotnih članih ne preseneča. Drugi krog z dvema kandidatoma, ki Sla dobila največ glasov, kot je to bilo dvakrat na učheljskcm zboru, na svetu naj ne bi bil mogi'JČi?). Seveda sem ob ponudbi (le) predsednika sveta, da bi bil imenovan ponovno/a v. d., želel razmislek, nisem pa je zavrnil.
Na naslednji seji 22. junija je bila od štirih kandidatov priso-ina le kandidatka, ki je hkrati ludi članica sveia. Kaj se je na seji dogajalo, uradno ne vem, saj do danes (11. 7. ) še ni zapisnika- Vem le. da so glasovali petkrat, da jc bilo tokrat možno tisto, kar na prejšnji ni bilo, in da je po petem glaskwa-nju bil za vršilca dolžnosii imenovan g. Vulcl. Vmes se je zgodila še anonimna prijava na Inšpektorat, ki bolj kot priložba na tri učitelje izzveni kot dokazovanje moje nesposobnosti za vodenje šole, n^istala jc verjetno v krogih znoiraj SCV. Vmešavanje politiko? Lani sia mivsedemčlanskiobčinski komisiji za volitve in imenovanja dala podporo člana SDS in SMS. ostali so bili proti. Letos so bili mehkejši, dali bi podporo obema kandidatoma, ne pa samo meni, zato sklepa niso oblikovali. Se/nam Članov svela je bil iskano blago za nekatere politike, bile so iclcfoni-jade... Seveda je to vse legitimno, če je korektno in pošteno, ob jasnih pravilih. Šola je javni
zavod, zalo v njej morajo sood-l(»čaii dijaki (le šole) in starši (dijakov te Šole) in še kdo. Ne strinjam pa se, da so nanizani dogodki stvar časov, ki da se .spreminjajo. So predvsem stvar ljudi v njih. Spremembe na delovnih mestih so stalnica in zamenjave pogosto prinašajo ko-rislne novosti. Voda se mora pretakati, dn se ne usmradi, vendar naj ne pljuska. Ime šola izhaja iz grške besede schola, kar pomeni mir, da sc lahko človek posveti branju, študiju, pogovoru o duhovnih rečeh. Mirne, dogovorjene in pošteno izpeljane naj bodo tudi spremembe v njej. Tudi v tem primeru, saj gre, i>b vseh morebitnih pomanljivostih in slabo.siih, za eno preverjeno uspešnejših in programsko kakovostnejših gimna/ij na Slovenskem. Inza njenega ravnatelja, kije ime) v Štirinajstih letih pri oblikovanju vsega dobrega v njej tudi nekaj prstov vmes.
■ Andrej Huzman
l^>novno v pravljici
Na Občini Šoštanj smo razočarani. nad Člankom Ponovno v pravljici..,, obljavl-
jenem v prejšnji številki Našega časa. Občina je že v preleklo-sti z nemalo akcijami dokîtz.vV la, da podpira labornišlvo. Lani, na primer, smo podprli organizacijo državnega labomiške-ga mnogoboja, vsako leto pa preko letnega programa soíi-nanciranja Šporla podpiramo obe taborniški društvi v Občini Šoštanj. Skratka, Ic stvari se pogosto hitro pozabijo. Za srečanje županov in podžupanov v Ribtiem pri Dle-du smo .Šesl dni prej prejeli vabilo skupaj s pi>godbo o dona-lorstvu, po kaleri naj bi plačali Šaleški zvezi tabornikov 700.000,00 tolarjev. Občina Šoštanj v proračunu za leto 2^)04 nima predvidenih sredstev, ki naj bi bili predmel zgornje pogodbe. Tako visoka sredstva se načrtujejo vnaprej, o njih .se odloča na osnovi vloge, prošnje prejeli pa smo samo pogodbo, kar se nam ne zdi primeren način. Da ne bo pomole, tudi če bi prišla vloga v primerni obliki, ji v tem času zaradi že omenjenih vzrokov nc bi mogli ugodili. Kot velik ljubitelj narave in druženja bi .se župan, kol tudi podžupan, z veseljem udeležila
taborniškega srečanja, a sta žal bila oba zadržana. Županje namreč ludi poslanec v državnem zboru, ki v tem Času dela še s polno paro. Kot nc ravno velika občina pa s svojimi zaposlenimi lahko le pi^krivamo najnujnejše deloVťUije občine in si Ic stežkav kratkem času organiziramo prisotnost na kakšnem srečanju, navkljub veliki želji. Tabornikom bi radi sporočili, da smo jih v preleklosti že večkrat podpirali in jim na različne načine pomagali, kar zagotovo ne bomo opustili tudi v prihodnje. Morda bi bilo lažje uskladili termine in zagotoviti pristv inosi »občin«, če bi se o datumu poskusili uskladiti zvscmi. CiHS dopustov pa bo tudi županu Občine Šoštanj omogočil, da se bo »oglasil« v Ribnem v času, ko bodo tam laborili šoštanjski otroci. Predvsem bi radi povedali, da je besedilo članka pustilo napačen vtis, Taborniki pa zagotovo vedo, da jim vedno priskočimo na pomoč, če je Ic v na.ši moči.
■ Tjaša Rehar, referentka za stike z javnostjo
15. julija 2004

Matic Osovnikar - sin vetra
Vokîtijski allolski (k^Iiivd so v sobolo in íkhíoIIo izvíxlli druso atiolsko priivdiUn v kratkem rasu - I^o iiu^díiaiodíKMn niiUnfiu ob iiidarskeni |)ra/niku jo l)ik) lokial na vrsli rlansko dr/axno pr vcnsivo P
J. Piesnik, S. Vovk
Vedno v/ornim organizator-jem jo jc lokrai zagodlo hladno vreme, v soboio pa Sc hud nalrv ?! moíínim vetrom. Vely rje tekmovanje /cia oviral, prav po njegovi zaslugi pa so bili ljubitelji aileiike priča liaslej daleć najhi-ircjšcmu teku na 100 moirov v Slovemji. /anj je piiskrbci Skot-jcločan Matic Osovniksir. Veter vhrheljebil res občutno premoćan. ludi upoSlcvanju njegove pomoći pil je cas već kol sposlljiv ćas, ki prić« o odlični pripravljenost C)s(ivnikarja. Tojc potrdil v nedeljo, ko jc brc/ vsakega vclra v lirbet na 200 meirovseasom 20/»l '/a iri stotinke izboljSiil slovenski rekord Boštjana Horvata iz leta 1909, nov rekordni ćaspa ima tudi visoko mednarodno vred-mwL S lem je Matic izpolnil prvi del svoje obljul>c/ milinga ob dnevu rudarjev, da bo kmalu izboljšal državna rekorda na UW in200meirov. Na krajci razdalji mu lo v Velenju zaradi premočnega velni še ni uspelo, vsekakor pa jcl0,2l Urbana Aema-na iz?e kardalnjcga Icia 1998 v veliki nevamasti,
»'/c nekaj ćasa sem ćuiil, da imam oba rekorda v sphnterskili disciplinah v nogah. V soboto je i^al pihal premoćan veler, danes
|Td so bili pogoji idealni. Prićaku-jem, da bom na olimpijskih igrah v Se bi>ljši tbrmi, 7.e s sedanjo pa sem zelo zadov<iljen,« se je po nedeljskem rekordnem teku veselil novi državni rekorder.
Jolanda je o tem povedala: »Tveganje za paskodbt) bi bilo preveliko. /elosem si Želela nastopiti, ker bi bilo to skladno z mojim naćrlom priprav na olimpijske igre. LeloSnjepoletjejcres-
Prav zaradi preveč hladnega vremena nekateri najbt^ljsi zaradi velike nevarnosti poškodbe niso nastopili, ljubitelji atletike pa so najbolj pogrevali Alenko Bikur In seveda Jolamlo CepLtk.
Nina Kokot
nićno grozno in le na pcfe:iei tekem so bili pravi pogoji za dtv brc izide. Do Aten bom nastopila le v Birminghamu 25. julija in leden dni pozneje v Bel-giji.«
Slovita Merlene Otty je v soboto siccr nasiopila v prcdtcku na 100 metrov in s premočnim vetrom dosegla izvrstnih 11,13, nastopu v Imalu pa se je odp<A'e-dala.
Zanimivih nastopov in dobrih
Boštjan Buč
dose?:kov vseeno ni manjkalo. Odlićni so bili olimpijci Miran V(»d(>vnik s kroglo (20,24), Primož Kozmus s kladivom (77,15), Rožle Pre/.elj je za la^ zgreSil 228 em, pii tudi domaćin Boštjan Ulic. ki je na m z
ovirami kaj kmalu prehitel vse tckmecc za krog. oh samo Ï3 stopinjah pa seveda prav vrhunskega rezultata ni zmogel (8:46,04). »»Vpeickbomodscl na priprave vžvicarski St, Mori tz, Ćcprav som sprva nameraval v Ciiopijo. Vendar bi bila vadba na M)\)() metrih nadmorske višine pred olimpijskimi igrami preveliko tveganje. Kaj takega sc nikoli nisem počel in bi .sc lahko moje telo odzvalo dru-gaće od pričakovanj in ves trud bi scl po gobe,« je med ostalim povedal Došljan Buć.
Državno prvenstvo je bilo .seveda lepa prilika za uveljavljanje Ziilo obetavnegii rodu mladih velenjskih atletov in atletinj. Z drugim mesti"» se je v skoku v daljino odlikovala Nina Kokol, s-vo-je velike moi^nosli pa so napovedali tudi ostali.
Velenjskim at lelskim delavcem seveda svojih organizacijskih spi'soimosti ?e dolgo ni treba napovedovali: so jih polrdili tudi lokrai.
Orlici so znova leteli
Vsniućaj?»koskHkalnem sivdišću ob Velenjskem gradu sta bili v petek in soboto uvodni tekmi smučarskih skakalcev Za poletni celinski pokal mednarodne smućanike zveze. Obe sla v Velenje privabili okrog 80 mladih skakiileev i/ 17 držav, ki si s tem tekmovanjem želijo zagotoviti nastop na uvodnih tekmah zim-skcgťí svvtiwnegii pokala. ( eprav brez najbolj zvenečih imen svetovnega skakalnega športa, sta bili obe tekmi zelo zanimivi. Šc po-
.sebej, će k lekmtwalnemu miku dodamo jki zanimiv spremljevalni spored, /a katerega so t udi t o-krat poskrbeli velenjski organizatorji. Najdaljše skoke so ljubitelji lega Sporta videli na petkovem uradnem treningu, najdlje pa je poletel Poljak Robert Mateja, kije z 92,5 mclra le za meter ziiostal za rekordom naprave .laponea Jamade. Na petkovi tekmi za 18. rudarsko svetilko sov odličnih razmerah trojno zmagoslavili sloven-
ski predstavniki. Presenetljivi zmagovalec je poslal Bine Zupan, drugi in tretji sla bila Jernej Damjan in Robert Kranjec, najboljši tuji predstavnik pa jc bil Poljak Maleja naéeirtem mesta S petim mestom jc bil odličen Mislinjćan Ciorazd Robnik, de-seti jc bil Primož Piki z Ljubne-ga, najboljši predstavnik do-maćcgii kluba pa je bil Milan Žr lvic na 27. mestu. Sobotno tekmo za 8. pokal Gorenja jc zaznamovala nevihta tik
RCKLI sa
Jernej Damjan, najboljši Slovenec letošnje revije skokov: »Zelo .sem zadovoljen z nastopom. Običajno mi namreć poletne sezone niso ugajale, letos pa sem sam sebi že na zaćelku dokazal, da znam skočili tudi poleti. Moj na^dednji cilj seveda je, da bi na naslednjih tekmah dcwegel normo za nastope na prvih tekmah zimskega svci(v
\Ticgii pokaj a, veliko dlje naprej pa ne rit/misij am.« Primož Pik! z Ljubnega: »Mogc^e a'm pričakoval celo već. Med tednom sem namreć skiikal veliko lx>ijc, zato sem bil v petek kar malce razočaran, vseeno pa 6. in 10. mesto niti nista slabi uvrstitvi. Na nasled-
njih tekmah bom skašal doseći enak rezuliai kol luni, ko sem se uvrslil na prve lekme zimskega svetovnega pipkala.« GoRtzd R<»l>nik iz Mislinje: »Z^ime je bil tocden najboljših vikendov doslej v Velenju. S 5. in 4. mestom sem seveda zelo zadovoljen.«
Primož Piki (Ljubno BTC)
Gorazd je navdušit svoje obozeva/ce
NaJbofJŠi za rudarsko svetUko (pn/i z /eve Jernej Damjan, zmagovalec revije)
pred zaćcikom tekmovanja, ki so ga nato z manjšimi zapleti lirez težav speljali do konca. Dokaj .spremenjene razmere v primerjavi z večerom prej je tudi z nekaj sreće najbolje izkoristil mladi Avstrijec Stefan Kaiser iz Za-homca v Zbiljski dolini. S pelko-vega četricgii mesta sc jc na drugo v sť>boto povzpel poljak Mateja, vnoviépajcbilixiličen.fer-nej Damjan na tretjem meslu, s čimer .si je po dveh tekmah zagotovil vodstvo v skupnem sei^tcvku celinskega pokala. Svojo prikiŽnoslsla Še bolj kol v pei-ekizkorisiila Gorazd Robnik, tokrat ćeirii skupaj z Rokom Ur-bancem, in Primož r^kl. ki je petkovemu desetemu mcstuvsobo-10 dodal kar .Šesto. Oba sta seveda premagala vrsto znanih skakalcev, med njimi N-se mcše repre-zentante, na 38. mesto med 69 uvrščenimi pa se je uvrstil naj-
boljši domaćin Milan Živic. Skakalci bod(5 imeli možn<."tti za nove loékecelinskeia pokala 24. In 25. julija na tekmah v Olicrsi-dorfu.Povelenj.skih tekmah vodi Jernej Damjan s I4i) točkami,
2. je Mateja 130,5. Bine Zupan 126.4. Kaiser K«).-\ Urbane 95,6. Goriizd Robnik 90,7. Robert Kranjec 80,8. Primož Piki 66. 9. Damjan Fras 61 in 10. Bine NorĆič 43. ■ jp,vos
Prireditelji Icic^nje mednarodne revije skokov Velenje 20fl4 so s pomočjo Gorenja in programa Poinl prvič omogočili trenerjem, uradnemu napovedovalcu, mwinarjem in drugim neposredno spremljanje rezultatov. Postavili so lokalno brezžično omrežje na obmi)ćju skakalnice, tako da so jim bili na voljo sprolnl podatki o zalet nI hiirosll, doseženi daljavi in ocenah sodnikov, seveda tudi sprotna razvrstitev najboljših in Še kaj. Podatki .so bili na voljo na namiznih prenosnih računalnikih, nekateri pa celo prek dlanćnikov. Velik video zaslon je gledalcem omogočal, da so skakalce spremljali od vožnje po zaleiii^u do zaustavitve v izteku, na zaslonu pa se je takoj izpisala tudi dosežena daljava. Organizatorji so preizkušali tudi napravo za video merjenje daljav skokov. naprava še nima licence, čeprav bi že tokrat gotovo prispevala k bolj natančnemu ugotavljanju dosežkov kol ročno merjenje.
SPORT IN REKREACIJA

