CELJSKI TEDNIK
Celje, 10. novembra 1961
Leto XI. štev. 43
CENA IZVODU 20 DIN
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DEI.OVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
UST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK«
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Predstavljamo vam
Janeza
Jančigaja
Na zadnjem plenumu Okrajne-
ga sindikalnega sveta v Celju so
člani plenuma izvolili za novega
tajnika Okrajnega sindikalnega
sveta tovariša Janeza Jančigaja.
Tov. Jančigaj je doslej bil za-
poslen v Cinkarni je kot tehnik
vodil operativna dela pri inve-
sticijski izgradnji celjske Cin-
karne.
Aktivnost Socialistične
zveze
IN NOV SISTEM DELITVE
OSEBNEGA DOHODKA
V zadnjem času so tudi v or-
ganizacijah Socialistične zveze
čedalje pogostejše razprave o iz-
kušnjah in določenih pozitivnih
ter negativnih pojavih v zvezi z
uveljavljanjem novega sistema
delitve osebnih dohodkov. Ni na-
ključje, da stopa to vprašanje v
ospredje na sejah in sestankih
vseh družbenih in političnih or-
ganizacij, in tako tudi Socialistič-
ne zveze, saj vnaša nova delitev
osebnih dohodkov tudi nove od-
nose v družbenem življenju.
Vsekakor je najbolj značilno to,
da na teh sestankih govorijo ne
samo o ekonomskih analizah, tem-
več da dajejo tudi politične oce-
ne raznih pojavov, do katerih je
prišlo v zvezi z delitvijo osebnih
dohodkov v gospodarstvu in jav-
nih službah. Razprave so pokaza-
le, da je novi sistem delitve odprl
in načel dolgo vrsto pozitivnih
procesov, katerih vsebino in po-
men lahko ugotavljamo že zdaj in
nadalje, da je prav ta sistem oži-
vel mnoge nove in prav tako sta-
re probleme, ki so jih v kolek-
tivih puščali v nemar. Tu je treba
na prvem mestu poudariti neso-
razmerja med skladi podjetja in
skladi osebnih dohodkov, nadalje
nezadostno upoštevanje demokra-
tičnosti in neaktivnosti precejš-
njega dela kolektiva pri razprav-
ljanju in sprejemanju pravilnikov
o delitvi čistega in osebnih do-
hodkov. V tem času so se poja-
vile tudi določene neskladnosti
med interesi komune ter delov-
nimi kolektivi.
Ce bi hoteli ocenjevati ^vlogo
Socialistične zveze pri vseh teh
dogajanjih in njen vpliv na ta
proces, potem bi morali reči pri-
bližno takole: Splošna politična
aktivnost organizacij Socialistič-
ne zveze je bila v tem razdobju
zelo močna in živahna. Sociali-
stična zveza je bila pobudnik
mnogih sestankov, predavanj,
razprav in seminarjev, da ne re-
čemo tudi razprav v časnikih in
radiu, s pomočjo katerih se je v
javnosti doseglo veliko zanima-
nje za nov sistem delitve dohod-
kov, za dohodek kot novo eko-
nomsko družbeno kategorijo in za
odnose, ki se bodo na osnovi no-
ve delitve dohodka razvijali. Zal,
pa so pozneje, zlasti pa v času,
ko so delovni kolektivi začeli
sprejemati nove pravilnike o de-
litvi čistega in osebnih dohodkov,
organizacije Socialistične zveze zi-
gubile stik z vsem dogajanjem
znotraj kolektivov. Pa še več, de-
lo okoli utrjevanja politike delit-
ve dohodka v posameznih pod-
jetjih in ustanovah se je zaprlo v
ozek krog strokovnih služb, ali v
najboljšem primeru omejilo samo
na organe samoupravljanja. In
prav zaradi tega, ker v zadnji fa-
zi sprejemanja novih pravilnikov
o delitvi dohodka niso v takšni
meri, kot v prvi fazi razprav, so-
delovale politične organizacije,
med njimi tudi Socialistična zve-
za, so se pKjjavile določene napa-
ke, o katerih je bilo veliko go-
vora na vseh mogočih forumih in
mestih.
V zadnjem času se ta napaka
hitro popravlja. V mnogih krajih
in občinah je prišlo do temeljitih
analiz negativnih pojavov in do
politične intervencije vodstev in
celotnih organizacij Socialistične
zveze. Tako se zdaj politična ak-
tivnost vse bolj osredotoča na a-
nalize napak, na njihovo odprav-
ljanje itd.
Vsi ti primeri in vloga Socia-
listične zveze pri razpravi in spre-
jemanju novih pravilnikov o de-
litvi čistega in osebnih dohodkov
pa so odprli vprašanje, kako naj
Socialistična zveza sploh dela v
primerih, ki zadevajo delovne ko-
lektive, ko pa v njih nima svojih
organizacij. Odgovor na to vpra-
šanje je dala praksa: Prav ti pri-
meri so pokazali, da bo morala
Socialistična zveza iskati novih
oblik dela. Razen ustaljenih, bo
morala dobiti tesnejšo povezavo
s političnimi organizacijami v ko-
lektivih, zlasti še s sindikati in
preko njih vplivati na reševanje
določenih problemov in pojavov.
M. D.
S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU
Dobra kadrovska politika
odraz dela celotnega vodstva
ZA KADROVANJE NISO ODGOVORNE SAMO KADROVSKE
KOMISIJE — RAZBREMENITI TISTE, KI SO PREOBREMENJE-
NI IN OBREMENITI TISTE, KI SO BREZ ZADOLŽITEV — PO-
SVETITI VEC POZORNOSTI IZBIRI KOMUNISTOV IZ NEPO-
SREDNIH PROIZVAJALCEV, Z ENA IN MLADINE — UTRDITI
KADROVSKE KOMISIJE IN UREDITI EVIDENCO ČLANSTVA
V ponedeljek je bila v Narodnem domu seja Okrajnega
komiteja Zveze komunistov v Celju, na kateri so obširno
govorili o kadrovski politiki v Zvezi komunistov. Pred za-
ključkom seje sta predsednik Okrajnega ljudskega odbora
Miran Cvenk in sekretar Okrajnega komiteja Zveze komu-
nistov Franc Simonič člane komiteja še obvestila o načrtu
za skupno financiranje nekaterih investicij v celjski skup-
nosti komun in o predlogih za nadaljnjo kmetijsko politiko
v občinah. Seje se je udeležil tudi član kadrovske komisije
pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije tova-
riš Hočevar.
Potrebe hitro razvijajočega se
družbenega življenja pri nas ter-
jajo, da v Zvezi komunistov smo-
trneje skrbimo za boljšo kadrov-
sko politiko. V ta namen naj ob-
činski komiteji analizirajo seda-
nje stanje kadrovanja in na pod-
lagi izkušenj preteklih let dolo-
čijo naloge za v bodoče. Analize,
ki so jih s tem v zvezi že izvedli
v kadrovski politiki, so pokazale
nekatere pomanjkljivostirMed nje
se prav gotovo na prvo mesto
uvršča sam sistem dela kadrov-
skih komisij pri nekaterih komi-
tejih, kjer so komisije delale sa-
mostojno in se za kadrovsko po-
litiko ni zanimal nihče drug kot
člani komisije sami. Kadrovske
komisije pa so prav tako kot o-
stale komisije pri komitejih le
pomožni organ, katerega delo mo-
ra biti vsklajeno s politiko komi-
teja.
Posledica slabega kadrovanja v
preteklosti je tudi prevelika obre-
menjenost nekaterih članov Zve-
ze komunistov. So ljudje, ki ni-
majo nobenih konkretnih zadolži-
tev. Tako je bilo pred leti na pri-
mer v žalski občini 48 odstotkov
komunistov brez zadolžitev. Do
letos pa jim je uspelo, da so ta
odstotek znižali na devetnajst.
Prav zavoljo tega, ker se toliko
istih ljudi srečuje v različnih or-
ganih, v le-teh obravnavajo iste
probleme na enak način, ne naj-
dejo časa za izobraževanje, oseb-
no življenje in pod bremenom
dela vedno bolj tonejo. Z razbre-
menitvijo takih z delom preoblo-
ženih komunistov pa odpiramo
celo vrsto delovnih mest za mlaj-
še, sposobne ljudi. Statistike pa
kažejo, da je v Zvezi komunistov
še premalo neposrednih proizva-
jalcev, žena in mladine kljub te-
mu, da je mnogo takih, ki imajo
pogoje za sprejem. Da pa ne bo
kriterij za sprejem le letnica roj-
stva, temveč resnična delovna
sposobnost, je treba vse te mlade
komuniste pravilno vzgajati. To-
da zgrešeno je mnenje, da je lah-
hko dober komunist že tisti, ki
je obiskoval politično šolo ter ne-
kaj seminarjev oziroma tečajev.
Dobri člani Zveze komunistov ra-
sejo iz prakse, iz šolskih odborov,
delavskih svetov, društev in or-
ganizacij, ki obravnavajo naj-
bistvenejše probleme našega ča-
sa. V šolah, tečajih in seminarjih
dobivajo le dodatno znanje. Zato
je najvažnejša naloga za v bodo-
če dolgoročna kadrovska politika.
Na podlagi obširne razprave o
dosedanjih izkušnjah in v zvezi
s tem o uspehih in napakah, so
člani okrajnega komiteja Zveze
komunistov določili nekaj nalog,
ki bi jih morale kadrovske komi-
sije oziroma občinski komiteji o-
praviti še do konca tega leta.
Mednje sodi nujnost, da naj vsi
občinski komiteji razpravljajo o
kadrovski problematiki svojega
območja, sprejmejo določene za-
ključke in z njimi seznanijo član-
stvo. Kadrovske komisije pri ob-
činskih komitejih Zveze komuni-
stov naj bi začele voditi ožjo in
širšo evidenco članstva, v katero
naj bi zajeli tiste komuniste, ki bi
bili v perspektivi sposobni oprav-
ljati to ali ono pomembnejšo
funkcijo, voditi kartoteko absol-
ventov političnih šol in urediti
evidenco komunistov po strokah.
