Štev. 8.               V hjabljani, 1. Velikega srpana 1903.             Leto IV.
Iz slavnih dni.
VJd vstoka tja do naših gor                             Že gledam naše čete, hej,
oblakov črnih gre zastor.                             na konjih, peš vsi v boj naprejl
Udarja blisk iz njih goreo                            6uj brenk ostrog, hrskanje konj —
kot v temi ostro  brusen meč . . .              svoboda naša ni zastonjl
V oblakih grom srdit mrmra,                        Hej, tam je Miloš Obilič,
vse trese se, vse drgeta.                             oj, drzen, diven sokolič.
In glas zvonov drhti plačoč,                         Saj ga poznaš, junak Murat,
Gospoda kliče na pomoč!                            kako ti je prebodel vrat . . .
Po gorah, gričih črezinčrez                         Naprej, drug Kosovac Ivan,
gori, žari do kresa kres ...                       ti svetla zvezda na mejdanl
Oj, bratje, to ni grom, ni blisk,                   Zastave v zraku, boj besni,
pogum in meč, otmi nas stisk!                    v potokih teče rdeča kri.
To Turek z grozo je v rokah,                     Kot solnce tam, glej, jaše car,
pred njim, za njim krvav gre strah,             kot solnce vgasnil si — Lazar . . .
krvav gre strah in z njim gre smrt —           Zakaj si vgasnil? Nas je sram!
pustinja zemlja, prej naš vrt.                        Glej, med sokole tvoje tam
In v to pustinjo brez cvetov                        primešal se je črni vran —
kri seje rodnih nam sinov.                           sramota nanj še v grob temanl
Svoboda naša, božja hči,                             Naj z gnusom se te spomni vnuk,
na teh grobeh solzi, drhti ...                    oj, Brankovič, izdajni Vuk!
Oj, stari sokol, Jug Bogdan,                       Naj sram te bo do naših dni,
z devet sokoli, hajd na plan!                       dokler je solnca in nočil
Zavzdigni prapor, nož jeklen,                      Naj mati detetu v srce
razžari v prsih vseh plamen!                       sramotno vkleše ti ime!
8
r-......•.-----      ..........-......¦*      170     ^      ............^M
In kakor solnce vrh neba,                                                     ^^H
in kakor v noč je blesk zvezdž:                                            ^ ^H
ime naj tvoje, car Lazar,                                                   f^H
žar! na slavo nam vsekdar,                                 ¦                        rl^l
in naj žari sred bojnlh vrst:                                                    ^H
Za dom, svobode, častnl krstl                                                 ^H
Fran Žgur.            ^M