Mlada reprezentanca v Nazarjah
Slovenska košarkarska ro[)ro/(MHaiica do 20 let jo pred lUHlavnirii v Na/aijah opravita enoKulenski^ priprave na bližnje evropsko pr-venslvo ria Češkem, ki bo ol)23. jiiliia do 1. avgusta
Po dobrem icdnu so se mladi košarkarji v nedeljo vrnili v Nazarje na sklepni del priprav pred prvenstvom, od torka do sobole pi\ bodo (Uigrali ludi 5li-ri prijateljske lekme. V Nazarjah in okolici so namreč le dni na pripravah ludl mlade reprezentance Hrvaf^ke, Belomije in Avstralije. V nazarski šporl-
movanj v mlajSih kategorijah, med njimi Danilo ŠmigiČ, Jure Moênik. Miha Fon ler brala Domen in Erazem Lorbek. Vprašljiv pa je tudi nastop Aleksandra Vujačića, ki so ga na izboru 7a NBA i'/brali LA Lakersi- »Mojo ponudbo za nastop ima in se nam lahko pri-dn.izi tudi neposredno na pr-
vim delom, posebej pa / enkratnimi pogoji za vadbo, ki jim jih je omogočila košarkarska zveza skupaj z gostitelji, li pa so na/arski košarkarski klub, lam-kajf^nja osnwna št^la z dvorano in domaCini na ranću Burger. »Zagotovo bodo sem prihajale tudi ostale selekcije,« je íc zatrdil (van Sunara.
Mi ad i košarkarji fn njihovo vodstvo so izjemno zadovofjni: ivan Sunara, tztok Rems in predstavnik nazarskega kiuba Tomaž Križnik
ni dvoranista bili viorck tekmi Slovenija - Avstralija (S.^ : 61) in Hrvaška Beloriisija, včeraj pa tekmi Belorusija-Avstralija in Slovenija - Hrvaška- Danes (ob laOO) bo tekma Slovenija - Avstralija, v soboto pa .še Slovenija - Belorusija (ob 17.00).
Mlada slovenska reprezentanca je Í7jemno moCna, zalo si na evropskem prvenstvu obeta vrhunsko uvr.sUlev. Razlog za optimizem so izv'rstni igralci, ki f.c imajo izkuSnje / velikih tek-
veustvu, vendar je odločitev njegova. V tem trenutku mislim, da so možn(«ti za njegov nastop že zelo majhne,« je na ponedeljkovi ntmnarski konferenci v hotelu na Veni.šah povedal trener reprczcntance Ivan vSunara, njegov pomočnikpa je novi trener Ši^tanjske Elektre Anle Perica.
Ivan Sunara je §e dejal, da je to tretji In zadnji del priprav, na katerih izjemno prizadevni igralci pilijo zadnje podiobno-sii. Zelo je zadovoljen z njiho-
Zelo podobnega mnenja je bil ludl generalni sekretar slovenske košarkarske zveze Izlok Rems: »Spoznali smo čudovit količek za priprave in tukaj zagotovo nismo zadnjič, predvsem pa velja veliko priznanje in zahvala vsem gostiteljem. Tekme v nazarski .športni dvorani hodo gol ovo navdašile ljubitelje košarke na tem področju, saj je ludi naša vrsta izjemno kakovostna in na bliî^-njcm prvenstvu meri visoko.«
mjp
Rudar - prvi tekmi na Ptuju
Nuj^iimťlasi se v tem času le pi>sp«l^enu pripravljajo na začetek ni>ve teknK^valne sezone, ki se i)o v drugi državni ligi s pnini krogom začela 8. avgusta.
Igralci Rudarja so tako sodelovali na dokaj močnem mednarodnem turnirju na Ptuju. C51e-de na kakovost moštev so zUusti domači navijači pričakovali finale med slovenskim in hrvjiškim članom prve lige Dravo in Zagreb o m, ven d ar st) domačini v prA tekmi povsem nepričakovano in kar z i : 3 izgubili s sosedi Iz Kidričevega. V drugi tekmi je /agreb s 5 : 2 (2 : 0) premagal Ve-lenjčane. ZagreWani so vodili že s 3 : O, nato so igralci Rudarja z zadetkoma Jescničnika in Sprečakoviča do 70. minuie znižali izid, kar pa ni bilo dovolj, saj so Zagrebčani dosegli še d\'a zadetka in prepričljivo zmago.
V tekmi za prvo mesto so gastje iz Zagreba po pričakovanjih z 2 : 0 ugnali Aluminij, tretje mesto
pa je osvojila domača Kumho Drava, kije bila s3:l (1:0) boljša od Velcnjćanov. Po zaostanku z O : 2 je na 1:2 z enajstmelrovke znižal Sprečakovič, t ret-ji zadetek pa so domači dosegli v zadnji minuti.
Zagreb-Kiiclar T): 2(1 : 0)
Rudar: Jahič, .leseničnik, Mernik, Muharemo-vič. Softič, Mujakovič, StevanoviČ, Ibrahimovič, Cralijašcvie, Sprečakovič, igrali pa st^ .šc J ozič, Sto-janovič, (Vijanovič, Karič. Mesič, Spelič. Tahinanl.
Kuniho Drava - Kudar 3: 1 (1 :())
Rmlar; .Íozič, Jeseničnik, Mulavdič, Muhare-movič, Softič, Mujakovič, KijanoviČ, Radmano-vič. Ibrahimovič, ( ialijaševič, Sprečakovič, igrali pa so še Jahič, Stojakovič. Stankovič, Karič, Mesič, Grlič.
Šmartno - odšli skoraj vsi
Nogometaši Smarinega so priprave na nov<3 prvenstvo v drugoligaški konkurenci začeli prejšnji čeiriek- Ekipo so zapustili skoraj vsi igralci, n^wo ekipo pa bodo sestavljali nogometaši, ki so dtv slej igrali v ekipah ŠoStanja, Vranskega in Ljub-nega, ler mladinci. Imajo tudi dogovor s Publl-kumom, ki bo ptjsodll nekaj igralcev, ki za celjsko prvo ekipo trenutno ne pridejo v poštev.
NI pa Še rešena fmančna situacija v klubu. Torej čaka novo vodstvo tcřka naloga, če zeli zago-lovili sredstva za normalno delovanje. V programu imajo tudi nekaj tekem, ki so potrebne za uigravanje nove ekipe, da bodo nogometaši pripravljeni za prvo srečanje v novem prvenstvu, ko bo 8- avgusta v Smart nem gostovala Dravinja.
■ J. G.
KK Elektra pred novo sezono
Košarkarski klub l^lk^ktra je v minuli lekmovalni sezoni z u\rslitva-nia v ríMrllinala koněnií e državnega prvenstva in pokala SPAR (io segel enega najveejiti usi)etiov v svoji 57-leloi zgodovini
Takšno occno so sprejeli tudi na skupščini kluba 24. junija. Poleg (tcene pretekle sezone so se na.skupščini pt"svetill tudi prihodnji sezt)ni ter izvolili dva nova člana upravnega odbora. Dosedanji upravni odbor so sestavljali predsednik Jože Lenart, podpredsednikj Bojan Brešar ter člani Matjaž Naiek, Drago Skornsek in Dejan Kugonič. Zaradi smrti Matjaža Natka, legende šcxštanjskc košarke, so se v klubu odločili, da bodo zaradi obilice dela dopolnili upravni odbor z dvema novima članoma. To sta pc»:ala Darko Lili-tenekcr in peter Rotovnik. Razširjeni upravni odbor ima pred sabo še enoletni mandat,
saj ho volilna skupščina kluba leta 2(105.
Upravi odbor v razširjeni sestavi se je na prvi seji sestal 7. julija. Na seji so začeli temeljite priprave na sezono 2rWW/20i)5 v 1. slovenski košarkarski ligi, v kateri želijo še naprej obdržali vidno vlogo med najboljšimi ekipami, Zato pospešeno sestavljajo člansko ekipo, ki je skoraj vceloti že sestavljena, vodil pa jo bo nov; trener Ante Perica. v novi sezoni bodo v dresih Eleklre zagotovo igrali Miha Čmer, Nik Ivanovič, Dario Krcjič, Marjan VidoviČ, Dean Šipura, Til Hudarin, Srboljub Nedeljkovič, Mitja Goršek, Dejan Ar/enŠek, Šalili Nuhanovič
in mlada obetavna igralca Daniel Vujasinovič in Luka Dobo-vičnik. Ekipa Še ni zaključena, saj si v klubu želijo okrepiti krilni igralski položaj, zalo se že dogovarjajo z nekaterimi košarkarji.
Prav tako je upravni odbor za nwo tekmovalno ^/ono za tehničnega vodjo kluba pritrdil Bojana Rotovnika. Zadnji dve leti je to nalogo opravljal Mišo Letonjc.
Julij je za košarkarje Elektre prost mesec, ki ga igralci izkoriščajo za oddih po naporni in uspešni sezoni, igralci .so bodo na treningu ponovno zbrah 2. avgastii, kmalu za tem pa bodo že odšli na priprave.	■
m.
NA KRATKO
Turnir v Nazorjoh
Klub malega nogometa Nazarje bo v soboto izvedel turnir v malem nogometu z začetkom ob 11.dO na naziirskem športnem igrišču. Žrebanje bo dan prej, v četrtek, ob I9.t)0 na igrišču v Nazarjah, do takrat pa sprejemajo tudi prijave. Prijavnina je 13.000 tolarjev, ki jo bo moč plačati tudi na žrebu. Ob pokalih bodo prva tri moštva prejela 200.000, 70.000 in 30.000 tolarjev, pokal pa bo dobil tudi najboljši igra-
lec turnirja. Informacije 041-763-853.
Konjeniki za pokal
Konjeniški klub Buteko bo na ranču Burger na VeniŠah od petka do nedelje iz\'cdel kt^njeniško tekmovanje v preskakovanju zaprek za skwen-ski pokal. Vse tri dni bodo tekmovanje zitčeli ob 8,(K), v soboto pa bodo organizatorji kot zanimivost dneva okoli 1S.(X) pripravili »veni^ki rodeo.«
Ze naslednjih nedeljo, 25. julija, bo KK Buie-ko izvedel .šc tekmovanje v sprelncîslnihvo/njah s kočijami, prav takodržavncga značaja. ■
Četrta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!
Od 19- julija do 15. avgusta»
v vaših postnih nabifalnikih vas že pričakuje Četrta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti, v kateri vam podariamo do 55*od9totne popuste, pri nakupu Izbranih izdelkov v prodajalnah skupine Mercator.
Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje!

^^t^^v ^ntièiprijttnih ijuM
ercator
15. julija 2004
"''»^liis
Enajsti v ZDA
Slavko Ijaljck iui svctovncMii pr vonslvu
Clan TKA Rudar Velenje Siavko Laijek, sícťr študent fakultete m kemijo hi kemt}» sku tehnc^logijo ljubljanske univery:e, je kot edini Slovenec nastopil na i^tudcntskem svetovnem prvenstvu v dviganju ule^i v ameriški itvezni državi Maryland.
Tekmoval jc v kategoriji do 85 kg in se t rezultatom 225,5 kgvbiailonu, sçj^icvku potega in sunka, z 11. meslom uvrslil vzlalosrcUino. Zdoscžkom in uvrstitvijo jc zadovoljen, saj z
njimi nadaljuje uspehe, likraii pa jc to navdih tudi druge lekmovalcc v dviganju uteži.
Na prvenstvu Je nastopilo preko 150 lekmovalccv iz 23 držav Severne, Južne in Latinske Amerike, Evrope, A/ije in Avstralije. Na povabilo IWFje bil na prvenstvu tudi mednarodni sodnik 1. kategorije, tudi dan TAKL Rudar, Jože Za-luher^ek, ki ga je omenjena svetovna zveza imenovdla za Člana i^irije, ki je nadzorovala potek tekmovanja. Obema so
udeležbo na svetovnem prven- 7orji in donatorji, ki stajim stvu omogočili Številni spon- iskreno hvaležna.	■
Novice iz SAO
IWajníki SAO iia alpinislknein tf<ajii na Kamniškem sedlu
Od srede do nedelje prejšnjega tednajc na Kamniškem sedlu pcv tekal /acetni alpinistični tečaj v kopni skali, ki ga je organizirala Komisija za alpinizem pri PZS. Ptîd vodstvom Majjiiža Serkezija in ostalih imlruktorjcv ko ao tečajniki d(xiobra se/uanili s tehnikami plezanja v kopni skali, varovanja, reševanja pt^nesrečcneev ter z ostalimi znanji, ki so potrebna vgorah. Za pravposebno vzdušje je poskrbelo vreme, saj jih je poleg sončnih žarkov spremljalo tudi deževje, močan veter, me^a in v nedeljo tudi nekaj centimetrov
poletnega snega Na íečajujcbilozbranih2i) tečajnikov i/ različnih sloveaskih alpinističnih odsekov ter 10 alpinističnih inštruktorjev, lečaja so se udeležili tudi trije člani Šaleškega alpinističnega odseka, in sicer Maja RrtovSek, Primož Zupančič in Sergej Jamni-kar. Vsak je ssvojim inšUMktor-jem prepitvai nekaj smeri, kot .so: Sp<xJnji steber in Zgornji steber v Drani ter Smer X, Smer Y, PcÀ.'vna zajeda, Svetelove ter Wi-siakova ^apa v Planjavi. (Vfiebcj zanimivi so bili wčeri, saj so inSiruktoiji z diapozirvi predstavili odprave iz minulih let ter manj znana brezpotja slovenskih gora.