Poseben problem, ki se poraja
pri kadrovanju, je namreč prav
gotovo izbira kandidatov za po-
litične šole. Mnogokrat je to zgolj
formalnost in primeri se, da pri-
hajajo v politične šole ljudje, ki
si obetajo od šolanja osebne ko-
risti, ne pomeni pa jim šolanje
podlage, na kateri bodo laže o-
pravljali svoje družbeno politične
dolžnosti. Kadrovske komisije pri
občinskih komitejih Zveze komu-
nistov bodo morale v bodoče ob-
širneje govoriti tudi o družbeni
aktivnosti žena. Ce bodo tudi tu
zadolžitve pravilno razporedili,
bo prav gotovo več žena družbe-
no aktivnih. Zavoljo teh in še
številnih drugih nalog, ki stojijo
pred kadrovskimi komisijami ob-
činskih komitejev Zveze komuni-
stov, bodo morale biti le-te se-
stavljene iz takih ljudi, ki jih
delo v kadrovskih komisijah ve-
seli in ne bodo le zastopniki te
ali one organizacije. Skladno s to
ugotovitvijo so na seji okrajnega
komiteja Zveze komunistov tudi
že imenovali tovarišico Kovačiče-
vo in tovariša Gasparija za nova
člana kadrovske komisije.
-ij
BRODNIK
zmagal v Italiji
V italijanskem mestu Formii je
bil velik mednarodni atletski mi-
ting deseterobojcev. Med udele-
ženci sta bila tudi dva Jugoslo-
vana, Celjan inž. Jože Brodnik
ter Zagrebčan Ledič. Na tekmo-
vanju je zmagal Brodnik, ki je
zbral 7.147 točk, sicer pa zasedel
tri prva mesta: pri skoku v višino
s 183, pri skoku ob palici s 400
cm in v metu kopja s 57.88 metra.
Na drugo mesto se je plasiral
Italijan Sar (6.904 točk), na tretje
pa Ledič (6.244 točke).
RAZVILI SO ZASTAVO
borcev Mirko Šestan, v imenu
Občinskega odbora Zveze borcev
pa je zastavo razvil tov. Tone Ga-
brič.
Drugi del programa je izpopol-
nil pevski zbor učiteljišča ter re-
citatorji.
V soboto je terenska organiza-
cija Zveze borcev »Dušana Kraig-
herja« v Celju na lepi proslavi v
Narodnem domu .razvila svojo za-
stavo. Otvoritveni govor na aka-
demiji, katere se je udeležilo oko-
li štiri sto ljudi, je imel predsed-
nik terenske organizacije Zveze
OB TEDNU VARNOSTI
Varnost je najboljši
proizvod podjetja
zdrav in nepoškodovan delavec — državljan sta naše naj-
večje bogastvo.
V preteklem letu je bilo storjeno mnogo — predvsem so
delovni kolektivi v veliki meri resno obravnavali te proble-
me, k čemur so zlasti mnogo pripomogle sindikalne orga-
nizacije.
In vendar — kljub vsem prizadevanjem nam poškodbe
pri delu, izven dela in v prometu še vedno prizadevajo
ogromne skrbi in škode. Se vedno imamo letno samo poškodb
pri delu in izven dela (na poti na delo in z dela) nad 13.000.
Ze pri naših dosedanjih akcijah smo obravnavali ta vpra-
šanja in tudi v tej smeri nekaj storili, popolnoma pa smo
prezrli nevarnosti in posledice, ki so in nastajajo v gospo-
dinjstvu — doma. V naši državi (za okraj nimamo podatkov)
je takih poškodb dnevno nad 5.000, smrtno se pri teh delih
poškoduje letno nad 2000 prebivalcev in skoraj 50.000 ljudi
se letno zdravi v bolnišnici zaradi poškodb v gospodinjstvu.
Posebno je potrebno povedati, da so pri tem najbolj in
največ prizadeti otroci in starejši ljudje.
Tudi v pretektem letu so zelo resen problem, ki ga po-
vzročajo obolenja, ni zmanjšal. Se vedno imamo dnevno za-
radi 'obolenj izven delovnega procesa povprečno 3000 delav-
cev, pri tem pa niso navedene številke obolenja družinskih
članov in drugih oseb.
Poleg ogromne škode, ki jo utrpijo samo poškodovane in
obolele osebe pa nosi družba ogromno materialno — finančno
breme, ki nam v znatni meri zmanjšuje naše končne uspehe
pri delu. K tem posledicam bi morali dodati še številke, ki
izhajajo iz nezadostne in večkrat malomarne protipožarne
zaščite.
Vsi ti podatki nas opozarjajo, da smo kljub velikim
splošnim naporom v preteklem letu vendarle še marsikaj
prezrli.
Tudi letošnji teden varnosti gotovo ne bo rešil vsega,
vendar pa naj z vso svojo širino akcije in razgibanosti po-
novno opozori na resnost vseh odprtih vprašanj in mnogih
pomanjkljivosti. Tudi v tem tednu naj se delo začne v delov
nih kolektivih od največjih do najmanjših, tja do delavnic
in do delovnih mest, družbene in politične organizacije pa naj
poskrbijo za dosledno izvedbo in uspešne ukrepe — za splošno
mobilizacijo prav vseh državljanov. To naj bo naša naloga
danes, jutri in v bodoče.
Pri tem našem delu zajemimo vsa področja, kjerkoli dela
in živi naš delovni človek. Delajmo preventivno — ne sme
nam biti žal niti časa niti sredstev, da preprečimo poškodbe,
obolenja in druge posledice, ker bo tako delo cenejše, lažje
in uspešnejše.
Naš delovni človek zasluži to skrb — njega ohranimo pri
življenju, pri zdravju in nepoškodovanega.
2
(S)	CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
POGLED PO SVETU
V nekem nemškem listu sem
bral, da mora Zahod v sporne za-
deve z Vzhodom zagristi z ostrimi,
ne pa z dolgimi zobmi, s čimer je
nemški časnikar pozival na nepo-
pustljivost, na politiko trde roke,
ostri zobje pa so mu perjetno
simbol tudi za vojaški obračun.
Kako na te ostre zobe odgovar-
jajo na Vzhodu, smo spet videli
pretekli teden ob eksploziji su-
perbombe, ki jo je zabeležil celo
seizmograf na sosednem Dunaju.
Občutek nesigurnosti in nevar-
nosti torej kar naprej traja, nič
nam ne prizanaša, nobenega od-
diha ne privošči. Doživljamo veli-
častne, silne dogodke: Pred naši-
mi očmi propadajo kolonialni im-
periji, iz teme brezimnosti stopajo
na dan kolonialni narodi in nji-
hovi vodniki, pred nami v takem
ali drugačnem tempu poteka or-
jaška družbena preobrazba, ki
utegne v doglednem času v re-
snici osvoboditi človeka, priča
smo nesluienemu materialnemu
napredku, ki dosega svoj vrh v
astronavtiki in nuklearni fiziki.
Kljub temu veličastju, ki ga člo-
vek doživlja ob svojem lastnem
delu, ob delu svojega uma, rok
in volje, pa stojimo morda pred
najtragičnejšim vprašanjem člo-
veške zgodovine, ali vsaj po nje-
govih dimenzijah najdalekose-
žnejšim: Ali bo ta silni napredek
proizvajalnih sil, ta silni dosežek
civilizacije in kulture človeštvu
v odrešitev ali v končno, popolno
pogubo? Ali bo ta sijajni vzpon
človeka razsvetlil, ga spravil k
pameti, ali pa se mu bo res zvr-
telo v glavi, da bo s te višine
zgrmel v strašni suicidij, v pato-
loški harakiri?
Občutek tesnobe pred grozo,
ki jo pomeni vojna, ni ugoden za
normalno vzdušje. Odtod m daleo
do občutka o nesmiselnosti živ-
ljenja, to pa pomeni dekadenco
človeškega duha.
Pravijo, da ni niti Hrušcevu niti
Kennedvju do tega, da bi sproži-
la atomsko vojno in s tem kata-
klizmo človeštva. Toda iz izjav
v zadnjem tednu je razvidno, da
si vsak od obeh pretendentov na
hegemonijo planeta obeta, da Oi
utegnil priti do nelahke m ne-
cenene zmage, da pa ima vsak
od njiju take materialne m mo-
ralne rezerve in prednosti, da se s
pridom lahko ukvarja z mislijo na
vojaški obračun.
V zadnjem tednu smo zabele-
žili nadaljno ofenzivo desnice na
vseh živčnih točkah. Dogodki v
Katangi, v Južnem Vietnamu,
Alžiru, Kambodži, kažejo bojno
razpoloženje skrajne desne re-
akcije in odločilen vpliv Penta-
gona. Ce so dogodki v Kambodzi
že nasledek Taylorjeve inšpek-
cije v Južnem Vietnamu, potem
gornja trditev ni prehuda. Pomor
Alžircev pri mirnih demonstraci-
jah kaže, da Francija in za njo
še kdo niti malo ne misli odreči
se svojim posestnim in lastnin-
skim pravicam, ki jih šteje, vsaj
v Sahari, kjer ima nafto in atom-
sko ognjišče, za večne.
Ali obstoji, ali je sploh možen
kompromis? Ali so zanj objek-
tivni pogoji, ali je treba prej
ustvariti subjektivne? Taka poli-
tika, kot se je manifestirala v
zadnjem tednu, najbrž res ni bli-
žnjica do komkromisa. A kompro-
mis je nujen, če hoče svet v miru,
v relativnem miru živeti. Nemško
vprašanje je možno stabilizirati,
če Zahod prizna meje na Odri
in Nisi, vzhod pa kot protikon-
cesijo prizna koridor do Berlina
in mestu samemu poseben sta-
tus, sporazumno prirejen. Ce pa
se orožje kar naprej grmadi in
izpopolnjuje, če ni nobene prave
volje niti do tega, da bi se to
oboroževanje na današnji stopnji
ustavilo, da bi se uveljavil atom-
ski moratorij, potem je seveda
kaj malo upanja na razgovore, ki
bi utegnili privesti do svetovnega
kompromisa, ki bi omogočil vizi-
jo srečne prihodnosti, ko »^prepir
iz sveta bo pregnan-**. Ta vizija
seveda mora lebdeti pred nami,
da nam utrjuje in ohranja vero v
človeka, z njo se mi tudi podaja-
mo na delo za urejanje odnosov
med ljudstvi in državami. Take
govore ideje beograjske konfe-
rence.	T. O
SKRBNE PRIPRAVE
za proslavo dneva republike In dneva JLA
Kakor v drugih občinskih sre-
diščih in večjih industrijskih kra-
jih celjskega okraja, tako so tudi
v Celju priprave za proslavo dne-
va republike ter dneva Jugoslo-
vanske ljudske armade v polnem
teku. Zlasti skrbne in obsežne so
priprave za proslavo 22. decem-
bra. Letošnja proslava 22. decem-
bra bo pomembna predvsem za-
radi tega, ker z njo proslavljamo
dvajseto obletnico ustanovitve
Jugoslovanske ljudske armade,
hkrati pa zaključujemo letošnje
prireditve v počastitev dvajsete
obletnice vstaje jugoslovanskih
narodov.
Skrb nad izvedbo osrednje pro-
slave v počastitev dneva repub-
like, 29. novembra, je letos pre-
vzel Občinski odbor Zveze voja-
ških vojnih invalidov v Celju.
Proslava bo v torek, 28. novem-
bra ob osmih zvečer v veliki dvo-
rani Narodnega doma. Na njej pa
bodo poleg govornika sodelovali
še člani vseh sekcij železničar-
skega prosvetnega društva »Fran-
ce Prešeren«.
Na sam praznik dneva repub-
like pa bo v Celju še ena po-
membna svečanost. Ta dan do-
poldne bodo namreč vojašnico v
Gaberju preimenovali v vojašnico
Jožeta Meniha-Rajka, v vojašni-
co, ki bo nosila ime narodnega
heroja ter padlega komisarja Po-
horskega bataljona.
Kakor za osrednjo proslavo 29.
novembra, tako so v teku tudi
priprave za počastitev dneva re-
publike v delovnih kolektivih, šo-
lah, ustanovah itd.
Čeprav nas do proslavljanja
dneva Jugoslovanske ljudske ar-
made loči več kot en mesec, pa
so v Celju, pri odboru za proslavo
20. letnice vstaje, že izdelali ok-
virni program osrednje priredit-
ve. Le-ta bo na predvečer praz-
nika v Slovenskem ljudskem gle-
dališču. Na njej bo govoril ko-
mandant celjske garnizije JLA,
polkovnik in narodni heroj Franc
Rojšek. V drugem delu svečanosti
pa bodo člani Celjskega gledališča
ob sodelovanju zbora in drugih
v -besedi, pesmi in sliki prikazali
obdobja ljudske revolucije, po-
vojno izgradnjo ter zlasti še vlo-
go Jugoslovanske ljudske armade
v vsem tem času.
Na sam praznik 22. decembra
bo komandant celjske garnizije
JLA pripravil sprejem za parti-
zanske matere. Razen tega je na
programu še tekmovanje v pa-
trolnem teku, popoldne ob štirih
pa žalna svečanost pri spomeniku
NOB na Slandrovem trgu.
Posebnost letošnjega jubilejnega
praznovanja dneva Jugoslovanske
ljudske armade bodo še obiski
oficirjev celjske garnizije v šolah,
kjer bodo učencem pripovedovali
o partizanskih borbah, o rasti in
moči ljudske armade. Zanimivi in
hvaležni hkrati bodo tudi obiski
pripadnikov celjske garnizije v
vseh večjih kolektivih celjske ob-
čine. Na predlog Občinskega sin-
dikalnega sveta bodo te obiske
pripravili delovni kolektivi sami
in povabili nanje pripadnike celj-
ske garnizije. Ob teh priložnostih
bodo imeli tu in tam sejo delav-
skega sveta in na njej razprav-
ljali zlasti o tistih problemih, ki
zanimajo vojaka, ki zapušča ar-
mado. Tako bodo govorili o vzgoji
kadrov, o skrbi za novo sprejete
delavce in podobno. Poleg tega
bodo gostom prikazali glavne
faze proizvodnje ter jih nazadnje
povabili na razgovor z vsemi
predstavniki organov samouprav-
ljanja ter političnih organizacij v
podjetju. Gotovo je, da bodo ta
srečanja pomenila veliko ne sa-
mo za člane delovnih kolektivov,
temveč zlasti še za pripadnike
JLA, saj se bodo tako seznanili
s proizvajalci, njihovimi problemi
in nalogami, spoznali bodo proiz-
vodne procese in podobno. Ra-
zumljivo pa je, da bo na teh sre-
čanjih stekla še beseda o naši
ljudski armadi. Tako bo tudi to
praznovanje potrdilo povezanost
armade z ljudstvom.
M. B.
Začetek pouka na političnih šoiati
V pričakovanju
večjih uspehov...
Letošnje priprave za politično
izobraževanje so se sicer pravo-
časno začele, toda malenkostno
so se zavlekle zaradi temeljite j ših
organizacijah in potrebnih
kadrovskih vprašanj. Poleg semi-
narjev in posvetov za vodstva teh
šol in za predavatelje, ki jih je
organizirala Zveza Ljudskih uni-
verz skupaj z ideološko komisijo
CK SZS v Ljubljani in na Bledu,
je krajše seminarje za predava-
telje organizirala tudi žalska in
celjska Delavska univerza. Zalča-
ni so o metodah in programu na
politični šoli razpravljali na Te-
harjih, medtem ko je za Celjane
in predavatelje ostalih občinskih
šol bil podoben seminar na Do-
brni, ki pa se ga razen Celjanov
in enega predavatelja iz Šmarja
ni udeležil nihče. Seminar pa je
bil izredno bogat in uspešen, saj
so v dveh dneh predavatelji poli-
tičnih šol obdelali obilo gradiva
v zvezi z metodami, ponazorilnimi
sredstvi ter s praktičnimi vajami.
V teh dneh pa začenjajo s po-
ukom večinoma vse občinske po-
litične šole v celjskem okraju. V
ponedeljek je bil prvi učni večer
na celjski mladinski politični šo-
li, medtem ko bosta dva oddelka
večerne šole začela s poukom v
četrtek. V torek so začeli s po-
ukom v Rogaški Slatini, kjer je
politična šola za šmarsko občino,
v sredo pa je bil začetek pouka v
Po sklepu na seminarju uprav-
nikov političnih šol na Bledu je
bila celjska občinska politična šo-
la predvidena kot eksperimental-
na šola, na kateri bodo v sloven-
skem merilu spremljali organiza-
cijo pouka in pouk sam, ki naj v
letošnjem letu poteka na nov na-
čin — po metodi od konkretnega
k splošnemu, to se pravi, da bo
programska snov čim bolj pribli-
žana konkretnim prilikam, nepo-
srednim problemom na področjih
družbeno-političnega razvoja.
Prvi tečaji
filesne sate
Te dni je občinska plesna šola
v Celju že pričela s prvimi ples-
nimi tečaji. Vanje bo zajela pio-
nirje, mladino in odrasle. Naj-
mlajši, ki so se zbrali k otvoritvi
že v sredo, se bodo učili osnov-
nih pojmov ritmike, folklore in
družabnega plesa, učil pa jih bo
priznani plesni učitelj Kožar iz
Maribora. Za mladino je občinska
plesna šola organizirala začetni in
nadaljevalni tečaj.
Medtem, ko bodo začetniške te-
čaje vodili vplesni učitelji Simon-
čič. Kožar in Gorenjak, pa bodo
pri nadaljevalnih tečajih učili
Simončič, Kožar in Sikovšek. Te-
čaje za odrasle in zakonce bo vo-
dil plesni učitelj Kožar. Vsi te-
čaji bodo v mali dvorani Uniona,
podrobnejše informacije pa lahko
razberete s plakatov, ki so jih te
dni razobesili po celjskih ulicah.
Vpisovanje je uro pred pričetkom
tečaja.
Celjska občinska plesna šola je
s tem torej pričela svoje delo.
Zastavila si je širok delovni pro-
gram in upamo, da bo v sistema-
tično in organizirano plesno vzgo-
jo zajela kar največ ljudi. V teh
dneh se je tudi že prvič sestal
šolski odbor plesne šole. Na prvi
seji so izvolili predsednika —
dolgoletnega delavca v mladinski
organizaciji Lojzeta Borinca ter
sprejeli pravila in statut šole.
S tečaji, ki jih je plesna šola
že začela, prav gotovo nudi ples?
željnim Celjanom razvedrilo, k?
smo p^a v našem mestu že dolge
pogrešali.
ZASREČO DRUŽIN
Ce je doslej borba proti
alkoholizmu, kot pojavu pre-
komernega in zato škodlji-
vega uživanja alkohola, slo-
nela več ali manj na orga-
nizacijah Rdečega križa, ozi-
roma na ustreznih komisijah
pri njih, pa je pred kratkim
ta borba dobila dosti širši
značaj. Razen tega je bil me-
sec november proglašen kot
»Mesec boja proti alkoholiz-
mu«.
Na pobudo Izvršnega od-
bora SZDL Slovenije je bila
namreč pred kratkim konfe-
renca s predstavniki družbe-
nih in političnih organizacij,
državnih in drugih organov,
ki so kakorkoli kot družbeni
čini tel j i zainteresirani, da se
tudi pri uživanju alkoholnih
pijač dosledno uveljavijo in
upoštevajo kulturne oblike
in mere ter da se s tem ome-
jijo posledice, ki jih povzro-
ča prekomerno uživanje al-
kohola, da se omejijo posle-
dice, ki jih najčešče občuti
družina. Zaradi tega je bila
ustanovljena posebna repub-
liška komisija za borbo pro-
ti alkoholizmu, njej pa bodo
v teh dneh sledile še enake
komisije v okrajih in pri
vseh občinah. Zato lahko tr-
dimo, da pomeni »Mesec bo-
ja proti alkoholizmu« samo
začetek sistematičnega in
stalnega dela na tem pod-
ročju, dela, ki se naj osredo-
toči v skrb za delovnega člo-
veka. »Mesec boja proti al-
koholizmu« ne moremo šteti
kot kampanjsko akcijo, tem-
več kot začetek stalnih po-
bud v boju zoper alkoholi-
zem, kot družbenemu zlu, so-
vražniku ter uničevalcu člo-
vekovega življenja in dru-
žinske sreče. Tako široko za-
snovan boj pa ne more biti
stvar samo ene organizacije,
temveč celotne družbe in
vseh njenih činiteljev, saj
gre za človeka, za družino.
Razumljivo pa je, da mora
dobiti ta borba konkretne
oblike in ne samo program-
ske osnove, dobiti mora svo-
je zagovornike in uresniče-
valce na vsakem koraku, v
delovnih kolektivih in druž-
benih organizacijah. Tudi v
njej, kakor v neštetih drugih
akcijah in ukrepih, naj se
zrcali skrb za delovnega člo-
veka.