Gasilska sHka v ncdcijstúh snežinkah
Damjan ^laher in \Ialiia RovAnik odlična na tekmovanju v /imarjenju
llidi letos jcGRS Maribor organizirala tekmovanje v žimarje-nju - Že osmič zapored • pod oboki starega mostu na mariborskem Lentu, S tem seje aktivno vključila v dogajanje Festivala Lent, i>ila je v okviru Športnega Lenta.
Letos je dveh stalnic teg^i tekmovanja twlala le ena - in sicer tradicionalni dež ob tekmovanju, ki dodatno "začini** tekmo-vabe pogoje, odžene glodalce in nasploh poskrbi za *^kodranjc" las organizatorjev, Druga stalnica vsakcîletnega tekmovanja je letos "manjkala" -zmaga Nika Šumnika namreč, kijezmagřil na prvih sedmih tekmovanjih. Tokrat jc moral priznati premoč tekmovalcema iz ŠAO Velenje.
Tudi letos so se tekmovanja udeležili člani ra/ličnih društev v Slo-veniji: ŠAO Velenje, JRS Velenje, J RS Topol.ičica in seveda "domaČa" odseka APD Kozjak in AO TAM Maribor.V začetku seje 16prijavljenih tekmwalcev pomerilo v parih, osem najboljših (po času) pa se je uvrstilo v finale.
X L >r \ N i/> d/
V finalu je šlo zares, tekmovalo se je na izpadanje. .Samo vzpenjanje tekmovalcem tudi Ictm običajno ni p(W7ročalo težav, voČ težav so, praktično vsi, imeli z izpenjanjem "žimaija" oz. s pre-penjanjem na vrv za :^ust. Letos sla največ spretnosti pokazala Damjan Maher in Milja Rovšnik iz SAO Velenje, za njima pa se je uvrstil "lokalni lavo-rit" Miko Šumnik (AO TAM Maribor).
Se nekal vzíxinov
člani î5aO so prejšnja dva konca tedna spet preživeli v gorah, poleg smeri, ki so jih tečajniki preplezali na tečaju na Kamniškem sedlu, so ostali opravili Še nekaj vzponov. Rok Preložnik in Sašo Sovine sta preplezala DuSanov steber v Mah Rinki (Ilf), Alen Marinovičje prav tako .s Sa^om Sovincem preplezal novo centralno sjner v Veliki Babi (lV-f,70() m), Marjan-Jaka Prelog in Sergej Jamnikar pa sta prep;ezala Igličevo smer v Mali Rinki (V/lV-l-,350m).
Osmi vzpon v Zavodnje
Kolesarski klub Energija Velenje pripravlja 8. v/pon v Zii-vodnje za veliko nagrado trgo« vine >.UNÏ SPOR'U in Društva za rekreacijo (»ore-nje. Zanimiva ^u^skď tekma hovnedeljo, I8.julija, s stsir« tom ob pred hotelom Ve^na v Topolšici. Pričakuje« JO udele/hi» več sto kolesarjev iz vseh koncev Slovenije. Proga je dolga 10 km in poteka po asfaltni cesti do Zavodenj in naprej proti Slemenu.
Prijave bodo zbirali na dan prireditve pred hotelom Vesna od 8. do 10. ure. Startnina znaša za člane KK Energija Velenje L500 SIT, člani Drti^tva za rekreacijo Gorenje ob predložitvi članske izkaznice sodelujejo brezplačno, za vse osi ale je slarinina 2.500
srr.
Vsak udeleženec bo prejel medaljo, karto za brezplačno kopanje v Termah Topolšica, poskrbljeno bo za prigrizek. Poleg tega bodo prizadevni organizatorji podelili pokale
prvim trem uvr.ščenim v naslednjih kategorijah: moSki do 2(J let, od 21 do 30 let, od 31 do 40, od 41 do .SO, od 51 do 60 in nad 61 let; enotna kategorija MTB - gorska kolesa, člani in članice Društva za rekreacijo Gorenje ter ženske -skupno. Letos so uvedli novo kategorijo LC - kategorija invalidov z opaznimi poškodbami nog ali rok.
Znova bodo podelili tradicionalna priznanja in nagrade najSlevilčneji5í ekipi, najmlajšemu in najstarejšemu, najstarejši in najtežjemu ter naj oddaljenejšem u udeležencu,
Ob sklepu prireditve bo sledilo Se žrebanje bogatih nagrad, med katerimi bo glavna nagrada g^îrsko kolo Scotl. Ker pa je za rekord proge ra/.pisa-na nagrada 20,000 SIT, bomo lahko videli na delu tudi odlične slovenske kolesarje.
■ Hinko Jercič
Ribici za rudarsko svetillco
Velenje, 3. julija - Ribiška družina Velenje je ob prazniku rudarjev ob Škalskem jezeru pripravila v soboto žc 25. tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plovcem za rudarsko svetilko. Tekmovanja se jc udeležilo 22 tričlanskih ekip, prehodni pokal pa je osvojila ekipa RD Šempeicr. Prvouvrščeni posamezno: sektor A: Dragan Višič (Športno kulturno društvo TEŠ), sektor
B: Jure Danic (Društvo za rekreacijo (iorenje), sektor C: Branko Vreča (RD Celje), ekipno: I. RD Šempeter, 2. Bar Tina Šoštanj, 3. LM Žlebe Medvode.
Po končanem tekmovanju, tehtanju ukwljenih rib in i^ačunu rezu.tatov je medalje, nagrade in diplome pndelil predstavnik premogovnika Velenje Marian Lenart.
■ mkp
IŽ^
NA KRATKO
Sniixlelj ill Cjuha znova zmagala
Dorul Smrdelj in Ale.š Cjuha sta na reliju v Mariboru, ki je štel tudi za odprto prvenstvo Slovenije, zmagala v svoji diviziji, v skupnem seštevku pa sta bila prav tako odlična sedma. Zmaga je ujHko ponienibnejšu, ker si a jii dosegla z doma pripravljenim Cliom RS, torej so k tokratni zma^ pre-
Vesefa in zadovoljna zmagovalca Maribora
cej prispevali tudi domači pripravljalci vozila. Po začetnih težavah sta bila v nadaljevanju vse hitrejša, v asmi hitrostni preizkušnji v de?ju pa sta dosegla celo 4. čas v skupni razvrstitvi in bila pri tem hitrejša tudi od vozil s štirikolesnim pogonom in bistveno močnejšimi motorji. Borut in Aleš lakov svoji diviziji premočno vodila v razvr,stit-vi državnega prvenstva, po njuiii zaslugi pa jc Avto klub V-Racing Velenje v Mariboru dosegel Judi tretje mesto med društvi. Do konca prvenstva so še trije reliji, med njimi 7. septembra tudi v Velenju, Še pred tem bo Borut Smrdelj 1. avgasta nastopil na gorski dirki v Uirski Bistrici.
Velenjski plavalci dohro pripravljeni piirakujejo državna prvenstva
Najboljši plavalci Plavalnega kluba Velenje preteklo soboto uspešno nastínili na mednarodnem plavalnem mitingu »Veronika 20t)4« v Kamniku. Na tekmovanju, ki je bilo zadnje pred državnimi prvenstvi, je nastopilo 396 plavalcev iz 19 klubov I Irva^ke, Avstrije, Slovaške in Slovenije. Velenjski plavalci (nastopilojihje 29) so sc ponovno izkazali, saj st5 vvseh Ireh kategorijah osvojili 11 prvih. 8 drugih in 5 tretjih mest. Najboljše rezultate so dosegli v kiii<?goriji deklic. Zmage pa so si priborili Nina in Maja Sovinek, Aleksandra Radivojevič, Nina Drolc in'linaMežavžen.ski ter Jože Blažina in Matjait Bo-rovnik v moški konkurenci.
Imeniten ulov
Narava je polna čudežev. In če v to ne verjamete, bi morali videti ribo, ki jo je v torek iz velenjskega jezera izvlekel Silvo Strmčnik. Človek, ki se je šele pred kratkim vrn.l iz dopusta pravi, da je vse leto razmišljal o takšnem iovu in. glej ga zlom-ka, sreča se mu je nasmehnila že prvi dan, ko se je lotil ropar-ic.
Kot je povedal, je bilo v torek zjutraj takoza.spano,da bise najraje kar obrnil in odSel nazaj. In čeprav je bil edini ribič na jezeru, se ni vdal. Za vabo je uporabil kurja jetrca in čakal. Splačalo se je, saj ga je že zgodaj presenetil in izmuČU 51 kilo-gram<w težek si5m, riba ropari-ca, ki se je prijela na njegcïvo najmočnejšo palico. Redko se zgo-
di, a StrjTičniku je uspelo 197 centimetrov dolgo in 51 kilogramov težko ribo izvleči kar samemu. Se vam zdi zgodba nekam znana?
Res je. Pred tremi leti, 3. julija, je zelo podobno ribo ujel bral torkovega srečnega ribiča.
Zanimivo naključje,sploh, ker se lak^na riba ne ujame kar tako. Je pa zato ic^liko bolj slavna Dipoldneva, koje bila uUM-jena, jo je najprej čakalo l'o-tograťiranje, potem pa seveda kolijie in pečenje na ra/nju. Debeli som ima menda okus po telečjem mesu, gol ovo pa jc dobra nagrada tudi za ribiča, ki prav letos praznuje 30 let članst-vav ribišlQ družmi.
■ mk
V ospredju zmagovalna trictanska ekipa RD Šempeter (^bto: UJT)
TV SPORED

ČETRTEK, 15. Julija
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
08.00	Tetebâjski, 9/45
08.25	Petâniëânalevi.oan.
08.50	Rt&arka
90.00	Asiihan. dokum. Itim
09.15	Maie sive celice, kvtz
10.00	Zgodbe iz školjke
10.40	Rajski ljudje, deželo,
dokutn. oddaja
11.25	Sv^ divjih živali, 7/10
12.00	Se^ v ogledalu, portret
13.00	Poročila, ipoft vreme
13.15	Zábavní iflfokana I
15.00	Mapaânâ diagnoza, dokum.
oddaja
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, áport vfeme
I6.S0	Enajsta šola
17.30	Štafeta mladosd, ponovitev
18.10	Zenit, nova zdravila
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene bnga
22.00	Odmevi, spon, vreme
22.50	Glasbeni većer
23.35	Glasbeni julij na obali
00.10	Dnevnik, Spoit
01.00	Onevnikzamejsketv
01.20	Štafeta mladost!
02.00	Zenit, nova zdravila
02-55	Tednik
03.25	Osmi dan
03.55	Prijatelji, ostanimo prijatelji
04.35	The lucky cupKis, koncert
05.40	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.35	VkleospotnKe
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostovi
10.05	OfckvanOyke, 121/158
10.30	Infokanal
11.00	Tvproddia
11.30	Infokanal
16,00	Potovanja na konec sveta,
dok. oddaja
16.55	VkleospotnKe
17.25	Skodčas
18.05	DckvanDyke. 122/158
18.05	Pobegla nevesta, film
20.00	Operno poletje
22.00	V ntmu srca, nem. ib. film
23.25	Vkleospotnee
23.55	Infokanal
07.50	Oi38onbdliZ. lisanka
07.30	Beybfade. risanka
07.55	RickJLake
08.45	Maščevanje ljubezni, nad.
09.40	Klon, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Moja Softja, nad.
11.50	Družinske ves, nad.
12.45	Na kraju zločina, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	RickiUke
15.00	Družinske ves, nad.
15.55	M 0(a Sofija, nad.
16.55	Klon, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Jack in Sarah, am film
21.35	Na kraju zločina, nan.
22.30	Pravi seks v praven^ mestu, dokum. serija
23.50	XXL premiere
23.55	Seks v mesbj, nan.
00.35	24 ur
01.35	f^oćna pancmma
kmn
27 46
&2
09.00 Odprta tema, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Spoznajmojih-slon,
panda, kakadu 10.35 Naj spot dneva 10.40 Trlo MOJ DOM v pesmi In
besedi, g(asbeni ulrinek 14.00 Videostrani, obvesttla 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 6rez panike, mladinska 18.40 Reg k) na Ine novice 18.45 Iz olimpijskih krogov 18.50 Znani obrazi: Tone Turičnik 19.20 Najspotdneva 19.25 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 21.00 Reg io na fne novice 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostovanje slovenskih
študentov na Japonskem 21.30 Naj viža; Graška gora poje in igr<i 2003, posnetek-1 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Najspotdneva 23.00 Vkieo strani, obvestila
PETEKt 16, julija
SLOVENIJA 1
06.50	Kuitura
07.00	Odmevi
oe.oo	Telebajski, 15/45
08.20	Peta hiša na levi, 15/16
0B.45	Sktp in Slot. 2/26
09.00	l0rajmosevGiiiji,2/13
09.10	Risani
09.20	AlKe in Kajetan Čop. 3/23
09.45	Bratovščina sinjega
galeba, 3/3
10.10	Enajsta šola
10.45	Štafeta mladosti
11,25	56 let folklome skupine
TineRožanc, 2. del
11.55	Zenit
12.25	Frasler. 16/24
13.00	PonD Čila, šport, vreme
13.15	Zabavni infokanal
13.25	Osmi dan
14.00	TlbeUt^ha sveta
15.00	Vsakdanjih in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Vmitevsrebrnesence
17.15	Iz popotne torte
17.35	National geographic, 16/16
18.30	Žrebanje deteljKe
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	SagaoForsytih,2/10
21.15	Slačenje, 11/20
22.05	Odmevi, šport, vreme
23-00	Polnočni Wub
00.15	Dnevnik, špoit
01.05	Dnevnikzamejsketv
01.25	National geographic. 15/18
02.15	Allsntkicity„ kopnDd. film
04.10	Polnočni klub
05.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.35	Mostovi
10.05	DickvanDyke,122/158
10.30	Infokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
16.30	Tvprodaja
17.00	Vkleospotnice
17.30	Skoočas
17.45	Dick van Dyke. 123/158
18.15	ShacWeton, 2/2
20.00	Tutankamon, Uganka o
umom, 2/2
20.55	City folk
21.20	South park, 17/17
21.50	Noč V rdeči četrti nem. film
23.20	Stovenska jas scena
00.30	Infokanal
W.TVy I
07.05 DragonbalI Z, risanka 07.30 Beyblade, risana serija 07.55 RicklLake
08.45	Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Kton, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sof^a, nad. 11.50 Družinske veá nad. 12.45 Na kraju ziočina
13.40	Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezJ, nad. 15.55 Moja Sofija, nad. 16.55 Klon, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nati. 19.00 24 ur
20,00	Zadnji dnen, amer, film
21.55	Teksaški mož postave 22.45 XXL premiere 22.50 Krvavi mesec, amer, film 00.30 24. ur. porKvitev 01.30 Nočna panorama
kanali 2T 4« 58
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Skrbimo za zdravje, svetovalna oddaja 11.05 Najspotdneva 11.10 Naj viža: Graška gora poje in igra 2003, posnetek -1 14.00 Vkleostra ni. obvestila 1755 Vabimo k ogledu 18.00 Mišmaš, otroškaoddaja 16.40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpiisfQh laogov 18.50 Najspotdneva 18.55 Gostovanje slovenstih
študentov na Japonsl^ 19.15 Vkleostr?ni, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutio 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopiti notw-Pomorski muzej v Piranu 21.30 Jesen živ^enja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.10 V harmoniji z naravo 22.40 Gospodarstveniki,
dokumentarna oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Vkieostrani, obvestila
SOBOTA, 17. julija
SLOVENIJA 1
06.50 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 08.00 Male sive celice 08.45 Kje je Jelli, amer, film 10.20 Divji svet prihodnost, 4/13 10.45 PolnočniMub 11.55 Tednik
13.00 Poročila, šport vreme 13.10 Infokanal 13.30 Ko ulice spregovorijo 13.45 Rad imam Lucy. 172. del 14.10 MargaEngel vrača udarec,
nem film 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Slovenci v Italiji 16.30 Pon^čiia, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Zakladi sveta, 2/21 17.50 Slovaški magazin 18.20 Cofko Cot 19/26 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, špoft 20.00 Pozabljeni zaklad 20.35 Cez planke: Brazilija 21.40 Tv smo ljudje: montaža 22.05 PonDčiia, šport vreme 22.40 Ujetnik, 6/17 23.30 Dnevnik, šport 00.10 Dnevnik zamejske tv 00.30 Na vrtu 00.55 Zakladi sveta, 2/21 01.15 Slovenski magazin 01.40 FoxBrown. amer, film 03.10 Tvsmoljudje 03.30 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
09.35 Mostovi
10.05 Infokanal
11.00 Tvprodaja
11.30 Infokanal
12.40 Tvprodaja
13.00 Zoran Predin
14.05 Infokanal
14.40 Olimpijski magazin
15.10 ^ v gorskem kolesarstvu
15.50 Matija Dedič, kiavir
16.40 JanezZupan: Ljubezni po
kranjsko 17.55 Skozi čas 18.05 Nevarna razmerta, film 20.00 Velikani slikarstva 21.00 Thibaullovi. 3/8 21.50 ^letkarska duhova, film 23.25 Poletna sobotna noč 01.00 Infokanal
y
07.30 08.00 08.05 08.15 08.25 08.35 09.00 09.10 09.35 10.25 10.55 11.25 12.35 14.00 14.30 15.25 16.20 1715 17.20 19.00 20.00 22.00 23.50
00.15 02.05
09.00 09.40 09.45
10.05 14.00 17.55 18.00
18.40 18.45
19.15 19.55 20.00 21.00
22.35 23.05 23.10 23.15
Tv predaja
Naš mali svet, ris. serija Mafa Kitty, ris. serija Doktor Oto, ris. serija Bučke, ris. serija Hikahan, ris. serija Katka in Orbi, ris. serija Obuti maček, ris. senja Tmiulčica, ris. film Bobek Ciril, ris. serija Be^lade, ris. serija Lepo je biti milijonar Lepa in nevarna, amer film Resnični svet Nedolžne žrtve Diagnoza umor Bolnišnica Presidio 24 ur - vreme Zgodba o Alison, film 24 ur
Vročica, amer, film
hudičevki amer, film
Izpoved i ta kstistu 2,
dokum. oddaja
24. ur. ponovitev
Nočna panorama
Kartali 27 M »S
Miš maš, otroška oddaja Vabimo k ogledu Gostovanje slovenskih študentov na Japonskem Naj spot dneva Vid »strani, obvestila Vabimo k ogledu Ustvarjajmo skupaj, otoška oddaja Naj spol dneva V hannoniji z naravo, kmetijska oddaja Videostrani. obvestila Vat»mo k ogledu Klepet na kvadrata. Hribar Festival narod nozabavne glasbe Lenart 2003 Avto šok; Rally Koper VabiriK) k ogledu Nai spot dneva Videostrani. obvestila
NEDEUA, 18. julija
SLOVENIJA 1
07.30	tivžav
09.30	Oddaja o Ijubiletljski kuliuri
10.00	Medvafôvi
10.30	Svetdivjihživali
11.00	Ozaie
11.05	ObTorjaduha
12.00	Ljudje In zemlja
13.00	Poročila, špon, vreme
13.25	Ptujski festival
14.20	Čari začimb
14.50	Koncert Katice Oekata
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Avtoporliel
17.40	Vsakdanjik in praznik
18.30	Žrebanje bta
18.40	Risanka
19.00	OnevmK vreme, šport
19.25	Zrcalo tedna
20.00	Foyiova vojna, 2/8
21.40	IntePi^u
22.35	Poročila, šport, sreme
23.05	Vera C niz. amer , film
00.40	Dnevnik, šport
01.20	Dnevnikzamejsketv
01.45	Ptujski festival
02.40	Čari začimb
03.05	Katice: Dekata, koncert
04.45	Avtoportret
05.35	infokanal
SLOVENIJA 2
10.30	Tvprodaja
11.00	infokanal
12.20	7. zborovsko tekmovanje
12.45	Dan, kot vsak dan, tv film
14.10	Ostali bomo skupaj, film
15.40	Oivavoi
16.55	Svetovni izzivi
17.25	Polnočni klub, ponovitev
18.40	Skozi čas
18.50	lpavd,2/5
20.00	Potovanja na konec sveta
20.55	Naše skrivno življenje
21.45	Iz balelnega arhiva
22.05	Tv bait kratka s
23.30	infokanal
07.30	Tvprodaja
08.00	^š mali svet, ris. serija
08.05	MalaKitty. ris. serija
08.15	Doktor Oto, ris. serija
08.25	Bučke. ris. serija
08.35	Hikarian. ns. serija
09.00	Katka in Orbi, ns. senja
09.10	Obuti maček. ris. serija
09.35	čarobni meč, ris. film
10.30	Beyblade, ris. serija
11.30	Lepo je biti milijonar
13.00	Resnični svet. dok. oddaja
13.25	Vprašanje časti, Colombo
14.50	Oh, ta osemdeseta, nan.
15.20	Diagnoza umor, nan.
16.15	Bolnišnica PresidtO
17.10	24 ur-vreme
17.15	Ubiti šel, amer, film
19.00	24 ur
20.00	Sumljivi potres, amer, film
21.45	18. tuknja, oddaja o golfu
22.00	6ugsy, amer, film
00.25	Sreča vtabletki, dok. odd.
02.00	24 ur, ponovitev
03.00	Močna panorama
kutil
n
4»
52
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš. otn:iška oddaja 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1289. vrv magazin 10.50 Kultura, Info, oddaja 10.55 Športni torek 11.20 iz olimpijskih krogov 11.25 REVIJA SMUČARSKIH SKOKOV VELEtilE 2004-reportaža s tekem 12.25 Vabimokogledu 12,30 Graška gora poje in igra 2003. posnetek-1. del 13.45 l2 sredine odd. Dobro jutro. 14.35 Videostrani. obvestila 18.55 VaDImokogledu 19.00 Iz petkove odd. Dobro jutro 19.40 Adventure race Slovenia-Velenje 2004, reportaža 20.25 Skrbimo za zdravje 21.25 Gospodarstveniki 22.45 Vid eostran i. obvestila
PONEDEUEK, 19, julija
SLOVENIJA 1
07.45	Zrcalo tedna
08.00	Telebajski, 16/45
08.25	Peta hiša na levi, hum.
nanizanka
08.55	Iz popotne torbe
09.05	Pripraven moški za mamKo, kratki tlim
09.20	AfnaFnki
09.45	Pozabljeni zaktad. 1/3
10.15	Vrnitev srebrne sence, nas
10.35	Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv Koper
11.15	Nekajminutzadomačo glasbo
11.35	Zgodba o popularni glasbi
12.30	Tv smo ljudje: monta a
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzorja duha
14.10	Ljudje inzemlja
15.05	Vsakdanjik in praznik
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Ponjčila, šport vreme
16.50	Radovedni Taček
17.05	Otok živali, 3/13
17.35	človek jaguar,
18.25	Žrebanie3x3
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Klinika pod palmami, 6/10
20.50	Dušni pastirji, 3/10
21.20	Opus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Četrta zapoved. Italijanska
nad. 1/2
00.20	Dnevnik, špoit
01.20	Dnevnik zamejske h/
01.45	Zaklad na prepovedanem
območju, dok odd.
02.50	Opus
03.00	Mord a je ljubezen, 11 ilm
04.40	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	infokanal
09.05	Primorski mozaik, tv Koper
09.35	Sfôvenski utrinki
10.00	OkikvanDyke.119/158
10.25	Iníokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
13.40	Tvprodaja
14.05	Ptujstó festival
14.55	Carizačimb
15.30	KatKe Dekata. koncert
17.05	Avtoportret
18.00	Skozi cas
18.00	DickvanDyke, 124/158
18.25	Rojen za ubijanje, lîlm
20.00	Končnica
21.00	Studio city
21.55	Olimpijski duh, 3/5
22.25	Vkjeospolnfce
22.55	Brane Roncel izza odra
00.30	Infokanal
07.05 DragonballZ. ris. serija 07,30 Beyblade, ris. serija
07.55	RickiLake 08.45 N^ašcevanje ljubezni, nad.
09.40	Klon, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Moja Sotija, nad. 11.50 Dn> inske vezi, nad. 12.45 Diagnoza umor. nan. 13.40 Tvprodaja
14.20	Triki Jamieja Oiiverja 15.00 On; inske vezi. nad,
15.55	Moja Sofija, nad. 16.55 Kton, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur
20.00 Gola pištola, amer, film 21.45 Naša sodnica, nan.
22.40	XXL premiere
22.45	Urgenca, nan.
23.40	Seks v mestu, nan.
00.20	24 ur, ponovitev
01.20	Nočna panorama
kwwil 27 4€ ftS
09.00 Dohrojutro, infonnabvno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Festival NZ-Lenart 2003,
posn^ek prireditve 11.40 Nâjspo^dnevâ 14.00 Video stran i, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska
oddaja - matura 18.40 Regionalne novice 18.45 Popotniške razgledntee: Tajska. Bankokin okolica 19.30 Najspotdneva 19.35 Vkieostrani, obvestila 19.55 Vabirriokcgiedu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Jesen življenja 21.40 Klepet pod arkadami -
gost: prof. dr. Milan Zevart 23.00 Vabimo kogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Vkieostrani, obvestila

TOREK, 20. julija
SLOVENIJA 1
07.30	Odmevi
08.00	Telebajski, 17/45
08.25	Razjamikovi v prometu
09.00	Radovedni Taček
0910	Otok živali, 3/13
09.20	Mars upila mi. 25/26
09,45	Risanka
0955	ZlatkoZkadko
10.10	Dve stoletji gozdnih zelenic
10.30	Koreja. Zaklad na
prepovedanem območju
11.10	Cezplanke
12.20	Stovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Podoba podobe
13.40	Inteivju
14.40	Dušnipastiqi,3/10
15.10	Klinika pod palmami, 6/10
15.55	Dober dan Evropa
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Marceli no kruh in vino
1715	Zgodbe starega medveda
17.30	Sprehodi v narevi
17.35	Sončnica na rami
17.50	Giadius:Meč, dok. oddaja
13,15	Duhovni utrip
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Hribovska saga
20.55	Pod žarometom
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Einsteinova največja
^ota, dokum. oddaja
23.40	Chikpe^ino poletje, drama
01.15	Dnevnik, šport
02.05	Dnevnikzamejsketv
02.25	Mit in stvarnost srednjega
veka. 2/2
02.55	Duhovni utrip
03.15	Hribovskasaga
04.15	Podžarometom
05.10	Chloejino poletje, drama
06.45	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
08.35	Videospotnice
09.05	Glasnik, tv Maribor
09.35	Dober dan. Kon^ška
10 05	Dick van D^e, 124/158
10.25	Inlokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Infokanal
16,00	Tvprodaja
16.30	Olimpijsid duh
17.00	Studio city
18.00	Vkleospotnice
18.30	Skozi čas
18.45	DickvanDyke,125/l58
19.10	THibauitovi,
20.00	Frasier, 17/24
20.20	Igra. Irska drama
20.40	Ne jaz, irska drama
20.55	Krappov, poslednji trak.
irska drama
21.55	D^anje brez besed, drama
22.10	Pn:>pad ameriškega
cesarstva, kanad, film
23.25	Videospotnice
23.55	Infokanal
07.05 07.30 07.55 00.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.55 13.40 14.20 15.00 15.55 16.55 17.55 18,00 19.00 20.00 20.45 22.25 22.30 23.25 00.05 01.05
09.00 09.40 09.45
11.05 14.00 17.55 18.00
19.45 19.50 19,55 20.00 20,25 20.30 20.55 21.00 21.30 22.00
22.30 23.10 23.15 23.20
DragonbalI Z. ris. serija Beyblade, ris. serija Ricki Lake
Maščevanje ljubezni, nad. Kton, nad. Tv prodaja Moja Sofija, nad. Družinske vezi Naša sodnkia, nan. Tv pnDdaja Triki Jamieja Oiiveria Družinske vezi. nad. Moja Sofija, nad. Kion. nad. 24 ur - vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur Preverjeno
Borila se je sama, film XXL premiere tJrgenca. nan. Seks v mestu. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kJDiall 27 4« 02
Jesen življenja Vabimo k ogledu Klepet pod arkadami • gost: prof. dr. Milan Ževart Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila Vabimo k ogledu Državno prvenstvo v rock and roliu, posnetek Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila Vabimo kogledu 1290.VTV magazin Kultura, info, oddala Športni torek Vabimo k ogledu Znani obrazi: J. Zacirkovnik Turizem In mi K meti js Id razgledi, izobraževalna oddaja Koncert Tereze Kesovije Vabimo kogledu Naj spot dneva Vkieostrani, obvestila
SREDA, 21. julija
SLOVENIJA 1
07.30 Odmevi 08.00 Telebajski, 18/45 08.20 Risanka 08.30 Razjamikovi v prometu 08.55 Risanka 09.00 Pipa, 23/26 09.25 Smer vesolje, 22/26 09.50 Zgodbe starega medveda 09.55 Sprehodi v naravo 10 10 Odprava zelenega zmaja 10,40 Sončnica na rami 10.45 Mladi virtuozi ItOO GladiusiMecMitin
stvarnost srednjega veka 11.25 Duhovni utrip 11.45 Siedi 12.15 Med valovi 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Na vrtu 13.40 Zaidadi sveta. 2/21 14.10 Hribov^ saga 15.05 Pod arometom 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 1725 Volkovi, Čarovnce in
velikani 17.35 Risanka 17.50 Mozaik duše 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vpasli, amer, nim 23.05 Marjetka, tv priredba gledališke predstave 01.05 Dnevnik, šport 01.55 Dnevnikzamejsketv 02.15 Mozaik duše, dok. oddaja 03.00 Kipur, fran.-izrael. film 04.55 Marjetka, pon ovitev 06.45 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
08.35 Videospotnice
09,30 Dober dan Evropa
10.00 DickvanDyke, 125/158
10.25 Infokanal
11.00 Tvprodaja
11.30 Zabavni Infokanal
16.20 Tvprodaja
17.00 Uganka o umom. 2/2
18.20 Skozi oas
18.35 DckvanDyke, 126/158
19.05 Končnica
20.05 Liga prvakov v nogometu
22.05 Videospobiice
23.20 Brane Rončel izza odra
00.50 Infokanal
07.05 0730 07.55 08.45 09.40 10,30 11.00 11.50 12.55 13.40 14.20 15.00 15.55 16,55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.25 22.30 23.25 00.15 01.05
09.00
10.00 10.05 10.25 10,35 11.00 11.05 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50
19.45 19.55 20.00 20,50 20.55 21.00
21.30
22.30
23.50 23.55
DragonbalI Z, ris. serija Beyblade, ris. serija RkM Lake
Maščevanje ljubezni, nad. Kion. nad. Tv predaja Moja Sofija, nad. Dru inske vezi, nad. Preverjeno Tv prodaia Triki Jamija Oiiverja Dru inske veri, nad. Moja Sofija, nad. Kton, nad. 24 ur, vreme Maščevanje ljubezni, nad 24 ur
Umor na senčni gori Na kraju zločina, zadnji del /C<L premiere Urgenca. nan. Seks v mestu. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kanal I 27 4« 62
Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1290. VTV magazin Kultura, ponovitev Športni torek Naj spot dneva KoncertTereze Kesovije Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Hip Hop. otroška oddaja Regionalne novice Naj spol dneva Adventure race Slovenia-Velenje 2004, reportaža Videostrani, obvestila Vabrmo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regk)nalne novice Vabimo k ogledu Spoznajmo jih - afriške avail
Odprta tema: Šolanje ob'ok s posebnimi potrebami Sredi zvezd, posnetek nastopa vokalnih skupin Vabimo k ogledu Videostrani, obvestila
15. julija 2004