Temu zgledu bo v organi-
zacijskem in delovnem na-
črtu sledil tudi celjski okraj.
Tudi tu bomo dobili okrajno
in občinske komisije za bor-
bo proti alkoholizmu, kot
stalne oblike dela in družbe-
nih prizadevanj.
Problemov na tem polju je
veliko. Po statističnih podat-
kih je alkoholizem kot druž-
beno zlo v stalnem porastu,
z njim vred pa rase j o tudi
socialni problemi, ki se kaže-
jo v razrvanih družinah, v
zanemarjeni vzgoji otrok in
ne nazadnje v povečanem
številu kršenja pravnih In
prometnih predpisov. Zato
naj dobi boj proti alkoholiz-
mu v prvi vrsti značaj boja
za srečo v družinah, za sre-
čo in zdravo rast otrok.
Petek, 3. novembra
NA PRVEM letošnjem jesenskem za-
sedanju Zvezne ljudske skupščine so
med drugim sprejeli temeljni zakon o
gradnji investicijskih objektov in devet
drugih zakonov.
Sobota, 4. novembra
EDVARD KARDELJ je s soprogo obi-
skal šesti mednarodni sejem kjijig v
Beogradu.
Nedelja, 5. novembra
SKORAJ po vsej Jugoslaviji je zadnjo
noč in podnevi padal prvi sneg, ki je
po štirimesečni suhi dubi in sorazmerno
toplem vremena povzročil hiter padec
temperature.
Ponedeljek, 6. novembra
PREDSEDNIK TITO je sprejel dele-
gacijo Zveze za telesno kulturo Partiza«
in med njimi tudi evropskega prvaka t
orodni telovadbi Mira Cerarja in nje-
govega trenerja Borisa Gregorko.
Torek, 7. novembra
NA SESTANKU KOMISIJE za družbe-
no upravljanje zveznega odbora SZDL
Jugoslavije so razpravljali o veliki vlo-
gi organov upravljanja v informativno
propagandnih organizacijah ter kulturno
umetniških in prosvetnih ustanovah.
Sreda, 8. novembra
NA VSEH šestih fakultetah novosadiske
univerze se je to jesen vpisalo 6500
študentov, al.i 2000 več kot lani, v prvem
letu njenega obstoja.
Vhod v Hudo luknjo
Po Mislinjski in Mežiški dolini
v načrtu enodnevnega izleta, ki
ga je pripravilo celjsko Olepše-
valno in turistično društvo je bi-
la Ipot označena takole: Celje-
Velenje- H uda luknja - Slovenj
Gradec - Dravograd - Ravne-Crna-
Sentvid na Slemenu-Soštanj-Ce-
Ije.
Nad Celjem je še ležala megla,
ko smo krenili z udobnim Kom-
pasovim avtobusom na pot. Prvi
sončni žarki so nas pozdravili še-
le v Velenju; pa so se kmalu skri-
li. V soteski Pake in pred Hudo
luknjo nas je zopet objel vlažen
in hladen zrak. Ogled Hude luk-
nje je bil opravljen bolj mimo-
grede. Skoda, da dostop v jamo ni
urejen, pa tudi sicer ni poskr-
bljeno, da bi si človek lahko ogle-
dal ta kraški pojav. Huda luknja
je dolga okoli dva kilometra, ima
nekaj prelepih kapnikov, med
njimi je vsekakor najlepši tisti,
ki so mu dali ime Srce. Vse kaže,
da pač ne znamo vedno in povsod
izkoristiti prirodnih posebnosti
naše zemlje in dovoljujemo, da o-
stanejo nezapažene, čeprav bi la-
hko imele veliko obiskovalcev.
Ogled Slovenjega Gradca je bil
užitek posebne vrste, pa ne zato,
ker smo se srečali z lepim in či-
stim mestom, v katerem so med
drugim skoraj v celoti in prav le-
po poskrbeli za ureditev trgov-
skih in drugih lokalov (tudi adap-
tacija hotela zasluži največjo po-
zornost), temveč še prav posebej
zaradi tega, ker smo občudovali
Galerijo in muzej NOB, torej vse
tisto, za kar smo Celjani še zme-
raj prikrajšani. Zgodba o nastan-
ku Galerije sega približno pet let
nazaj in je tesno povezana z ime-
nom akademskega slikarja Pečka.
Danes je slovenjegraška Galerija
že pojem, na katerega so ponosni
vsi tamošnji ljudje. V zadnjih pe-
teh letih se je v njenih prostorih
zvrstilo okoli šestdeset razstav, do-
mačih in tujih mojsitrov. Razvese-
ljivo je tudi to, da so razstave
vedno polnoštevilno obiskane, da
se pri njenih otvoritvah zbere to-
liko ljudi, da se morajo preneka-
teri drenjati še po stopnicah. Po
zaslugi zelo skromnega mojstra in
učitelja Pečka, pa je Slovenj Gra-
dec postal tudi pomembno sredi-
šče likovne vzgoje mladine, saj so
dela mladih slikarjev prinesla te-
mu kraju, ki je nastal nedaleč od
znane rimske trdnjave Colatio,
več pomembnih priznanj domače-
ga in tujega izvora.
Znova smo sedli v avtobus in se
odpeljali proti Dravogradu, ene-
mu izmed najstarejših trgov na
Slovenskem (saj je bil kot trg
imenovan že 1130. leta), pa tudi
zanimivemu prometnemu sredi-
šču. Tu se stikajo kar štiri doline.
Zapustili smo Mislinjsko in
krenili v Mežiško dolino. Cesta
bolj slaba, kot dobra, sicer pa na
več mestih v rekonstrukciji in
gradnji.
Ravne na Koroškem, eno naj-
starejših industrijskih središč pri
nas, so nam pokazala obe strani
svoje zunanje pKKiobe: stari del
mesta ob umazani Meži ter novo
naselje na Cečevju.
Medtem, ko je bilo Prevalje še
v prejšnjem stoletju eno najbolj
znanih železarskih mest v bivši
Avstro-ogrski državi, pa zdaj o
tej dejavnosti tu ni več sledu.
Železarsko industrijo so preselili
v avstrijski predel Štajerske, do-
mačini pa so si poiskali zaposli-
tev v Mežici ali pa na Ravnah.
Tudi v Mežici raste novo nase-
lje. Svinčeno rudo kopljejo tu že
od sredine prejšnjega stoletja;
manjši rudnik pa je delal že
prej. Nedavne raziskave so potr-
dile, da so tod še bogata ležišča
rude. Zanimivo je da segajo rovi
tamošnjega rudnika na avstrij-
sko stran. Z razliiko od premogov-
nikov, so rovi v mežiškem rudni-
ku mrzli.
Tudi Cma, kot drugo največje
naselje v Zgornji Mežiški dolini,
ima svoje korenine v rudarstvu.
Razen tega pa se kraj razvija v
pomembno turistično in zimsko
športno središče. Zelo lep je hotel,
sicer se pa ponaša še z manjšo
bolnišnico.
Začel se je zadnji del poti, ki
nas je vodil proti domu. Četudi so
mnogi dejali, da cesta iž Cme
proti Šentvidu nad Šoštanjem ni
urejena in sposobna za težja vo-
zila, so šele v hotelu v Črni rekli,
da temu ni tako. Cesta res ni pr-
vovrstna, je pa lepa in se vije
skozi slikovito okolico s prelepimi
razgledi na bližnje vrhove.
Tako nas je pozno popoldne
pozdravil lep dom šoštanjskh pla-
nincev , Andrejev dom na Sle-
menu (1096 m). Dom je oskrbo-
van celo leto. Pred meseci so do-
sedanjim nočitvenim zmogljivo-
stim dodali še nekaj novih, zelo
lepo urejenih sob v depandansi.
Ob zaključku smo imeli še
kraCka postanka v Šoštanju in
Velenju. Ko pa smo dospeli v Ce-
lje je bila že noč; v nas pa obču-
tek zodovoljstva in prijetnega
počutja.
-an
za ras cd tO. novembra do tf. novemnra
Okrog 11. novembra dvo ali tridnevne
padavine. Nato v glavnem suho sli lepo
vreme. Jasno okrog Ifc. novembra. O-
krog 18. novembra ponovno pndavine s
snegom do nižin. Pozneje močna burja
s prvimi zimskimi dnevi. Ur. V. M.
CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
3
Probleme trgovine
lahko najuspešneje
rešujejo kolektivi
Še vedno v obdobju razprav
naglica ni utemeljena
T ZADNJEM OBDOBJU JE VELIKO RAZPRAV O PROBLE-
MIH TRGOVINE, O POGOJIH RAZVOJA TRGOVINSKEGA O-
MRE2JA IN NEKATERIH PREDLOGIH ZA REORGANIZACIJO
TRGOVINE V CELJU. SPLOŠNO MNENJE JE, DA BI ZADEVO
MORALI IZVAJATI POSTOPOMA IN DA JE NAJPREJ TREBA
PRICETI PRI REORGANIZACIJI TRGOVSKIH PODJETIJ, KI
POSREDUJEJO POTROŠNIKOM ŽIVILSKE PREMETE. RAZUM-
LJIVO JE, DA O TEM OBSTAJAJO RAZNA MNENJA IN DA
BODO O REORGANIZACIJI ODLOČALI PREDVSEM KOLEKTI-
VL
ZATO NE GRE ZA POJASNJEVANJE TE ALI ONE INACI-
CE REORGANIZACIJE TRGOVSKEGA OMREŽJA V CELJU,
TEMVEČ — KAR ZAHTEVAJO TUDI KOLEKTIVI — DA JIM
TRGOVSKI STROKOVNJAKI TEMELJITO OBRAZLOŽIJO
PREDNOST NOVIH OBLIK, V KATERIH BI POSLOVALE TR-
GOVINE Z ŽIVLJENJSKIMI P OTREBŠCINAML RAZUMLJI-
VO JE TUDI, DA BODO TE RAZPRAVE KORISTILE TRGOV-
SKIM PODJETJEM, KI POSREDUJEJO DRUGO POTROŠNO
BLAGO.
dve podjetji v Celju
ali y Jugoslaviji
Pred dnevi je bil v Celju pred-
sednik Zveze trgovinskih zbornic
Jugoslavije tov. RISTO BAJAL-
SKI.