Objestneži pred dvorano
Unircnc luči, ukradena zastava
MItena Hntič - Planine_
Velenje, 8. junija -»Nič nimam proli,če ptv sedajo lukaj in se družijo. Tudi Če kuj popijejo in jc zjutraj okoli polno pločevink, ne. A10, da delajo Škodo, lega ne moremo ra2-mcti,« jc larnal direktor javnega zavoda Rdeča dvorana Msirjan Klepec. Okoli kipa Nahirdlka zvezd Vcicnjčana Črta Valenřuka se da pí«cdclí. Zvcćcr kip cîsvci-Ijuje osem iući, vgrajenih v nizke bolonskc sicbre, ki ga obkrožajo. V áslrlek zjutraj m bilcecle le 5e iri!? Ena slane najmanj 15.000 tolarjev, »/daj pa poglejte drogove z zasia-vami. Manjka slovenska zastava. Kje neki je končala?« se jc spraševal žalosten, ko vidi, kako se dela škoda. y>Pi\ lako se trudimo,« je dodal. OČilno se tudi objcslneTi. ■
Od osem fuči so ce/e te še tri. (Foto: vos)
Umrla motorista
Miirijii Reka, Kapla, H. Julija
- Ceste na ?:alskem .so v četrtek Icrjali dve novi smrtni žrtvi. V eni je umrl voznik motornega kolesa, v drugi sopotnik na moii^rnem kolesu. Okoli 17.50 sc je na regionalni cesti Laikova vas-Trbovljc. zgodila nesreča, v kateri je umrl 27-Ielni voznik motornega kolesa. Ko se jc peljal iz Prcbol' da, je izven naselja Marija Reka v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad motornim kolesom. To je skupaj z voznikom zdrselo po vozišču in trčilo v odbojno ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznik zaradi poškodb, ki jih jc pri tem utrpeU umrl.
Druga nesreča s smrtnim Izidom se je zgodila, ko jcbilžc petek. Pol ure čez polnoč je na lokalni cesti Kapla-Pondor izgubil oblast nad motornim kolesom 20-letm vozniL Zapeljal jc s ceste in silovito trčil v drevo, Pri tem se je hudo paško-doval. Na kraju nesreče pa jc umrl njegov 15-lelni sopotnik. Voznik je med vožnjo uporabljal predpisano zaščitno varnostno čelado, medtem ko je .sopotnik ni.
Hudo ranjena kolesorka
l^elrovčť, 12. julija - V ponedeljek ob 10.25 jc v(wnik osebnega avtomobila vo/il pojavni poli v naselju PetrovČe. Ko je z vozilom zapeljal v križiSČe enakovrednih poti, je z njegove de.sne pripeljala kolesarka. Vozili sta trčili. Kolesarka je padla in se pri tem huje ranila,
Dohitel în trčil
Šempeter julija - V petek, pet minut pred polnočjo, se je na aviiKesti izven naselja Šempeter zgodila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Celja proti Vran.skemu, dohitel drug osebni avto in vanj silovito trčil, 39-lelni voznik osebnega avtomobila je vozil iz celjske smeri. Pri naselju Šempeter jc dohitel 47-letne-ga voznika, v katerega jc .«silovito trčil, nc da bi zaviral. Voznik je zaradi močnega trka izgubil oblast nad vozilom. To je trčilo v odbojno ograjo, nato pa se prevrnilo na streho in po več metrih drsenja obstalo na
strehi navoziSčuavtoccste. 47-letni voznik se je pri tem huje ranil, njegov sopotnik pa [a/jc. Oba so oskrbeli v celjski bolnišnici.
Kradejo ko srake
Pi)lzela.6.julija-Preko noči je ncznanec vlomil v bistro TAS. Našel in odnesel jc nekaj denarja in cigaret, z dejanjem pa povzročil za 70.000 tolarjev škode.
Žalec, 6. julija - Lovci so torek prijavili policistom vlom v njihov dom v Zalogah, Neznanec jih je prikrajšal za nekaj pijače, pliasko jeklenko in le nekaj drugih delov inventarja. Lovsko družino je oškodoval za 100.000 tolarjev. Velenje, 7. julija - Velenjski policisti so v sredo opravili ogled kraja vloma v brunarico v Starem trgu, last smučarsko skakalnega kluba. Vlomilci so od-nc.sli za 40.000 tolarjev alkoholnih pijač. Popoldne pa so raziskovali tatvino ženske torbice iz odklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pri konjeniškem klubu v Skalah. Lastnica jc oškodovana za 100-000 tolarjev. Velenje, 12. Julija - V ča.su vikenda jc ncznanec vlomil v.sia-novanjsko hišo v Bevčah. S seboj je odpeljal moško gorsko kolo znamke schwinn, vredno okoli 60.000 tolarjev. Šoštanj, 12. julija - Za okoli 250.000 tolarjev škode je povzročil neznanec, ki je čez vikend vlomil v priročno skladii^če na
gradbišču nove osnovne .šole. Odnesel je vcč kosov električnega in drugega orodja.
Denar, zlatnina, računalnik
l^trovče, 9. julija - V noči na petek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznanec ali ncznanci so odnesli denar, zlatnino, prenosni računalnik in različne ključe. Lastnika hiše so oškodovali za 2.500.000 tolarjev.
Odnesel za 5 milijonov
Šoštanj, 8. julija - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v trgovino Matrica. Lastniku je neznanec odnesel veČ računalnikov, LCD monitorjev in digitalnih fotoaparatov. Skupna
Zlorabe na bančnih avtomatih
Tudi na reljskíHii zlorabo hanoiiili avlonialov - Pi1 dvigovanju denarja se ravnajlo le po navodilih, ki se izpišejo na (Ekranu, ne po kakšnih drugih, prilepljenih ali priujenih na avloniai
CeUe - V zadnjem času je bilo v nekaterih krajih v državi, tudi na ccljskcm, ugotovljenih več zlorab bančnih avtomatov. Pred tednom dni, v četrtek, je ncznanec oncmogc^il deltwa-nje bankomata na počivališču Lopata na avtocesti Celje — Ljubljana. Lastnica kartice, ki jc na tem bankomatu hotela dvigniti gotovino, lega ni mogla storiti. Po več neuspelih poskusih JC kraj zapustila, kar-lica pajc ostala v bankomatu. Neznanec je kasneje kartico izvlekel in na drugem bankomatu dvignil 99.000 tolarjev, Nekaj podobnega se je zgodi-
lo na zunanjem bankomatu Interspara v Celju. Lastnica kartice je hotela dvignili denar, bankomat ji kartice ni vrnil. To je iz bankomata vzel neznanec, ki je ,še istega dne opravil dva dviga gotovine. Lastnico karticc jc oškodoval za 100.000 tolarjev. Policisti svetujejo, da ljudje pri dvigovanju gotovine na ban-komatih ravnajo vskladu z navodili, ki se izpišejo na ekranu, nikakor pa naj ne ravnajo po navodilih, ki so pritrjena na bankomatih v obliki obvestil napisanih na papirju ali kako drugače. Prav tako naj se
ne ravnajo po navodilih tîseb, ki se ^bljejo v okolici bančnih avtomatov in se predstavljajo kot bančni uslužbcnci in osebam, ki izjavljajo, da bankomat občasno ne deluje, zato naj večkrat poskušajo vtipkali PIN kodo.
Osebe, ki na bankomatu zaznajo kakršnekoli nepravilnosti, ali ki opazijo sumljive okoliščine ravnanja posameznikov v času, ko dvigujejo denar na bankomatu prosijo, da o lem obvestijo najbliiřjo policijsko postajo ali pokličejo na nX
Škoda, ki mu jo je vlomilec povzročil, znaša 5.000.000 tolarjev.
Plezalca reševal helikopter
Luče, lO.julijii-Vsobolodo-ptildnc se je pri plezanju v steni Dedca na območju Korošicc v Savinjsko - Kamniških Alpah hudo poškodoval 27-Iclni planinec iz Ljubljane. Posredovala je dežurna ekipa gorskih reševalcev z Brnika in s pomočjo helikopterja Letalske policijske enote hudo poškodovanega plezalca prepeljala na zdravljenje v ljubljanski klinični center.	■
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo Ha (pri Veliki Pirešici)
Téleron/fe» 03/ 572 80 80
Psmon, t9l. S 729 OBO t9l. 891 BI 40

www. tr^oa-ko99fiC9-sp.st kosarfcè9voljajtêt
vsosoTv.
VAS BODO pnuuBL&BimoRumzmNAiajp^ iXMys£úoi4Ážo(>*se$eSmŘjOBiPfi£jeuBomiaj^^
SlAOXORV50KGVnE&
1 KG	le 190,00 SSX MOKAKATIČ TIPSDÛ
?a/11 KG	1689,90^
KAVAB/U^IOOG	14d,905rr PRASSK ARIEL 6 KG 4-
GRATISMSHČALECLENOR	le 2.299,00 OT
OftANŽAÚA FANV 1,5 VEZ le 499,^ Siï
P0RTLAND5K) CEMENT MB 450
SO KG (NA01 PALETO} SAMO 1.199,00 SfT
KRMA KORUZA 1 KG SAMO 51.90 SIT
KRMILNA MOKAKATIČ
40/1 1 KG	SAMO 39,90
KROMPfR MLADÍ S/l 1 KG 69,90 SIT
VEUKA IZBIRA KRMIL KRMNIH ŽITliR HRANE ZA HIŠNE LUBLJENÍKE CENE VEUAJO DO fVOT^ODAJE ZAli)6! ZA Bf^LAČNO DÛSmVÛ NA DOM POKLIČITE NA 03 5728 080
'KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PE8JU KUPUJEP
d.d.
AVTO CIŠLJIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA UOZILA NA ZALOGI
V Celju... Ipavčeva ulica 21 * Teletan (03) 426-11*78 in 426-12-12
letnik
FORD f^ONDE01.91 GU(. 4/v. KLIMA, modra met.	97/98-1.395.000.00	
Kim MONDFO 1.fi CLX5/V reo.marer OS. srflh.	W/flfi	699.000.fl0
FORD ESCORT Î.6 5//v. KUMA. zel.meL	98	1.077.000.00
FORD FIESTA 1,1 3/v reo. aoT.OS. rťefia	94	389,000,00
FIAT BRAVA 1.B SX. bela	fl/flft	898.000.00
RAT PU^01.2 SX SAFE+KUMA. srebrna	02	1.590.000.00
RATPUNTO 55 s 5/v.srBbma	%	668.000.00
RATl)N01.ní)Ař.fdfifia	99	590.000.0D
RATSCUD019TD 8+1 fM.seo.04.. mod.met.	99	1.398.000.00
PEU6E0T1061-1Î 3/v. bela	98	958.000.00
PEIJGE0T 3071.6 5/v KLIMA.Rmbma	01	2.667.000.00
PEUGEOT PARTNER 2.0 HDi 4/v. zlata met.	09	3.199.000.00
RENAULT KANQOO 4/v rec.aDril 05.. mmena	99	1.233.000.00
RENAULT TWřNROl.2. bfila	M	948.noo.nn
VW PASSAT 1.8T karavanrec.avG, KUMA.zel.mst	98	1.948.000.00
VW60LF 1.9 D CL 3/v.rtJeča	93	878.000.00
*NA ZAUfil ŠE VEČ KOT 60 VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK! *	^
*mm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* |
*OGLEO VOZIL OD B, D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST*	| Ponudba na internetu hfip;//wvw.avtD-celi8.^,e-rnail:'®'»**®'^^
CENTER
PILON CENTER trgovina In storitve ú.q.ů.
šale§ka cesta 21 3320 Velenje
Telefon; 03 566 23 70 Telefaks: 03 697 4$ 73 E-mill: pîlQn.cefTter@amfs.fiet
Obvestilo
Investitor prenove veleblagovnice bivša Nama na Šaleški 21 v Velenju • podjetje PILON CENTER d.o.o. • je 2. julija 2004 pridobilo gradbeno dovoljenje za prenovo objekta. Gradbena dela bodo predvidoma potekala od sredine meseca julija do konca leta 2004.
Investitor obvešča, da bo prišlo v času prenove do zoženja pešpoti, parkirišč ter cestišča okoli objekta in da bo prometna komunikacija na Kidričevi cesti motena. Podjetje PILON CENTER d.o.o. prosi prebivalce bližnjih ulic in obiskovalce centra mesta za razumevanje.
FORI d.o.o. % Prešernova cesta 1a, 4 Velenje
O f^L ^^ ^^^ ^^ ^^
Vabi k sodelovanju več sodelavcev: STROJNI TEHNIK
- v. stopnja izobrazbe, alternativno IV stopnja
ELEKTRO TEHNIK
• V stopnja Izobrazbe, alternativno IV. stopnja
STROJNI oz. ELEKTRO INŽENIR
^ najmanj VI. stopnja Izobrazbe - za delo na področju kakovosti - zaželene delovne izkušnje na področja standardov ISO 9001 In IS0 14001 ter operativnega vodenja postopkov preverjanja kakovosti proizvodov
Od vseti kandidatov se pričakuje komunikativnost, urejenost, pripravljenost za skupinsko delo.
S kandidati bomo skleniti dolovno razmerje za nedoločen čas s 3-niese6nim poskusnim delom.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba FORI d.o.o. Prešernova cesta la, Velenje vosmifi dneh po objavi.
ZANIMIVO
Benigno povečanje prostate
Z(lj a\iiiski kotirok
'Icžava. s kalero se pogosto srečujejo niíííki po 45. leiu starosti. Dovolj zgodaj :^po/nana in usirezno zdravljena, nc predstavlja vci^jcga problema, morda pcw-zroča le nekaj ncvScčnosii. Če pa boiozon spre^cdamo in yanema-rimo, nam lahko povzroča ludi hude le?ave.
I^osiaia aliolsečnica jeza oreh velik mo^kispolni organ, ki leži v medeniei lik poć mehurjem in ob-jema osrednji del scCniee. Ima dvojno nalogo. /. miSico zai^cmal-ko/iipre sečni mcliurvtrcnuiku, ko .sc izlije seme, in tako prcpred hkratno odiekanjc scca. Poleg tega izloča mlečno vlecljivo le-kočino. ki tvori glavni delspermc. S svojo luintîsijo pospešuje gibanje scmenčie in jih ohranja zdrd« ve. Molnjc v sestavi pnwlatičnc tekočine ali onemogočeno izločanje $o lahko tudi vzrok moákc sicrilnosU-
Od rojstva do pubertete raste prostata zelo počasi. V obdobju pubertete sc hitro poveča in raste vse do koncil tretjega desetletja.Do konca petdesetih letcttia-ja pribii/no enak(welika. Nalo pa sc lahko prične volumen manji^ti. kar vodi v airolljo, ali pa, tudi brc? pravega razloga, postopno večati. Povečana žleza začne prillskati na scčnieo. ki sc pastopno zožuje in ovira pretok seča.
Nerakavo povečiinje prostate (bcnigna hipertrofija-DI iP) jc bolezen. kise pojavi pri moSkih. starejših od 45 let. Ima jo več kot 70 % moSkih. starih nad 60 lut. R5i7-
vijese izžleznegatkivavprehod-ni coni prostate, ki je pri mlaji>ih moških majhna in vsebuje lc5 % žleznega tkiva. Zaradi vpliva hormonskih sprememb se pjxíhodna cona v slarosli poveča. Vsebuje VSe več^Ieznega tkiva. Pogosto se loči od Ikiva centralne in periferne cone in ju stiska na obrobje, 'lo je ncrakava novotvorba, ki jo imenujemo tudi adcnom prosia-le. Ima pxA'sem središćnt^ lego, lik pod sluznico sečnice. Pogosto lahko ulesnjujc sečnjo ob i/iiodu iz mehurja iji lako ovira odtok seča. PrisiUnost adenom(w, ki ne molijo odtoka seča. na organi/em ne vpliva Škodljivo in tudi ne povzroča subjektivnih lei^av. Šele zaradi motenega odloka seča postanejo mi^^ki z adenomom prostate h^lniki.Pri temvclikosi adenoma ni p<imembna, saj ni dirck-ine povezave med velikostjo in kliničnimi težavami.
Največja težava, ki jo piwzniči B] IR je torej oviran odtokseča i? sečnega mehurja. V začetku po-.skuSa miSiea si iskalka sečnega mehurja z močnejšim krčenjem in stiskanjem premagati oviro pri odloku seča. Zato se bolj razvije, zadebeli in okrepi. Med cnlvaja-njem seča se mehur v celoti izprazni. Na lej stopnji Že manjša napolnitev mehurja sprtx^ipotrc-lio po praznjenju, zalo morajo bolniki pogosto na vodo, še posebno preko noči. <\irekje šibek in se p<igosio prekinja.
V naslednji - drugi stopnji, se zaradi povečanega adenoma sečnica še bolj stisne. Sečni mehur med praznjenjem ne more Í2-tisniii vsega seča, ki tako prične zastajali v mehurju. Mišica siiskal-
ka se utrudi prej. preden iztisne seč iz mehurja. Bolnik mora na vodo pogosU). Da seč priteče, pa mora čakati in močno pritiskati. Odtekanje je počasno, curek pa Šibek- Med težavnim mokrenjem lahko popokajo žilice v mohuiju ali sečnici, Na vodi je pogosto naj-li .sledove krvi. /aradi Ziîsiajanja seča prihaja do pogostih vnetij in nastanka kamnov.
Na irctji stopnji bolezni se sečni mehur zaradi zastajanja seča močno razširi. Ko kapaciteta raztegnjenega mehurja preseže 500 ml, čezmerno raztegnjena mišica izgubi sposobnost krčenja in iztiskanja seča. C^rek pentane izredno šibek, včasih bolnik pušča vodo le po kapljicah. Ko pride do popolne zapore in je puščanje seča piwsem onemogočeno, moramo bolniku vstavili posebno cevko- kateter. Zastajanje seča v polnem mehurju povzroči hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Okužba mehurja povzroča še dodatne pekoče bolečine ob padanju vode. Dokončno rešitev dosežemo le z operativnim posegom.
Neodvisno od stopnje obolenja sc lahko, ob prevelikem tiživanju alkohoinili pijač, črne kave ali ob pa've likih odmerkih zdravil za odvajanje vode pojavi nenadna za-pc»ra odtoka seča. Po odstranitvi V7roka in kateteriziranju težave minejo, nedvomno pa dogodek naznanja pojav BI tP.
Potek bolezni je dolgotrajen in napreduje zelo pt")časL Bolezenske znake tako bolniki pogostem zaznajo šele zelo pozno. Siccr pa je doživljanje težav zelo individualno.
sečni mehur
prostata
secnica
normalno stanje
benigno povečanje prostate
Ob sumu na BHP zdravnik opravi najprej lelesni pregled, Pri rekta I ne m pregledu z orokavič-enim prstom skozi danko iztipa prostato. Ugoltwi lahko povečano žlc2(\ najde morebitne irše vložke ali mehkejša boleča mesta. Laboratorijsko določi ravenza pmsta-lo specifičnega antigena (PSA). Natančnejše podatke nam da ultrazvočna preiskava. 7. njeno pomočjo urolog opravi tudi punkcijo spremenjenega pro.sia ličnega tkiva 1er. po analizi celic, izključi morebitno rakasto obolenje.
Bolnike z BI IP v prvi in drugi siopnji lahko zdravimo zzdravili, li.sie s iretjt^ stopnjo pa le operativno. Pri začetnih težavah si lahko pomagamo ludisčajidrobno-sveinega vrbovca, koprive, hrib-ske rese in njivske prcslice. Zelišča sprostijo določene mišice sečnega mehurja»zmanjšajo ote-
klino in obnavljajo žlezno tkivo pn'^staie.
Če je upi^raba čajev neučinkovita. bomo uporabili zdravila, ki sproščajo mi.Šicc mehurja. Drugi preparati zmanj.Šujejo velikost prostate. Morebilnavnelja bomo zdravili z antibiotiki.
Pri operaciji najpogasiuje del praštate odstranijo preko sečnico. Približn(5 5 % moških ima po posegu težave z inkotinenco. Redko se po operaciji pi)javi impo-lenca. Manj zapletov opažajo po posegu, ko z laserjem tkivo prostate iz-zgejo. Zadnji hit je uporaba mikrovalovnega grelnega elementa. ki skrči povečano Ikivo pn«taiô, in uporaba baloaskega katetra za razširitev sečnice.
Da bi kar najbolj preprečili BI TP. moramo preprečevati vnetja sečil. Izogibajmo se obilnih obrokov, sedečega načina življenja in kro-
nične zapeke- Hrana naj bo lahka, '/. malo ali nič alkohola, brez ostrih začimb in mr/lih pijač.
V hladnih dneh nosimo tople, dcilge spodnjice, hlače pa naj ne bodo pretesne. Uporabimo še topla oblačila, ki ohranjajo toploto okoli križa in spodnjega dela trebuha.
Pomembno je, da ob morebitnih motnjah odvajanja seča takoj poiščemo pomoč pri svojem zdravniku. Le tako lahko pričakujemo pravočasno in ustrezno zdravljenje ter preprečimo neugodne zaplete. Včasihsc lahko za Lsiimi simptomi .skriva tudi drugo obolenje - vnetje, kamen ali celo rakava nizrast. Zato ob težavah nikar ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku. ■ Prim. Janez Poles, dr.međ.«
iíKemfst
Varčevanje v vzajemnih skladih
Varčevanje v vzajemnih skladih postaja tudi v Sloveniji vse bolj priljubijeno in poznano, saj smo se začeli zavedati, da obstajajo poieg bančnega še drugi načini piemenitenja prihrankov.
Kdaj se odločiti za varčevanje v vzajemnem skladu?
*	Ko spoznamo, da bančno varčevanje ni edina, niti vedno najboljša izbira;
*	Ko ne želimo obvezujočih vezav, temveč vplačujemo kadarl<oli želimo in koiikoržeiimo;
*	Ko želimo imeti stalen dostop do denarja, brez dolgih odpovednih rokov;
*	Kadarželimodnevnovedetinatančnostanje našega premoženja;
*	Ko želimo varno in hkrati donosno naložbo, za katero poskrbijo izkušeni strokovnjaki.
Zakaj je vzajemni sklad primerna oblika varčevanja?
-	Vlagatelju ni potrebno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali prodal pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje.
-	Najmanjša možna vloga je vrednost ene točke, zato vlagatelj varčuje po svojih zmožnostih in željah -ni obvezujočih pogodb oziroma obveznih obrokov.
-	Svoja sredstva lahko vlagatelj dvigne kadarkoli-sredstva niso vezana.
-	Vlagatelj v vsakem trenutku natančno ve, kakšna je vrednost njegovih sredstev.
-Z zakonodajo in z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, neodvisnih revizorjev in vlagateljev je dobro poskrbljeno za varnost premoženja.
-	Vzajemni sklad lahko zaradi velikosti dosega nižje stroške trgovanja kot individualni investitor. Kam po informacije In kje pristopili kvzajemnlm skladom?
v specializiranih poslovalnicah družbe KD BPD d.o.o., Finančnih točkah, so na voljo vse informacije o tovrstnem varčevanju in pristop k vzajemnim skladom. Finančne točke so namenjene vsem, ki cenijo diskretnost pri pogovoru, strokovnost in pestro izbiro finančnih produktov. Ob poplavi informacij o različnih oblikah varčevanja in ob dejstvu, da bančne obresti padajo, je potrebno za pravo odločitev najprej poslušati svoje želje in cilje. Z zaupanjem in dobrim nasvetom svetovalca je moč gledati v prihodnost s polno mero optimizma.