Popoldne je bil v Šoli za tr-
govske učence poseben razgovor
o problemih razvoja trgovinske-
ga omrežja, ki se ga je razen
tov. Bajalskega udeležil tudi pred-
sednik celjskega okraja Miran
Cvenk-
Na tem sestanku je tov. Ba-
jalski s podrobnimi podatki po-
jasnil, da bi za našo deželo bilo
najkoristneje, če bi imeli na pri-
mer v živilski stroki le dve pod-
jetji v državi, ki bi bile sposobne
z mogočnimi investicjskimi skla-
di graditi samopostrežne trgovi-
ne in velike blagovne hiše. Za-
misel in razlaga tov. Bajalskega
je do neke meje teoretično in
praktično prepričljiva in tudi eko-
nomsko pravilna.
Iz razprav ostalih udeležencev
—	zlasti pa iz stališča predsed-
nika trgovinske zbornice za celj-
ski okraj tov. Selška in iz besed
predsednika okraja tov. Cvenka
—	pa lahko razberemo, da tak
silovit skok praktično ni možen
in bi na kraju gotovo izpadel kot
poskus brez trdnih, razen teore-
tičnih osnov. Mnenja na tem se-
stanku so bila v glavnem enaka,
le da so ljudje, ki neposredno
delajo v trgovini, bili mnenja, da
organizacija tako velikih podjetij
ne more biti posledica neke akci-
je, razen tega pa to tudi ne bi
smelo onemogočiti dejavnost
manjših podjetij, ki pa dejansko
več ne bi bila majhna.
Zato so na te msestanku bili
mnenja, čeravno sestanek ni bil
namenjen razpravi o problemih
združevanja trogvin živilske stro-
ke, da je postopnost bolj pozi-
tivna. Torej, da je tudi zamisel
o dveh podjetjih v Celju nepri-
merno bolj na trdnih osnovah in
s tem tudi koristnejša.
V nadaljevanju razprave pa je
tov. Cvenk še posebej poudaril,
da morajo te pobude izhajati iz
komun in potreb komun. In če je
celjska komuna (na primer) lani
porabila precej sredstev za ure-
ditev trgovin, je nujno in logič-
no, da bo pretežni del sredstev
letos in naslednje leto porabila
za druge namene (šolstvo, obrt,
gostinstvo in podobno). Taka
smer razvoja vseh elementov jav-
nega življenja v komuni je la-
hko le pozitivna. Saj se končno
tu zrcali tudi težnja za združe-
vanjem sredstev raznih skladov
za isti namen, ki bo koristil vsem.
Prebivalci namreč niso veliko pri-
dobili, če imajo samo urejene tr-
ogvine — hkrati pa se jim otroci
tlačijo v pretesnih učilnicah in če
je obrt nerazvita in podobno.
Tovariš Bajalski je na koncu
popolnoma potrdil mnenja osta-
lih udeležencev razgovora, hkra-
ti pa je dejal, da je res težko
enačiti probleme trgovine v kra-
ju, kjer je trgovinsko omrežje
dokaj urejeno s krajeam, kjer na
tem področju doslej še ničesar
niso naredili.
Pred dnevi smo priredili raz-
govor s člani nekaterih kolekti-
vov trgovskih podjetij. Razgovo-
ra so se udeležili: Janez Klajn-
šek iz trg. podjtja Center, Ivan
Intihar iz trg. podjetja RIO, Rudi
Planinšek iz podjetja Postrežba,
Drago Založnik iz trg. podjetja
Enotnost in Ivan Mravlje pred-
stavnik Trgovinske zbornice.
pogoji za eiconomično
poslovanje
JANEZ KLANJŠEK: Menim, da
dosedanje razprave v kolektivih
niso pokazale neke posebne pred-
nosti združevanja malih trgov-
skih podjetij v velike. Naše pod-
jetje v zadnjem obdobju dobro
posluje. Razen tega pa tudi kot
močno podjetje na drobno dobi-
mo pri industriji ugodnejše na-
bavne cene (večji rabati podob-
no).
IVAN INTIHAR: Tudi pri nas
smo razpravljali o predlogih za
združevanje trgovskih podjetij, ki
posredujejo potrošnikom živilske
predmete. Vendar obstajajo tu še
velike nejasnosti. To velja enako
za vprašanje gospodarjenja in
večje ekonomičnosti velikega pod-
jetja kot tudi za vprašanje od kod
pobuda za to akcijo. Ce združe-
i vanje pospešuje trgovsko podjet-
je Merks, potem zadeva dobi ne-
icoliko drugačno sliko. Ce pa gre
ia reševanje problema trgovine
m ne Merxa, je razumljivo lahko
tudi obravnava drugačna. Zal pa
moram povedati, da kolektivi de-
jansko ne vedo za kaj gre.
RUDI PLANINŠEK: Tudi pri
nas se veliko govori o tem ali se
bomo združili z veletrgovino
Merx ali ne. Zdi se mi, da bi taka
rešitev bila slaba, ker bi blago,
ki bi ga dobivali od matičnega
podjetja morali tudi prodati. Vsi
pa dobro vemo, da obstajajo pre-
cejšnje ugodnosti pri nakupu bla-
ga direktno od proizvajalca.
pomeni v trgovini
Iconkurenca?
JANEZ KLANJŠEK: Po mojem
mnenju je konkurenca v trgovi-
ni koristna. Ze podatek, da je v
celjski občini pribitek trgovine na
nabavno ceno za mast in olje 10
odstotkov, medtem ko je drugje
marža 15 odstotkov in še več, po-
trjuje pomembno vlogo konku-
rence v trgovini.
IVAN INTIHAR: Konkurenca
je v trgovini potrebna tudi zato,
ker sicer delo omrtvi. Kajti go-
tovo ljudje, ki vedo, da bodo
morali potrošniki kupiti, to kar
jim ponudijo, ne bi trudili toliko
kot v pogojih, ko vsako podjetje
z vsemi elementi, ki vplivajo na
potrošnika (cene, odnos do po-
trošnika in podobno) morajo ra-
čunati, če hočejo doseči višji do-
hodek.
DRAGO ZALOŽNIK: Konku-
renca v trgovini pa vpliva tudi na
pravilno izbiro in razvrstitev ka-
drov v trgovini, ki je eden od pr-
vih pogojev za dobro poslovanje.
Podjetje, ki si hoče zagotoviti
boljše gospodarske uspehe, mora
v pogojih delovanja konkurence
računati na pravilno izbiro ljudi
za posamezna delovna mesta.
RUDI PLANINŠEK: Popolno-
ma se lahko pridružim mnenju
tovarišev, ki so govorili pred
mnoj. Menim pa, da je združe-
vanje trgovin delikaten problem
in ga ne kaže reševati z naglico.
Jasno pa je, da manjša podjetja
nimajo posebno rožnate bodoč-
nosti.
DRAGO ZALOŽNIK: Ce se po-
stavimo na stališče, da bi bile v
Celju dve veliki podjetji živilske
stroke, so ti problemi rešeni. Re-
šili pa bi tudi problem gradnje
stanovanj za trgovske delavce, ki
delajo v sedanjih majhnih pod-
jetjih, ki ne morejo graditi stano-
vanj za svoje delavce.
jasnejši pojmi
Iz tega dela razprave je bilo
možno povzeti, da člani kolekti-
vov trgovskih podjetij niso se-
znanjeni z zamislijo o združeva-
nju trgovin živilske stroke v dve
veliki podjtji. Vse razprave, ki so
jih doslej ameli v kolektivih, so
se sukale okoli vprašanja ali se
naj pripojimo k Merxu ali ne. To
pomeni, da so bili razgovori v ko-
lektivih že v začetku napačni. Ne
gre za Merx niti za kako drugo
podjetje. Gre za to, da je v seda-
njih pogojih nevzdržno, da imamo
v Celju kopico malih trgovin, kar
škoduje predvsem kolektivom teh
trgovin in nazadnje trgovini —
tako pa tudi potrošniku, kar je
najpomembnejše.
Predstavnik Trgovinske zbor-
nice tov. Mravlje je nato po-
drobno razložil pomen združeva-
nja in da predlog za združevanje
(ne pripojitev) trgovin predvideva
v Celju dve veliki trgovski pod-
jetji z ustrezno notranjo decen-
tralizacijo upravljanja in poseb-
nimi pristojnostmi posameznih
poslovalnic podjetja.
DOBRE IN SLABE STRANI
KDO JE MOČNEJŠI?
Po izvajanju tov. Mravljeta je
naš razgovor dobil drug ton. Kaj-
ti jasno je bilo, da je toliko na-
sprotovanj dobrih zamisli bilo
predvsem zaradi nepoučenosti
članov kolektiva.
IVAN INTIHAR: Z mnenjem in
zamislijo, ki jo je prikazal tov.
Mravlje, se popolnoma strinjam.
Zato osebno menim, da je zdru-
ževanje koristno, vendar naj bo
to premišljeno dejanje.
DRAGO ZALOŽNIK: Ce bodo
ti organizacijski premiki izvede-
ni s stališča prednosti, ki nam jih
je prikazal tovariš Mravlje, po-
tem je gotovo, da bodo člani ko-
lektiva navdušeni za združevanje
malih trgovskih podjetij in dve
veliki organizaciji.
RUDI PLANINŠEK: Tovariš
Mravlje je lepo ponazoril pred-
nosti večjih podjetij. Vendar čla-
ni kolektiva o tem niso bili se-
znanjeni. Doslej se je govorilo le
o Merxu. Ce sem prav razumel,
pri teh zasnovah sploh ne gre za
Merx, temveč za pogoje boljšega
.poslovanja trgovin.
DRAGO ZALOŽNIK: Ce pogle-
damo nazaj, lahko ugotovimo, da
so trgovski delavci, ki so zaposle-
ni v večjih podjetjih, v primer-
nih stanovanjih. Trgovinice pa
res niso mogle graditi stanovanj
za svoje delavce, ker niso imele
sredstev niti za redno vzdrževa-
nje.
JANEZ KLANJŠEK: VSEKA-
KOR SO DOBRE LASTNOSTI
DVEH VELIKIH PODJETIJ DA-
LEČ MOČNEJŠE OD NEKATE-
RIH SLABOSTI, KI SE BODO
POJAVILE. TEHTNICA PA BI
SE VSEKAKOR NAGLO NAG-
NILA NA STRAN ZDRUŽITVE,
CE BI OBOJE VAGALI.