Celje,Opekarniška 9, od ponedeljka do petka med 9. in 21. uro ob sobotah med 8. in 21. uro; Tel. št. 03 491 15 44
Velenje, šaleška 18,

od ponedeljka do petka ^aW®" j^q \
Tel. šl: 03 898 50 20
15. julija 2004
"fl^CiiSj
gr.Horoskon


Oven od
Od sreće vas bo Hdt razganjale. Naredili bo
in te več, da bodo dnevi It riaprei tako lepi, kol so bili zadnji. Milro bcsle pozabili na utrujenosl, ki js bo nekaj kol prej, saj boste vedeli, da morale uživali prav v vsakem dnevu Čas res pre-hilro teOe. da bi ga izgubliaii v slikih z neznanci m tistimi, ki vam noćejo dobrega, ampakse želijo z vasimi idejami in delom le okoristili. V teh dnet) vam bo vseeno ?a njih, Šesmejali se jim bosle in to naravnost vobraz
Bik od 22.4« do 20.5.
Tudi zato, ker boste spet tizii5no bolj aktivr^i. se boste v leh dneh odlično počutili. Delo in sprehodi na sveHem zraku vam bodo le-los zelo dobro deli. hti samotnih sprehodih tudi premislite, kam Sle zapeitâli svoje življenje. kol je trenutno, vam ni čislo n\t vleč. To da naredile premalo zase, lako veste, lo. da vas ludi i^jbližji izkoriščalo, pa si bostemvaii seie priziiatl Kosi boste, boste ludi la^e vreli življenje vsvoje roke tn začeli mislili s svojo glavo.
Dvolćko od 21.5. do 21.4.
Sa| ne boste hoteli. a nek dogodek vas bo krepko vrnil v prelekJost. Spel boste sanjarili, kako bi bilo. U bi se pred leti odločili drugače A stare liubezni so mrtve, če ne iz ssže sirani, pa iz nasprotne. In VI lo dobro veste. Dejstvo je, da |e vala sedanja zveza v veliki krizi In das s^jarjenjem samo bežite od problemov. Ti se bodo vseeno kopičili, vsakdan bolj Čenebostesami sebi priznali, da so čusiva mri-va. vam ne bo nrhie. Poslovno je pred vami zelo miren leden, kar vam bo vfilo nov delovni efan Izgledalo bokol ališje pred viharjem
Rak od 22.4. do 22.7.
Ne le, da bosle vsak dan bolj napeli in da bo ljubezen vsak dan iz-gubiiaie kako iskro moči. vse se vam bo zdelo obrnjeno na glavo Kot da nihče nedela več tako, da bi vam t^ilo v življenju lepo. Tokial res niste sami krivL sf bo ležav iz dneva v dan več in to $e bo le le stopnjevalo. Imelo vas bo, da si poilčele druge poslovne partnerje. Na dobri poli ste. da to tudi naredile, saj kaže, da so vam rvezde na poslovnem področju zelo naklonjene. Le izkoristili |ih bo tret». Če ne fxej. ko bo koneo počitniškega časa.
Lov od 23.7. do 23.8.
Neko veliko breme vam je odpadto iz ramen. Sedaj se boste začeli predajati L^IO(om. ki ste jiti dolcfo morali zanerrarjati. ker ni bilo časa In res niso bili k;ivj le izgovori Tokiat boste spet začeti na veliko uživali Ko bosle začeli, boste šele ugotovili, tâko močno ste pogrešati lagodno življenje Vsekakor ne bosts pozabiti na družino, ki ji boste v teb dneh pnpravljali številne dotxole, ki so iihže pogrešali Kar se posla tiče, bo vse teklo tako, kot si lahko le 2ellte. Zato bodite optimistični še naprei.
Devic« od 24.8. do 23.9.
Spet bostevečvnaravi. več vdri^i tistih, ki ste jíl že nekai časa pogrešati. Ugotoviti bosle. da ste opoirebovali preveč časa za to. ste ugoloviil, koga imate res radi in koga ne. Zalo sedaj pazite, kako se ' boste obnašali, ko se boste nehote siašti med tistimi, ki vam niso nai-boli všeč. Nekoga od njih &oste namreč že zelo kmalu močno potrebovati v soboto pojdite na izlet, ki se vam ponuja. Če bosle čepeli doma. vam bo kmalu M Sploh, če imate do letnega dopusta še kakšen teden ćasa.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Kal pa dnjgi vedo. Isko vi živite, kaj Čutile in razmišljate? Ne pustite svojim sorodnikom, da se preveč vmešavajo v vaše življenje, ker mjo občtflek. da vam moralo polagati. Še najmanj vam bodo, če vam bodo poskušali urejati življenje po svoje AH pa celo skrbeti za v^ čustva. Povejte jim. da sle pravsprav srečni In da si želite le svoi mir. Zamolčite pa, da vam že nekal časa po glavi hodi oseba, ki vam je vsak dan bolj blizu. Ne le rizično, predvsem čustveno. Ampak tu pustite času čas
ikorpl|on od 24.10. do 22.11.
Vsi okoli vas bodo tarnali, da so ut/uieni m da mislijo le še na pote-tne počitnice. Vi pa boste uživali v vsakem onevu posebej. Splon si ne bosle želeli, da bi Imeli več prostega časa kot ga imate, saj si znale živl|enie ob obiifci dela zelo lepo orc@mzirali. In zalo se nikar ne sekirajte, če vam ga bodo noleii naložiti še več Pokažite pa. da ^ate reâ ludi ne. Ko bo vsega preveč, vam namreč ne Do već tako (epo kol vam je. V soboto zvečer imejte dobjo odpne oči. Za^i, boste vedeti že v roku enega ledna.
Stroloc od 23.11. do 21.12.
česi boste priznali ali ne. znašli ste se v krizi. Vse kar se vam dogaja na osebnem nivoju, bosle prenašali tudi na ljudi okoli sebe. Partner bo razumel, da se ga rahlo izogibale. A če bo slvar trajala m trajala. mu bo krepko prekipelo. In začel bo živeli po svoje, mimo vas Takrat pa vam ne bo več vseeno, sai se l»sle šele takrat zavedli, da to ni tisto, kar si pravzaprav želite. Velikokrat se zgodi, da znamo ceniti stvari, ki jih imamo. šele. ko jih izgutûmo. Pazile, da se ne bo lo v k/alkem zgodilo tudi vam.
Koxorog od 22.12. do 20.1.
Spet bosle pofn; novih moči in energije. To fs bo pomenilo ludi lo, da vam bo dela kar menkrai hodilo premalo, m to krepko premalo Zato si boste nalagali m nalagati, dokler si ne bosle priznali, da sle spel pretiravali. Bolje bi bilo, če bi poskfteli za svoje duševna poč-ulje. Sami veste, da vas preteklost v$e preposto preganja, vi pa jo porivale v podzavest. To pa bo še napiei bolj na psu. Dottier bosle ljubezen iskali, le ne boste našli. Ko ne boste slutili, ^ vas bo zadeta amorjeva puščica Zgodilo se bo še pred koncem avgusta.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Poletje le čas za počitek m nabiranje rtovin moči, kar vam le doslej še vedno uspelo. Letos pa sevam zdi, daje parva muka Nobenega pravega veselia nimate do odhoda na dopust, saj se vam zdi. da druM tokrat ne bo prava in da vam bo dolg čas. Če se bosle v to preprrčatl, bo zagolovo tako. Če pa bosle spet začeli ra žtvljenje gledati iz boli vesele plati, se bo vse steklo tako kot si želile Vsekakor bosle ugotavljati, da radi delale Brezdelje vam ne bo prav dolgo dišalo, saj m slabšega kot dolgo6asie.Liubezen?T3ko, tako. Za kar ste precej krivi ludi vi in vaša tmu
Ribi od 20.2. do 20.3.
Počasi se boste uspeli olresti temačnihmisli,kisovasmorilekarr>e-'^j adnjih te(Siov, Prvi znaki, da je stabo obdobie za vami, bodo tu že juni in potem cel vikend. Vsak dan se boste počutili bolje, vsak dan boae naredili več od swari. s katerimi ste v zaostanku. Sito bosle tudi t»tj mirni. Počasi boste spet opazili rasprotni spol, kar se vam že dolgo ni več dogajalo In opazili boste osebo, ki vam bo zapofnievala misli še dolgo, vsaj nekai tednov, če ne kar celo poletje. Kot kaže, bo reč prehodne narave.
-Zli
.VELBMJE
Slavnostni koncert ob 20. obletnici PKP
Danes (vČetrtek) bo ob 2 K uri na Velenjskem gradu slavnostni koncert, s katerim bodo zaznamovali 2()-iclnicfj Poletnih kulturnih prireditev v Velenju. Na koneertu bndo nastopili
(lonlumi Hleb, sopran
Tím tenor in
Simona Solce. klavir.
Skupaj bodo pripravili vccer samospevov, oj^rnih arij in duel ov.
(Jordana Hlchjc domaèinka, ki jopo končani Srednji glasbeni 5<^li pri proť. DuíUinki SimonoviO nadaljevala študij na Akademiji za glasbo v Gradcu in ga z magisterijem uspešno zaključila.
Tim Ribič Studira soiopelje na Akademiji za glasbo v (îradcu m jc eden najbolj obetavnih mladih tenorjev svoje generaeije. Na klavirju ju bo spremljala Simona Soke, ki je letos prav lako magistrirala na graSki akademiji.
Program ho povezovala Karmen Šcrml.
Vslop prt"Ki.
Kdaj - kje - kaj
Deseti Praznik žetve in l<ruha
(iaborški gasilci iiapovodiijojo posK^r narodopisno zabavni pi^ograni - liani si je prir(xlitov oglodalo JKK) ljudi
Mitena Krstić - Planine_
(îaberke - (îabcri^ki gasilci so od sile! Običajno so gasilci organizatorji gasilskih lekmovaiij, gaberški pa se poleg njih i^e desetič zapored spopadajo z organizacijo narodopisno-zabavne prireditve z naslovom Priiznik žetve in kruha. Ta bo v nedeljo, 18. julija, pričela sc bo ob 15. uri.
Lanskoletno prireditev si je ogledalo blizu 800 ljudi. Vsaj io-likojihorganizatoiji pričakujejo tudi letaš. Predsednik društva Karel Judež napoveduje pester priigram. V tekmovalnem delu bo sodelovalo deveiekip sosed-
njih krajev, med njimi gastje iz /ibike, ki sc bodo tekmovanja udeležili že desetič. »Ekipe se bodo med seboj pomerile v želvi s srpi, vezanju snopov,»pores-lov«, vezanju kopic, zlaganju snopcw v kozolec ... Tudi tekmovanje slamnatih pajacev, kjer je vedno prisotnega veliko smeha, ne bo manjkalo.«
Obiskovalci si bodo lahko o^edali Se vrsto dru^h običajev, med drugim mlatenje žita na star način, s cepci, mlatilnico ... Na praznik se pripravljajo tudi gabcrskc ženske, ki pečejo piškote in police. Oboje sodi k vsakemu prazniku, na prazniku žetve in kruha pa je obvezno.
Pika se pripravlja na zabavo
Velenje - Na velenjski Pikin festival, največji otroški festival v državi, so že stekle priprave. Leta^nji bo še posebej vesel in pester, saj bo jubilejni, že 15. po vrsti. Tema, ki so jo organizatorji izbrali kot rdečo nil šest dnevne prireditve, bo zato Pika priiznuje.
Letošnji festival se bo dogajal v I RC.lezero. prizorišče se je namreč lani izkazalo kot zelo dobro, saj ni prometno obre-menjentî, površin za igro otrok in postavitev v.seh objektov pa je ludi dovolj. Festival bo potekal od 26. septembra do 2. oktobra. Tudi letos ga pripravljala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Knjižnica Velenje - enota prireditve pod pokroviteljstvom MC) Velenje. Da bo večina akiivno.sti za otroke brezplačna in da bodo s seboj domov lahko odnesli tudi izdelke iz več kot 100 ustvarjalnih delavnic, pa bodo poskrbeli številni sponzorji in donatorji iz vse drŽave. Častna pokroviteljica letošnjega festivala bo svetovna popotnica Benka Pulko, ki bo festival ludi obiskala in razkrila svoje zgodbe. Tudi letos se bodozvretUc številne Pikine gledališke predstave, ki so vsako leto razprodane. Vabil bo Pikin Kino, trgovine, zabavišča. Mesto bo od nedelje, pa do sobote, ko ho po tradiciji najbolj bogat Pikin dan, živelo in dihalo s festivalom in nagajivko Piko. Da se bodo obiskovalci in domačini pi>čuiili dobro in da bo za vse poskrbljeno kolje treba, pa bo ludi lelos skrbelo več kol 100 IjudL Med njimi bo veliko študentov.
■ bš
Četrtek, I5.jiilija
17,0Q Titov trg Velenje
Ulična košarlta-turnir in družabne igre
Pelek. 10. julija
8.QQ Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem
21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer
Sobola, 17. j M lija
MÛ Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem 21.30 Mladinski center Velenje Klubski večer
Torek. 20. julija
17.D0 Titov trg Velenje
Ulična košarka -turnir in
družabne igre 21.00 Velenjski grad
20. poletne kulturne prireditve 2004 • filmska projekcija Okkomar • Paka
Čelrtek. 22. julija
17.00 Titov yg Velenje
Ulična košarka - turnir in družabne igre 21ÛC Velenjski grad
20. Poletne kullurne prireditve
Muzlkaf in áanson • Nika Vipotník (vokal) In Zmago Stih (acordeon)
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turi-stično-informacijski In promocijski center Mestne občine Velenje {03/89618 60).
-;-
i-i^t Zgodilo se je...
(I 0(1 K). (lo22. fiilija
-16. julija 1978 sose dmžmirski gasilci obpraznovanjtt 70. oblclnice društva zadnjič /brali prcJ svojim gasilskim domom v Dru/mirju, saj s<> dom zaradi ugrczajija íal kmalu po tej sloves nos I i podrli: -16. julija 1981 je ob 10. uri dopoldan na Andrejevem domu na Slemenu in še na dveh kmelijah v Šentvidu nad Zavodnjami končno zasvetila električna luč:
Andrejev dom na Slemenu (Arhiv Muzeja Velenje)
IXjulya lela 19Wso na skupnem zasedanju delegati vseh treh zborov velenjske skiipSČine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje: IT.julga 1999 sta Katarina Srebotnik in Tina Križan zmagali v igri dvojie na teniškem turnirju W('A v Palermu;
19.	juiya leta 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina v Subot ici zmagal na atlelskem dr/avnem prvenstvu v leku na 5<X)0 metn)v; na istem prvenstvu je Miklavi'ina osvojil (udi bronasto medaljo v teku na lO.(XK) metrov;
20.	julija 1959 so v Šoštanju ob ICX). obletnici gasilstva v kraju odprli nov gasilski dom:
20.	julija 1979 je nad Šaleško dolino divjalo strahovito neurje z močnim vetrom, kije ruval tudi drevesa;
21.	julija leta 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega pt>pisa prebivalstva v Sloveniji: v Sloveniji je živelo 1,3S9.()94 prebivalcev (od lega v oí>ěini Velenje 7674, v občini Sošlanj 6976, v občini Šmartno ob Piiki pa 1891); 21.julljal957je bil v Velenju praznik pnstovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem;
21.	julija leta 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom:
22.	julija 1982, koje bila v Velenju asrednja republiška proslava v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, so namenu predali novo zgrajeni velenjski Dom SLO;
22. julija leta 1979 je Skup.šČina republike Slovenije v uradnem listu iz.dala odlok, s katerim sc^ se naselja Pesje, Prel(")ge, Konovo in Salek ukinila in priključila k mestu Velenje. Sklep o tem so sprejeli na slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupsčina.
Pripravlja: Damijan Kijajlč
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE v hotelu paka

MOKII.CI
(iospi;
SiVRIC
(črna komedija) Režija Elhan in Joel Coen Vloge: Tom Hanks, Irma P Hall, J. K. Simmons, Tzi Ma Dolžina: 104 minute temek. 15.7., 0Û 20M PetBk.1U.,Qb2tQ0 Sobota, 17.7., ob 18.30 Hedeljê. 18.7., obŽI.OO Ponećeliek, 19. 7., ob 20.30 Torek, 20. 7., ob 20.30 {zadnja predstava)
šartalanskl dr Goldthwait Dorr prepriča staro gospo Munson, da mu odda v r^ajem sobico v svoji hiši In prepusti klet za vaje svojega 0î1<e-stra. V resnici gre za r^ačrlovan rop igralnice na (adji. I<i je zasidrana na re-ki blizu n|ene hiše. Orkester pa so pravzaprav specialisti na svojem po> dročju, ki bodo ta rop (udi izvedli. Zvrtaii bodo rov do seta na iadji< ukra-dii igralniški denc^* pt^em pa zasuli rov in pobegnili. Preprosto, toda soočili se bodo morali z eno veliko težavo. To |e zelo simpatična, ra-dožva, pogumna gospa v rokavicah in s klobukom, ki redno hodi v cer-kev> se pogovarja s sliko svojega moža in vsak mesec univerzi poliie ček za 5 dolarjev, fn v čem je težava? No, boste že vfdeli I
TR()J\
(zgodovinski vojni spektakel) Režija: Wollgang Petersen Vloge: Brad Pltt, Orlando Bloom. Eric Bana, Peter OToole Dolžina: 160 minut Petek. 167., ob 18.00 Sobota. 17.7., ob 20.45 Nedelja, 18.7., ob 18.00 Leta 1193 pr. n. 1 trojariski pnnc Paris ugrabi (epo Heleno, ženo špar-tanskega Kralia Menelaja. Ta zapri-seže maščevanje, pomaga pa mu njegov brat, kralj vseh Gri^ov, Aga-
Dolžina: 119mlnut Sreda, 21. 7., ob 18.30 fn ob 21.00- premiera pred slovenskim startom
Helenca ima vse. Je mlada, lepa uspešna kol pomočnica šefice modne agencije, Pred sabo ima pestro in bogato kariero. Dneve preživlja na modniti revijah, noči pa v klubih. Mekoč pa zazvoni telefon. V prometni nesreči ji ie umna sestra s soprogom, v oponjki pa ji zapustila tri otroke, 15-letno Audrey, 10-le&iega Henryja In 5-letio Sarah, Helenca prevzame nalogo. Mlada karieristka postane mačeha treh otrok in življenje se ji postavi na glavo...

/. UKii(;i:s'i'K\i\i I'osTiiiji:
f
memnon. Pred obzidjem Troje se tako zbere nepregledna vrsta vojske a trojanski kralj Priam se je ne ustraši, saj ga je njegovo obzidje rešilo še pred vsakim napadalcem. V vojski mu pomaga ludi njegov sin Hektor, največji trojanski junak, toda na drugi strani je velik junak, Ahfl. Po dolgem vojskovanju, ko je iid bolj kol ne neodločen, pa se grši junak Odisej domisli prevare, kako bi pretentali Troiance, kar še vedno velja za največjo vojaško ukano vseh časov
Ena največjih bitk človeš^a za čast. slavo in ljubezen I
liniJlNCA A
i>m;i/Kiisi\ji
(romantčna komedija) Režija: Garry Marshall Vloge: Kate Hudson, John Corbett, Joan Cusack, H^en MIrren. Paris Hilton
(romajitična drama) Režija: Emilio Marťnez Lázaro Vloge: Emesto Aileiio, Natalia Ver-beke
Dolžina: 114 minut Petek, 16.7., ob20.00 Sobota, 17.7., ob 19.00 Nedelja, 1$. I, ob 20.00 Torek, 20. 7., ob 20.00
^lOKII.Ci STARK
GOHVl^_
(_ -
(čma komedija) Sobota, 17.7,ob 21.30
TROJA
(zgodovinski vojni spektakel) Ponedeljek, 19. 7., ob 20.00
SCOOKV-DOO 2: POSASTl m PROSTOSTI
(pustolovski film)
Nagrajenci nagradne kri anke Di Mato catering, objavljene v tedniku Naš čas 1. julija so:
1.	nagrado: dve max pízzí Di Mato prejme Dušan Mrak, Lokovica 131,3325 Šoštanj
2.	nagrado: pizza Di Mato special prejme Ana Oberč, Rorjan 184, 3325 Šoštanj
3.	nagrado: čevapčiči v l^inji s kajmakom prejme Jožica Dolinar, Cesta lV/9.3320 Velenje
Nagrajenci naj se zosebno izkaznico oglasijo v poslovnih prostorih -Di Mato catering, na cesti V/7 ( pri Ivkoviču ) v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade. Čestitamo!
NUMERO UNO
flobert Kukovec a.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, ZB vse zaposisne In upokojenca (01, 09),
možnost obremenitve dohodlcs preko trećine. Star kredK nI ovira.
Tel.: 02/ 252-48*26 041/ 750-560
il? MHz FM
.3 Tfa
Nedelja, 18. 7„ ob 17.30 (Oút)ška matineja)
Rfizervacii vstopnic ne sprejemamo * Vstopnce laiiko kupite v pred prodaji ! Informacije oprcdstavah : 03 898 24 91
I Kino nograjuje naročnike Nošego laso
Kino nagrajencf: Jožica Selan, Kajuhova AO. Velenje. Karmen Škotlek. Ljubl|anskd 38. Velenie In Beba Arčan. Oobma 64. Oobma.
Nagradna križanka Zeliščne prodajalne Reha
Zeliščna prodajalna Reha
Šaleška 2 d> Velenje
Tel.: 03/898-5640
Naš program je namenjen vsem. ki skrbite za zdravje in prijetno počutje. Za zaščito pred prehladi in drugimi težavami ponujamo vrsto zeliščnih čajev In vitaminov na naravni osnovi. Odlična je izbira masažnih kopeli, maserjev in merilcev tlaka, Pri nas se lahko za poletje obujete modno in udobno v prikupne modele Kopitarne Sevnica. Poskrbeli smo za veliko izbiro programa kozmetike za zaščito pred in po sončenju in insekti, tudi priznane kolekcije Bergasol. Preparati Cllni-ans, Afrodita, Bionsen in so namenjeni vsem. ki imajo tehve s celulitom. Novo - ob-liži za opekilnel Pred dopustom ne pozabite na domačo lekarno, ki vas lahko reši marksika* terih težav. Obiščite nas, prepričajte se o pestri ponudbi!
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom REHA, najkasneje do 26.juli|a. izžrebali bomo tri izdelke kolekcije Fruit of the earth.
ĆETRTEKJS. iulilo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktu^no; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zanimivosti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. luiija:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA,l7.|ullio:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila. 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove: 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUAJ8.iullia:
6.00 Dobro jutm; B.30 Poročila: 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje. kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0N!D£UEKJ9. jufijo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6 .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije« poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivo^ sti; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 20. |uli|o:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kme tijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročila; 15.00 Alkalno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kai 17,00Naši kraji In ljudje; 18,30 Poročila; 18.00 Povejte naglas 19.00 Na svidenje,
SREDA, 2].|uli|a:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi: 18.00 19.00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
V tednu od 5. julija 2004 do 11. julija 2004 so povpreène dnevne koncentracije S02, izmerjene y avtomatsklb posta leh (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj fn Občine Šmertno ob Pakf, presegale mejne 24-urne koncentracfje 12S mfkro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 8. julija 2004 AMP ŠOŠTANJ -189 mfkro-g S02/m3
MESTNA OBĆm VEIINJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
	
	
	
	
	1
	
ft	1 . 1.
	