CEZ POLOVICO
Na zadnjem zboru gostincev 9
Rogaški Slatini so prireditelji po
tradiciji priredili tudi več zani-
mivih tekmovanj gostincev. Tek-
movanj so se udeležili gostinci iz
vse Slovenije, vendar je več kot
polovica pokalov zmagovalcev
ostala v celjskem okraju.
Tekmovali so v urejanju po-
grinjkov za slavnostne priložno-
sti, v izdelavi jedilnih plošč, »
teku s pladnji, v kegljanju, šahu
in drugih panogah.
Najbolj zanimivi sta bili tekmo-
vanji za ureditev slavnostnega
omizja in tek s pladnji. Zlasti pri
slednjem je bilo veliko smeha in
hudomušnih šal, pri urejevanju
omizja pa je bilo potrebno pred-
vsem znanje in dobra zamisel )
Tudi v športnih tekmovanjih so
gostinci iz celjskega okraja zabe-
ležili lepe uspehe. Med njimi je
Ivan Jurko zasedel v kegljanju
prvo mesto.
K SLIKAM:
Predsednik republiškega odbora
gostinskih in trgovskih delavcev
Franc Plazer
Slavko Pušnik iz Celja (3. nagra-
da za uspeh v kegljanju)
Ekipa gostincev iz Celja je pre-
jela drugo nagrado za izdelavo
slavnostnega omizja (-odelovali
so: Pušnik, Vošinek, Kranjc)
Ivan Jurko, prvo mesto za uspeh
v kegljaškem tekmovanju
Dntgo Založnik
Ivan Intihar
Ivan Mravlje
Janez Klajnšek
Rudi Planinšek
JaicU za ncUatece
fid nas 1/elia
Pred jesenskim zasedanjem
obeh zborov Zvezne ljudske
skupščine so posamezni od-
bori intenzivno obravnavali
nekatere probleme. Med nji-
mi tudi odbor za družbeno
nadzorstvo Zvezne ljudske
skupščine. Ta je zlasti pod-
robno analiziral nekatere po-
jave v zunanji trgovini in
razna nepotrebna potovanja
v inozemstvu, ki imajo bolj
značaj posebnega ilegalnega
turizma. Te pojave je skup-
ščinski odbor ostro obsodil in
hkrati ocenil za nemoralna
dejanja.
Razumljivo pa je, da skup-
ščinski odbor za družbeno
nadzorstvo teh primerov ni
obravnaval zgolj za to, da bi
z njihovo oceno stania in za-
htevkom po ureditvi tega
problema, reševali le slabosti
enega ali nekaj kolektivov.
Namen odbora je predvsem
bil, da bi na primerih in ust-
reznim posredovanjem za-
ključkov odbora prikazali,
kaj je škodljivo in kaj mo-
rajo organi delavskega samo-
upravljanja odpraviti, če že
opazijo nepravilne in zgreše-
ne težnje vodilnih osebnosti.
V Celju nam za temi mo-
tivi ni bilo treba brskati
v gostinskem podjetju Na-na
v Celju. Iz tega podjetja sta
šla na razstavo v Nemčijo ra-
čunovodja in referent za per-
sonalne zadeve (recimo — šef
kadrovske službe). Podobnih
primerov pa je še več.
Vse to nima ničesar skup-
nega z določilom o dobrem
gospodarjenju, in če tako
ravnanje ocenimo za posebno
vrsto »turizma«, kaj naj re-
čemo o tem primeru. Morda
le to, da se računovodja na
razstavi v Nemčiji ne more
ničesar naučiti iz svoje stro-
ke.
Gotovo pa je, da o teh po-
tovanjih podrobno niso raz-
pravljali samoupravni orga-
ni ali pa da so zaradi ljube-
ga miru (gre le za vodilne
uslužbence) kljub svojemu
prepričanju izglasovali dovo-
ljenje za potovanje. Ce je ta-
ko, potem gre za pojave bi-
rokratizma v samoupravnih
organih, če je drugače potem
gre za samovoljo.
Vsekakor je pa nerodno, da
mora skupščinski odbor opo-
zarjati na te slabosti, ki jih
ob pravilnem razvoju delav-
skega samoupravljanja de-
jansko ne bi smelo več biti.
Sprehod po trgovskih ulicah Celja
s tem prispevkom želim opozo-
riti trgovska podjetja in trgovine
na tiste probleme, ki so s stališča
estetske podobe trgovskega sre-
dišča tako pomembni, da jih mora
trgovina spoznati in reševati ne
glede na svoje interese. Ko-
munalno gospodarstvo terja nam-
reč od vseh, ki bivajo v mestnih
naseljih, da podredijo svoje živ-
ljenje in delovanje tistim skup-
nim javnim interesom, ki prese-
gajo »-zasebne interese«. Zato tu-
di ne bilo prav, če bi pri ureje-
vanju trgovskega središča upo-
števali zgolj ozke poslovne inte-
rese gospodarskih organizacij, ki
najemajo lokale za svojo dejav-
nost in zanemarili zaradi formal-
ne poslovne svobode estetske pro-
bleme. Tisti, ki bi tako postopa-
li, bi le dokazali, da niso zavzeti
za oblikovanje svojega poslovne-
ga kraja in da jim je vseeno, kaj
menijo drugi. Trgovina je brez
dvoma najpomembnejša dejav-
nost, ki lahko pripomore k sploš-
ni ureditvi mesta, saj ona zase-
da večji del razpoložljivega po-
slovnega prostora. Trgovina je
tista, ki s svojimi izložbami in
notranjostjo lokalov oblikuje es-
tetsko podobo mesta. Zato je
prav, da opozorimo na nekatere
dobre in slabe primere, ki so bili
doslej že nekajkrat predmet kri-
tičnih pripomb in komentarjev.
RAZŠIRITEV TRGOVSKEGA SREDIŠČA
Ozrimo se najprej na osrednjo
os Stanetova ulica-Tomšičev trg,
ki predstavlja trgovsko najpo-
membnejšo žilo in ki naj se po in-
tencijah družbenega plana celjske
občine spremeni v trgovsko sre-
dišče. Medtem, ko je odsek med
»Volno« in »Sočo« že dokaj dobro
urejen, pa sta severni del Stane-
tove ulice in Tomšičev trg še ved-
no v začetni fazi smotrnega ure-
jevanja. V gornjem delu Stane-
tove ulice bo nujno čimprej re-
konstruirati cesto, brez katere si
ne moremo zamisliti razvoja tr-
govanja. Osameli lokali kot n. pr.
Fran j o Kluz, Na-na, Soča, čeprav
lepo urejeni, še ne oživljajo ulice
in so lokacijsko na slabšem. Prav
tako se nam zdita odmaknjena
lokala »-Centra« in »Borca« na
Tomšičevem trgu, ker samevata v
neurejenem okolju. V obeh prej
omenjenih območjih bo potrebno
v smislu občinskega odloka o na-
membnosti lokalov čimprej od-
straniti vse tiste vrste dejavnosti,
ki ne spadajo v trgovsko središče,
kajti prostor je tukaj predrago-
cen, da bi ga trošili sicer važne
dejavnosti, ki pa imajo glede na
svoj EKJslovni predmet dobre po-
goje tudi v manj prometnih uli-
cah. Ce bi prostor v prometnih
ulicah prodajali po ekonomskih
načelih in ne tehtali gospodarske
zmogljivosti ene dejavnosti proti
drugi, bi kaj kmalu prišlo do hi-
trejše »selitve«. Tedaj bi tudi
občinska komisija za lokale lahko
bolj učinkovito delovala in ne več
kot doslej ugibala o kombinaci-
jah, ki večidel ostanejo nerešene.
LOKALI IN IZLOŽBENA OKNA
Urejenost lokalov in aranžman
izložbenih oken so izraz ne le
prizadevanj za čimbolj ši poslov-
ni učinek, marveč tudi izraz, ki
kaže na odnos do ureditve mesta
in do ix>trošnikov v njem, pred-
vsem pa so — lahko bi rekli —
tudi izraz sposobnosti gospodar-
jenja, ki ustvarja takšno »štimun-
go«, ki potrošnikove občutke za-
dovoljuje ali pa ne. Tu ne gre le
za vprašanje, zakaj in kako rekla-
mirati posamezno vrsto blagsi,
marveč gre za to, da z blagom
učinke. Komercialni učinek in
splošna podoba mesta se preple-
tata.
Ce se sprehodimo s kritičnim
očesom po glavnih trgovskih uli-
cah, tedaj lahko ugotovimo, da se
je splošna slika trgovin v zadnjih
letih precej spremenila, saj fso
domači in tuji nvestitorji s pre-
ureditvami lokalov, z obnovo fa-
sad in neonsko razsvetljavo obo-
gatili celjske ulice in jim dali
živahnejšo podobo. Med podjetji
pa je žal tudi nekaj takih, ki se
ne potrudijo, da bi uredili tisto,
kar ne stane preveč ali pa nič.
Nekateri imajo pripravljene na-
črte in zavlačujejo adaptacije iz
neznanih vzrokov, so pa tudi ta-
ki, ki bi po svoji gos.podarski mo-
či bili dolžni vložiti nekaj sred-
stev in s skroinnim denarjem
urediti tisto, kar moti. To so n. pr.
Obrtnik z Ljubljane, ki ima že
vedno namesto trgovine krojaš-
ko delavnico, čeprav ima zgotov-
Ijene načrte in bi moral po odloku
krojaško delavnico opustiti ali pa
preseliti. Enak primer je podjet-
je »Slovenija-šport«, ki dopušča,
da prodajalna v Celju dela slabo
reklamo in kazi ulico.
Ce naj nas te kritične pripom-
be, ki jih je slišati na ulici in na
sestankih, vzbudijo, da bomo po-
stali bolj tenkočutni za ureditev
svojega mesta in nekaj storili, te-
daj je ta prispevek dosegel svoj
namen. Vsekakor pa so poleg pod-
jetij odgovorni za kulturno po-
dobo mesta vse tiste organizacije
in iKJsamezniki, ki kakorkoli so-
delujejo v urejanju komunalnih
zadev.