I 8
4 5
[■ft. jul »6. ju( ■?. jm ■ e.jui «9. |u( ■ 10. |ui ■ 11. |ujj
mejna nuncsi. 360 nAro-g S0ZTn3 ina spreKfrfIvci mg^wv mi 20M: 30 mfcro 9 SOZtnS zrau
15. julija 2004

STIKI IN POZNANSTVA
SPOŠTOVANE! Ženitna posredo-vaínícá Zaupanje ima v svoji evidenci veliko molkih, Id $1 želijo trajno (pošteno) zvezo. Gsm: 031/505-495.
[nmimmnH
v SAMEM CENTRU Šoštanja, na izjemni lokaciji, prodamo stanovanjsko hišo primerno za vsake vrste obrtne ali druge dejavnosti: Pritličje: 150 mZ, I. nadstropje: urejeno 6 - sobno stanovanje: 150 m2. Podstrešje: visoko, klasično, možna adaptacija v man-sardna stanovanja: l50m2.Vse nadaljnje iniormacije na Gsm: 041/630-469.
NOVO dvosobno stanovanje, 84 m2, na Glazi|i v Celju, prodamo. Telefon: 03/713-2617 TRISOBNO obnovljeno stanovanje, na Foitovi v VeJenju, prodamo. Gsm: 031/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju • Bolfengu prodamo. Telefon: 03/713-2617. TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Telefon 03/713-2617. ZAZIĐUIVO parcelo. 7,5 ara, (dokumentacija pridobljena), na lepi lokaciji, 3 km Izven Velenjai prodam. Gsm; 040/212-364. STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem In 1600 m2 zemlje v Varpolju • Nazarje, prodam. Gsm 040/876-633.
LEPO dvodružinsko hišo s 4500 m2 zemlje v Radmirju prodam, Gsm: 041/299-919.
mali OGLASI
TRISOBNO, lepo stanovanje, na odlični lokaciji v Velenju prodam. Gsm:041/299-919. NOVO, trisobno, opremljeno stanovanje na Gorici in zelo lepo gradbeno parcelo vVinsId Gori prodam. Gsm:041/832-155.
IZGUBUiNO
IZGUBILA se je psička, dolgodlaka zlata prinašalka, ki sliši na ime Ull. Ce kaj veste o njej, pokličite prosim na telefon 03/5862-210, ali 041/428-841,
[nmim^H
INŠTRUIRAM matematiko In fialko za osnovno in srednje šole. Pripravljam za Izpite in maturo. Gsm: 040/22-64-19 In 040/97-74-74.
ODDAM V NAJEM
ENOSOBNO stanovanje v Šaleku oddam. Telefon 031/379-124. DVOSOBNO, opremljeno stanovanje v centru Velenja, oddam. Gsm: 041/798-319.
OŽILA
KARAMBOLIRANO osebno vozilo Fiat Uf^O - 45, letnik 96, prodam. GSM: 031/873-690.
DROBI LEC vej, trodelnc belo omaro In belo zakonsko posteljo prodam. Telefon 5862-883 ali 031/626-058. PRODAM dobro ohranjeno ležišče 200x140 cm za 10,000 SIT Telefon 03/5876-210 ali 031/753-407.
AKVARIJ, star 5 let, 801 , z vso
dodatno opremo, z veliko zdrasih ribic in vodniii rastlin, magmatskimi kamni ter 201 dodatnim akvarijem {za ribice med čiščenjem), 1er veliko akvaristične 11-terauire, ribje hrane In tekočine za pripravo akvarijske vode prodam za samo 40.000,00 SIT. (Odhajam na študij). Telefon 03/5866-075 ali 031/805-742. SUHE deske, debeline 2 cm, prodam. GSM 041/849-474. DVOKRILNA vhodna vrata 135x 200 cm, prodam. Telefon 5882-719.
SEDEŽ za BOS kosilnico, domače slivovo žganje, Jabolčnik iz neškropljenlh jabolk in cviček prodam. Gsm: 041/344-883. BALKONSKA vrata z oknom, kvaliteten les, staro 10 let, dvojna zasteklitev, brez stokov, brezhibno, prodam za simbolično ceno 5.000,00 SIT Gsm: 040/38-58-98 aH 031/213-044. ¥
KOSILNICO BCS ali Laverda kupim, 031/524-736.
mnm^^m
JEDILNI in krmilni krompir, nov, prodam. Gsm 041/776-365.
TRI breje ovce in ovna prodam. Gsm: 041/953-887. PRAŠIČA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5722-396 zvečer
g IILUritM»
g AVedeževanje 24 ur i i
090 4417
Síkterfs
CEUE
ûoapMko ulko 7 Tel.;
www mid*'« com len 4i>. t* Vu ee|Wi

KOMUNALNO PODJCTJE VEL^E d^.o. Korota CM 3320 VM«^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390138,031 375 041
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na (o telefonsko številko pokličite SAMO V AfUJAÍW PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Infor-
DEŽURSTVA
macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zofaoidrovniki:
17. julija in 18. julija - Mirna Franjkovič, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni domVelenje od 8. do 12. ure.
lekoma v V^^ju:
Lekarna Center Velenje, Vodniko-
va 1, Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Vef e* ioarsko postojo ioštaaj:
Od 16. julija do 18. julija • Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm: 041/618-117. Od 19. julija do 22. julija - Tibor Stupar dr. vet. med., gsm 031/671-203.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenie
Por«kes
Zor^ Učakar, Efenkova 24, Velenje, in Darja Mohorkc, Efenkova 24.Velenje; Darko Kuhar, Ložnica 15 in Andreja PlevniK Páka pri Velenju 70 D
Zlata poroka: Franc In Marija
Tajnšek, Podgora 42 B, Velenje
Smrti:
Ežerbet šarkezi, rojen 1922, Celje, Stara Dečkova ulica 4; Miroslav Medved, rojen 1930, Šaleška 19, Velenje; Stanislav Felicijan, rojen 1925, Efenkova 5, Velenje; Martin Vaupotič, rojen 1948, Velenje, Stan-
tetova 18; Bogdan Hran, rojen 1959, Vreskovo 29; Frančiška Leskošek, rojena 1931, Gavce 47, Šmartno ob Paki; Pavla Koren, roj^a 1921, Can-karjeva21, Šoštanj; Marija l^mpan, rojena 1925, Topolšica 81; Štefanija Laznik, rojena 1936, Ravne 58, Šoštanj
ZAHVALA
v 49. lelu slarosti jc tragično preminila draga žena, mama, hčerka
in scslra
DARINKA KAVČIČ
iz Šalcka 86 v Velenju
Iskreno se zahvalaljujemo vsem sorcKJnikom,.stVNedoni in prijaleljem za darovano cvcije, svcee in izraze sožaija. Pt>sebna zahvala velja sodelaveem Komunalnega ptnljelja Velenje za moralno m materialno ptxíporo. Prav tako hvala sodelavecm IH SoŽíanj. Iskreno se Tahvaljujemo ludi gospt^du Upniku za opravljen obred, pevcem, govornikom in vsem, ki jo imeli radi in jo p<')spremili na njeni
prerani zadnji poli. Toplo zahvalo izrekamo ludi prijaleljem, s katerimi smo sc redno dni?ili ob cxsebnih praznikih. Enaka zahvala velja lualonia Milanu in Bojanu z družinama 1er siricu Tončku in seMrični Jožiei. ki so nam Se posebej pomagali v najtežjih trenutkih.
Zalujavi vsi njeni

m
ZAHVALA
v 95. lolu je liho zaspala nasa draga mama, babica, prababica in praprababica
ŠTEFKA GOLAVŠEK
iz Skorna pri Šoštanju
9.10.1909 • 4. 7. 2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle sočusivovali z nami, darovali cvetje in sveče in za svele maSe. Hvala pcvccm in govorniku Filipu.
Posebej hvala dekanu, gospodu Joželu Pribožiču, in gc^spodu Ivu Holobarju za opravljen obred. Zahvalo izrekamo tudi Sandiju, Andreju. Borisu, Dragutu, Sonji in Brigili, ki so nam vsestransko
pomagali.
Vsi njeni
Miiillo je hto dni. (ulkctr zapifsii! .v/ na.s 71. Dot7)a velika je piuznina, (i vsivu huda tjoJečma.
V SPOMIN
MARKU DUSAKU
4.11.1974 . 14. 7.2003
Marko, ne moremo in ne moremo verjeti, da se ne boš več vrnil. 14. julij je v nas pustil neizmerno bolečino. Marko, radi Te imamo in vedno si z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
iMaja^ aii in mami

ZAHVALA
v pciek, 9. julija, smo se v ožjem krogu pt>slovili od 78-lelncga
STANISLAVA FELICUANA
13. IL 1925- 7.2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodaikom, prijaleljem in so.scdom, ki sle nam ob le?,kih ircnuikih slali ob strani, izrazili ustno in pisno soi^alje, darovali cvetje in s'veče.
Ohranjamo Te v nepozidmem spominu: zena Marija, sin ZJatkOy hčerka Judita, vnuk Jure in zet Toni.
fS

ZAHVALA
v 56. Icui slari>sti nas je /i\ vedno zapustil dobri oče, bral, stric in
bratranec
MARTIN VAUPOTIČ
23. 8.1948 - 7. 7. 2004
Bolečina sfí da skriti, tudi solze moč jo zalojiU, ÎCpmy.nîno. ki ostaju, SÛ ne do nadomostid^
Iskreno se zahvaljujemo vodstvu, delavkam in delavcem Gorenje Orodjarna, sorodnikom, prijaleljem, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala ludi vsem, ki ste ga v tako velikem številu piispremili na njegovi zadnji poli. Hvala tudi častni straži Gorenje Orodjarna, nečaku Igorju, pogrebni službi Tišina, pevcem, govorniku, izvajalcu Tišine in gospodu kaplanu za opravljen
obred-
Sin OregDr in osiaJo sonnlstvo
Sobotno dopoldne v mestu
Vaisili z(ÍK (la jo	[)rav() mvslo lo ob sobotah dopoldric^ -
Tudi poleti je živahno - liolšji sejem, poiilinio i>ledalisre, tržnica, polili lokali
Bojana Špeget Foto: S. Vovk
V soboto dopoldne smo so odločili, da prcvcrim(i mcsini uirip. Ai nekaj Cnsa vcljć«. da je loćas v lednu, koje mcslo najbolj polno. Ra/umljivo, /a većino je lo dela prt«l dan, ko sc pogasi od' pravijo po nakupih ali pa le na kJcpel ob davici. V sohoio d(v poldne sc ic/ko zgodi, da v sre-diSću mesta ne bi srečali kiikšne-ga znanca. Meslo ?ivj in diha. Tudi na ir/nici je ponudba bo-gaia in ra/nolika le oh .sobolah. /aloje ludi obisk odličen, lo soboio je za popcsiriiev do-gajanjn spel poskrbel velenjski T!C, ki je pripravil redni me-scCni bolšji sejem. Obiskovalcev, pa četudi le radovednih, je bilo res veliko. Mi pa smo se pometali med slarinarjc na sloj-nicah in preverili, kako pogosto prihajajo in kako so zadovoljni s prometom.
Niišii prva sogíwornica je bila i/ RuS. »S starinami se ukvarjam Čislo amatersko, že dolgo sem /biraieljica. Poiem pridci» do lo^kc, do moras tudi kaj prodali. Če hi)čeS zbirko povečali. Vsaj
15 lei zbiram starine, sivari, ki jih zbiram, obdr^.im, doloCene pa pn^dam. Vsiik zlnraielj ima kakSno ljubezen, moja so .wečni-ki in slare riizglcdnicc i/ nii-^ih krajev, Ras in ííkolice. Svečnike pa imam najraje, Če so iz siare glažule, saj ludi lo sodi k našim krajem, SveČmktTv imam že okoli lOi), sicer pa vsiiko tretjo s^v bolov mesecu prihajam v Velenje, vse od/aectka. Mislim, da se sedaj i5e navajajo na sejem, bolj opazujejo kol kupujejo. A ludi to se že spreminja,« nam je povedala Hedvilet Potočar. Med pogovorom naju je spremljala giasna harmonika na sc«ed-nji siojnici. /atosmosc presla-vili Šc tja in sreOaii domačina, /biralelja starin. Miha! FiSer nam je povedal, da starine zbira že okoli 45 let. >>/.accl sem s .starimi kovanci, sedaj pa7biram prav vse starine. Shranjujem jih doma, kakšno dan v muzej ali prijateljem. Nekaj imam razstavljenih, nekaj pa tudi v Skailah, Najbitlj ponosen sem na 170 lel staro lajno, ki sem jo kupil na bolšjem sejmu v Ljui^ljani. Da prihajam na velenjski sejem kol
prodajalec, je v/rok predvsem v lem, da mi je Velenje vseč in da ga želimo malo oživili. Ib je velika popestritev sobotnih dopol-dnevitvvmeslu. Kupci pa so bolj redki. Siarine potrebujejo pn^s-lor, ki ga v stanovanjih marsikje nimajo, zdi pa se mi tudi. da tu denarja prav/aprav ni lako veliko. Danes sem kupil dve sekiri. ki sem jih zelo vesel, prodal pasem staro harmoniko, likaliiik in nekaj drobnarij. Sicer pa v,sa-ko nedeljo grem na bolšjaka v Ljubljano, kjer je res velika ponudba in izbira.« Jože Majheiiic je prodajalec starin iz Maribora, ki je imel v soboto najbolj bogato stojnico. Med ponujenimi predmeti jc bila najdražja stara rezljanla lesena .skrinja, ki jo je trenil na 150 lisoč tolarjev. Novegalaslnikuv soboto ni dobila. Jože pravi, da lak-^ne kose lahko proda Ic v Ljubljani, kamor hodi v^ako nedeljo. Tudi v Velenje priliaja vsak me.sec. »Vabila mi sedaj po.'^ilja-jo domov in sem rad prihajam. Veliko ljudi pride le gledat, mnogi si rezervirajo starine, ker ne pričakujejo lake ponudbe. Većina starin je iz moje zasebne zbirke: ker sem ostal brez sliažbe, moram del zbirke prodati. Veliko {h)dim na bolšje sejme. tudi v lujino. Najbolj zanimivi si^ ti sejmi v Avstriji, Nemčiji
in na Madžarskem, Najbolj sem ponosen nasiare igrače. Ključa, kaj v Velenju najbolj ik^ejo, pa ni. Veliko jih kupi starino za kakáno darilo, saj je zbirateljev veliko, ljudje pazbirajozelo različne stvari, od značk, do likal-nikov,slarih rćizglednic... Vsekakor bom sem 5e prihajal.« Potem se jc dogajanje na Cankarjevi usmerile) na plťíSčad pod tržnico. Poulično gledalii^e KD Priden možic iz Kamnika je tokrat pripravilo pred.siavo z naslovom Ribič. Ljudje, tudi laki s polnimi vrečkami v rokah. st> se hitro začeli ustavljati in opaz(^-vaii dogajanje. Igraje zasnovana tako. da je brez sodelovanja pubhkenebibilo. Ribič si je tako hitro na^l simpatično soigralko, ki je sledila njegovim navodilom in prav presenetljivo dobro improvizirala. Celo na
streho razmajane in stare katre, kjer je imel ribič urejeno barko, jo je spravil, ji zavezal predpasnik, roke pa zapi«lil z lupljenjem krompirja. Ribič paje seveda lovil glavni obrok. Namesto nbe je ulovil ž<>go. poiem steklenico piva. Nihče od glcdalcev je ni hotel. Koje u k?v il jabolko, paje zanj dobil jurja. Lepo urejeno damo pa uspel prepričali tudi, da se je u.scdla v kalro. Številni gledalci smo uživali v dogodku,
ki ga je pripravila Knjižnica Ve-lenje-enotaprireditve. Ko\y^^ nimivast naj povem, da nam je, k(îsmo se po predstavi ^li txsvcŽil na enega od vrtov na Cankicrje-vi zaupal, da se mu 5e ni zgodilo, da nihče ni priSel po steklenico piva. Pa je za njim žc veliko ponovitev predstave. V kna-povskem mestu, kjer je pivo tako rekoč nacionalna pijača, pa seje. Zanimivo.
Hedvika Potočar je zafjubijena v svečnike, ima Jih kar 100
Jože Majhenič se preživlja s prodajanjem starim.
Miha Fišer je domaćin, ki zbira starine že 45 /ef.
Sred/ Cankarjeve je v soboto dopoidne ribic »iovii» soigratce in ribe. imei je srečo, saj je v improvizacijo hitro pritegnit dva mimoidoča, M stase znala vključiti. Odlična predstava! (bi)
Na sobotnem bolšjem sejmu je biia izbira veiika. Kijub poletju starinar jev ni bilo nič manj kot
ponavadi, pa tudi kupcev ne.