IZ NAŠIH KOMUN
Prosvetna dejavnost v žalski komuni
K družbenemu standardu spada
tudi možnost po zadovoljevanju
kulturnih potreb. Delovnemu člo-
veku ni vseeno, ali ima na raz-
polago ustanove, ki skrbe za »kul-
turno hrano«, ali so mu dani po-
goji za zabavo, razvedrilo, izo-
braževanje, vzgojo.
Na deželi je poklicnih kultur-
nih in prosvetnih ustanov malo.
Zato si ljudje s pomočjo raznih
organizacij in društev sami po-
skrbijo za delno zadovoljitev kul-
turnih potreb. Društva, ki so naj-
bolj poklicana, da se ukvarjajo
s prosvetno dejavnostjo in skrbe
za razvoj reproduktivne umetno-
sti in kulture, so prosvetna dru-
štva in Svobode.
V žalski občini je 7 DPD Svo-
bod in 13 prosvetnih društev. Le-
po število. Skoraj vsak večji kraj
ima že svoje društvo. Morda je
tudi to vzrok za neke težave in
slabosti. Morda je to ostanek in
vpliv prejšnje teritorialne razde-
litve, ko je bila žalska komuna
razdeljena na 9 občin in vsak
kraj je ljubosumno čuv-^l svojo
samostojnost. Prevelika -drob-
Ijenost sil ni dobra ic. lorda
škoduje tudi tu, da se prosvetno
življenje ne odvija v takem ob-
segu, kot so možnosti in potrebe.
Pevski zbori že dlje časa bole-
hajo na pomanjkanju zanimanja
med pevci, ki zelo neradi priha-
jajo po več mesecev na vaje za
en sam koncert na leto. Odkla-
njajo pa tudi kampajnski način
dela. Kazalo bi gojiti več narod-
nih pesmi in več komornega pe-
tja v manjših ansamblih, ki bi
pogosteje nastopali.
Dramske družine imajo v Sa-
vinjski dolini dovolj pogojev za
delo, saj je 11 ali celo več dvo-
ran z odri, kjer je možno pri-
rejati dramske prireditve. Toda
tudi ta dejavnost je v upadanju,
mladina za sodelovanje ne kaže
dosti zanimanja. Manjka pa tudi
vnetih in požrtvovalnih režiser-
jev in poljudnih dramskih del.
Ljudske knjižnice so tudi pre-
več razdrobljene. Manjše knjiž-
nice kot tiste z nad lOOU knjigami
ne morejo ustreči okusu braicev.
Zato bodo odslej podpirali le ne-
kaj osrednjih knjižnic in tiste
napravili bolj privlačne. Založene
morajo biti tudi s strokovno in
politično literaturo.
Po občini rastejo klubi, ki pa
zaenkrat še nimajo kaj dosti več
kot prostore, televizor in morda
nekaj druge opreme. Manjkajo
pa programi in načrtno delo. Za
načrtno delo in sestavljanje pro-
gramov v klubih pa so potrebni
usposobljeni ljudje, ki bi jih bilo
treba primerno nagraditi za njih
delo. Vsak večji kraj bi moral
imeti ustanovo in v njej človeka,
ki bi se ukvarjal s programira-
njem prosvetne in zabavne de-
javnosti. Najprimernejša institu-
cija za to je klub, ki naj posta-
ne splošno družbeni prostor, kjer
se bodo shajali ljudje v prostem
času iz najrazličnejših interesov.
Škoda je, da manjka kadrov,
ki bi se bili voljni ukvarjati z
lutkarstvom. Lutke imajo veliko
vzgojno vrednost zlasti na mla-
dino, ki jo vselej prevzamejo in
navdušijo. Na vsaki večji šoli bi
se moral nekdo ukvarjati tudi z
lutkarstvom.
V občini je 9 kinematografov,
od katerih so nekateri samostoj-
ni, drugi pa v sestavu prosvetnih
društev. Svet za prosveto je ime-
noval povsod programske svete,
ki pa vsi še niso začeli z delom.
Prav bi bilo, da bi vsi kinemato-
grafi postali sekcije prosvetnih
društev. To bi koristilo iz vzgoj-
nih razlogov, ker bi prosvetno
društvo imelo več vpliva na pro-
gramiranje, odpadla pa bi razna
trenja in medsebojna zaračuna-
vanja odškodnin za odpadle pred-
stave, če je dramska prireditev,
proslava i^.
J. G.
NEHOTE PRED
KAMERO
Ne, res ni pomota v naslovu.
Upokojenca Jožeta Rebolja je na-
ša kamera nehote ujela na celu-
loidni trak. S fotografsko pove-
čavo smo ga dobili iz velenjske
arhitektonske perspektive. Hkra-
ti pa smo ga povprašali, kaj me-
ni o sedanjem življenju v Vele-
nju. Takole nam je odgovoril:
— Ko tujci pridejo v Velenje,
se čudijo našemu novemu mestu.
Lepo se jim zdi. Toda ne samo
njim. Za nas je tudi lepo. Živ-
ljenje v Novem Velenju je po-
sebnost in te se Velenjčani prav
dobro zavedamo. Zaradi tega bo-
ste tudi le težko opazili domači-
na, da bi uničeval travo na ze-
lenicah ali da bi trgal nasajene
rože. Vendar verjemite. Velenje ni
lepo samo zame, ker sem upoko-
jenec in ker imam čas za spre-
hode, Velenje je pojem lepote tu-
di za moje sinove. Mnogokrat
sem jim pravil, kako je bilo vča-
sih. Da ni bilo stanovanj, da se
nihče ni brigal za prehrano za-
poslenih niti za oskrbo kraja s
kmetijskimi pridelki in podobno.
Danes so to osnovni problemi, s
katerimi se srečujejo delovni ko-
lektivi v Velenju — ne samo
Rudnik. No, na koncu mi dovoli-
te, da pristavim, da bi v Velenju
kazalo zgraditi in usposobiti še
več lahke industrije, tako da bi
se lahko zaposlile vse žene, ki se
žele zaposliti. Potem bodo odpad-
le tudi nekatere težave, ki ob-
stajajo, a za katere me niste
vprašali.
Jaz, obrtnik ali moja izpoved
Predvsem vam moram po-
vedati, da moja obrt cveti
in da imam dovolj denarja.
Ta okoliščina je zlasti po-
membna, ker me namreč vsi
gledajo skozi denar. Kakšno
obrt opravljam, seveda ni
važno, važne je je, da jo o-
pravljam solidno in po pri-
memo visokem ceniku. Pri
tem naj pripomnim, da ni-
sem pripravljen niti s pr-
stom migniti zastonj. Moje
načelo je namreč, da bodi
vsako delo plačano kakor se
spodobi, to pomeni, po mož-
nosti čim bolje, kajti človek
živi od denarja. Kakšna je v
ostalem moja obrtniška po-
doba — o tem govori tale
kratka zgodba.
Pred dnevi sem prišel k
neki stranki. Bilo je zvečer,
kajti čez dan mi ni bilo mo-
goče priti, ker sem namreč
cele dneve zaposlen. Delam
torej tudi ponoči. Da pa bo
izpoved razumi j i vej ša, mo-
ram dodati, da to zahteva
tudi moj poklic, ki je redek.
Ko sem torej prišel k tisti
stranki, sem med drugim re-
kel:
— Delal bom še čez polnoč;
pri svojem delu potrebujem
popolni mir.
Nato sem pričel. Najprej
sem moral odstraniti neke
late, pri čemer sem jih nekaj
polomil. Razumljivo — že to
pravzaprav ni bilo moje de-
lo. Ko je stranka nekaj pri-
pomnila, sem reagiral s to-
nom, značilnim za ljudi, ki
se zavedajo, da si spričo svo-
jega redkega poklica lahko
dovolijo vse, kar se jim zlju-
bi. Mislim, da sem bil zelo
nevljuden.
Ko sem kmalu zatem uka-
zal odstraniti štedilnik na
hodnik, je stranka pričako-
vala, da bom pomagal, na
kar sem vzvišeno vprašal:
—	A boste plačal (Z ljub-
ljanskim akcentom.)
(Nato sem se vendarle mo-
ral ponižati in prekršiti zo-
per svoje načelo, kajti šte-
dilnik je bil izredno težak.
Za to mi bo bržkone še dol-
go žal.)
Ko sem potlej nadaljeval
z delom, me je stranka
vljudno vprašala, če bo na
nekem mestu tista reč ostala
takšna, kakršna je, na kar
sem ironično odvrnil: — Vam
ni všeč?
Tako so tekle ure. Bližala
se je polnoč. Stranka je še
večkrat zmotila moj mir s
kakšnim, za mene, obrtnika,
neumestnim vprašanjem, za-
radi česar sem ji jaz, obrt-
nik, vračal milo za drago.
Samozavest, delna domišlja-
vost, predvsem pa precejšnja
mera nevzgojenosti — to so
bili moji glavni aduti v borbi
zoper takt in skrajno vljud-
nost stranke. Mislim, da je
to najboljši način, če se ho-
češ otresti nadležne vsiljivo-'
sti in hkrati pokazati svojo
visoko kulturo.
Ko sem svoje delo opravil,
sem pustil late, kjer so bile,
ter rekel:
—	Te vam bo namestil na-
zaj mizar, kajti to ni moje
delo.
Sestavil sem račun — za
osem ur dela slabih sedem
tisočakov. Kar lepo, sem si
rekel. Ce bi jih zaslužil sa-
mo 7 na dan, je že to 210 na
mesec, če odračunam 20 od-
stotkov davka, jih ostane 178.
Računajte!	dhr
Orodje iz telo-
vadnice pod kap
V Preboldu prepir
za telovadnico
Ni dolgo tega, ko je žalska ob-
čina vložila izdatna sredstva za
ureditev telovaanice v PreDoldu
v siavDi, ki JO upravlja taniKajs-
nja SvoDoaa. Uvodoma velja na-
giasiti, da je Preooid doDii pred
leti izreano lepo avorano za kul-
turne prireditve in kino predsta-
ve. Ob vsem tem bi cioveK pri-
čakoval, da bodo krajevni čini-
telji dvorano, preurejeno v telo-
vadnico v domu SvoDode, name-
nili za izvajanje pouka šolske te-
lesne vzgoje in splošno vadbo
Partizana. V te namene je dom
služil že v stari Jugoslaviji.
Vendar vse kaze, da v Prebol-
du ni razumevanja za potrebe
šolske in društvene telesne vzgo-
je. Lepo parketirana telovadnica
trenutno služi le organizaciji
veselic, plesih vaj in celo pred
dnevi cirkuški predstavi. Orodje
Partizana so postavili pred dobri-
mi 14 dnevi iz telovadnice pod
kap, kjer ga je zadnje deževje
izdatno poškodovalo. To velja
predvsem za usnjene blazine, ko-
nja in drugo orodje, ki je pre-
vlečeno z usnjem. Še danes je
pod milim nebom bradlja, oro-
dje, ki velja 150.000 din!!!
Ob vsem tem se človek vpraša
— zakaj vlada takšen odnos do
Partizana in šole? Ali je res ne-
mogoče vskladiti vso dejavnost
preboldske mladine in ji omogo-
čiti v teh jesenskih in bližnjih
zimskih dneh dvorano, v kateri
bi našla v telesni vzgoji zdravo
razvedrilo in zabavo? Ce so to
zmogli v Preboldu v stari Jugo-
slaviji, bo to brez dvoma danes
v novem družbenem stanju tem
lažje! Saj gre pri tem za telesno
vzgojo kar 517 otrok v osnovni
šoli, ki imajo lepo organizirano
tudi šolsko športno društvo »Tek-
stilec«. In tu je še Partizan, ki
ima tudi nad 100 aktivnega član-
stva!
Ob preboldskem primeru velja
poudariti, da bi naj vse dvorane,
domovi in slični prostori služili
potrebam vse dejavnosti naših
državljanov na vseh področjih!
Interesi naših družbenih organi-
zacij so vendarle v tem, da v ko-
ristno sodelovanje vključimo čim
širši krog ljudi! V te namene smo
po osvoboditvi gradili v okraju
domove in brez dvoma naj bi
takšnim interesom služili tudi še
tisti domovi, ki smo jih podedo-
vali izpred vojne. Kulturno in te-
lesno vzgojno izobraževanje na-
ših državljanov, zlasti pa mladi-
ne, pa je navsezadnje skrb vse
naše družbe!
Karel Jug
Čeprav se skoraj v slehernem
kraju v celjskem okraju trudijo,
da bi zunanji videz kraja polep-
šali, je to doslej najbolje uspelo
Velenjčanom. Preprosto, hišni sve-
ti so kupili stanovalcem potreb-
ne lonce za cvetlice, njihovem
prizadevanju pa so prepustili, ka-
teri balkon ali okno bo lepše
okrašeno. Tako tekmovanje brez
uradne napovedi je pri njih zelo
uspešno.
HEROICA A na malem pre-prostem odru
No, o pomenu in vlogi, ki jo
odigravajo naša gledališča v šir-
jenju poslanstva »dajati besedi
razlago in moč ter držati družbi
ogledalo«, je bilo pri nas že do-
kaj napisanega.
Pa naj vendarle ob Heroici, s
katero je gostovalo. celjsko gle-
dališče v Strmcu povem nekaj
misli.
Kljub izredni obremenjenosti
igralcev in vsega osebja, so se na-
ši gledališčniki odločili za gosto-
vanje tudi na zelo primitivnem
odru v hmeljski sušilnici. Na o-
dru je pred dvema mesecema ve-
čina strmških hmeljarjev sušila
hmelj. Zadnje vreče hmeljevih
kobul pa so bile še pred tednom
dni v dvorani. Še sedaj vsa diši
po njih.
Ljudje sedemnajstih vasic te-
ga kraja zelo radi gledajo igre,
izredno radi veseloigre. Saj je
življenje v teh vaseh, ki so če-
dalje bolj povezane z mestom,
zaradi pomanjkanja delovnih rok
zelo težavno. Teden dni so pla-
kati pripravljali ljudi na obisk.
Dvorana je bila zasedena.
Vzdušje plemenite zaupljivosti
je že kar v prvem prizoru gledal-
ce strnilo z igralci. Napetost je
ob izredno doživeto odigrani dra-
mi rasla preko vrha prav do kon-
ca odigranega dela. Kako zelo so
biti vsi sodelavci igre utrujeni,
nihče izmed gledalcev ni slutil.
Ta dan so igrali ob desetih do-
poldne v Celju, ob pol šestih zve-
čer pa so že bili v Strmcu. In
vendar je vsak igralec vložil v
delo sebe vsega. Ljudje so pre-
tresljivo vsebino doživljali. Pre-
treseni do konca, a zelo hvaležni
za globoko doživetje so odhajali.
S komerkoli, ki je igro gledal,
govoriš, ne more dovolj izraziti
prizadetosti in občudovanja.
To delo prevzame gledalca ču-
stveno tako, da še precej časa po
končani predstavi čuti težo pre-
tresa. Najsi bodo mnenja o mož-
nosti take herojske žrtve takšna
ali takšna, ne moremo ob tem de-
lu prezreti prepričljivosti prika-
za zločinske nehumanosti fašiz-
ma, brezsrčnosti okupacije in voj-
ne sploh.
V. F. D.
SEMINAR ZA UPRAVNKE
DELAVSKIH UNIVERZ
—	Prejšnji teden je Zveza de-
lavskih in ljudskih univerz Slo-
venije organizirala dvodnevni se-
minar za upravnike delavskih in
ljudskih univerz iz vse Sloveni-
je. Obravnavali so vprašanje fi-
nasiranja obeh ustanov in sesta-
vo pravilnikov o delitvi osebnih
dohodkov.
V. V.
Razstava akvare-
lov in risb
—	v prostorih delavskega klu-
ba v Velenju so pred dnevi otvo-
rili razstavo akvarelov in risb
slikarja — amaterja Jožeta ŠEN-
KA iz Ljubljane. Razstava bo od-
prta do 24, novembra.
ŠEPET OB ZIBELKI
Pred menoj leži drobna knji-
žica »-Dnevnik Ane Frank«. Svet-
la podoba male Židinje, ki so jo
umorili v marcu 1945 v taborišču
Bergen-Belsen, staro petnajst let,
me je vso prevzela.
Pišem in govorim v imenu na-
ših otrok, če rečem, da je Ano
vzljubil mladi rod vsega sveta. V
imenu tega mladega rodu je neki
nemški delavec pisal Ottu Franku
takole: »-Pred kratkim sem dobil
v roke Dnevnik Vaše hčerke Ane.
Preteklost, ki mi je skoraj že u-
tonila v temi otroštva, je nena-
doma vstala tako živo pred moji-
mi očmi, da mi ne bo mogla več
hena stvar izbrisati grozotne slike
preteklih let. Ko to pišem, pa se
zavedam, da je ta preteklost za
Vas in za neštete še vedno živa
in resnična. Dan, ko smo mi,
Nemci, vdrli v Vašo družino, v
Vaše življenje, bo za Vas vedno
ostalo boleče središče Vašega živ-
ljenja. Vem, da Vas v Vaši samoti
ne more nihče potolažiti. Sprejmi-
te od nas, mlade generacije Nem-
cev, obljubo, da ne bomo nikoli'
pozabili, kar se je bilo zgodilo in
da bomo zastavili vse svoje moči,
da se preteklost ne bo nikoli več
ponovila'.-X
Tako misli in čuti večina mla-
dih; tako misli tudi ves mladi
rod naše domovine. Vsi verujejo
v humanizem, v napredek, v člo-
veka. In vendar: medtem ko nad
grobom Ane Frank še lebdi stra-
hotni smrad iz neštetih nacistič-
nih krematorijev, se politični in
vojaški mehanizmi igrajo s ču-
stvi milijonov. Nad grobom Ane
Frank se dogaja najbolj ostudna
in najbolj nesramna burka. Nad
grobom Ane Frank rožljajo z o-
rožjem. In končno se ob Aninem
grobu prevažajo v razkošnih mer-
cedesih, rekordih in dekavejih v
civil preoblečeni hitlerjevski ofi-
cirčki ter esesovski stražarji.
Nad grobovi mnogih An Fran-
kovih so grmeli in še grmijo to-
povi, četudi je na beograjski kon-
ferenci izvenblokovskih držav
več kot osem sto milijonov ljudi
dalo svojo enotno izjavo o želji
po miru in blagostanju. Vseh teh
osem sto milijonov ljudi in več
verjame v humanizem, v napre-
dek, v človeka. Verujejo z Anino
vero, ki je zapisala: »-Kljub vse-
mu verjamem v dobroto človeka-<.
Spomnila sem se tudi naših ot-
rok. V njihovem imenu in zaradi
njih se vsaj za hip iztrgajmo iz
blaznega tempa časa ter razmi-
slimo o sebi in o svetu, v katerem
živimo, o bodočnosti, v katero dr-
vimo. Ustavimo se vsaj za hip ter
razsodimo, ali smo na ,poti, po
kateri hodimo, v službi življenja
ali v službi smrti.
Naša generacija v današnjem
hladnem, hlastajočem in zmeha-
niziranem času občuti enak prob-
lem, kot ga obravnava veliki ame
riški dramatik Eugene Gladsto-
ne 0'Neill. Strahotna, moreča,
težka, brez perspektive in brez
upanja je življenjska pot njego-
vih junakov Ce se omejim le na
bežen razmislek o drami, bi
zapisala: »-Dolgega dne potovanje
v noč-« je 0'Neillova umetniška
izpoved svetu, iz katerega je zra-
sel, o deliriju, v katerem je v
mladosti živel, kajti rojen v ho-
telu, od otroških let na gledališ-
kih turnejah s svojim očetom, je
ta nemimi duh in popotnik spo-
znaval življenje. Tyron, glavni ju-
nak drame, pravi nekje takole:
^>-Zaradi velike pomote sem se ro-
dil kot človek, bolje bi bilo, da bi
bil galeb ali riba.«
Z železno nujnostjo drvijo ti
ljudje v propad. Ob 0'Neillovi
smrti pa beremo v nekem ameriš-
kem časniku: »-Ta teden je napo-
sled prišla k 0'Neillu smrt, ki jo
je nepotrpežljivo tako dolgo ča-
kal.«
Kje je jamstvo, da naših otrok
ne čaka u^oda Ane Frank ali pa—
Edmunda Tyrona?
Jamstvo za to vidimo v sebi,
v svojem delu, v zaupanju v člo-
veka, jamstvo za to je tudi moč-
na ljubezen. Nihče ne bo trdil, da
je bila Nemčija tehnično zaosta-
la dežela, preden je prevzel ob-
last Hitler. Ce pa primanjkuje
ljudem čustvene kulture, tedaj ne
moreta ne socialni napredek ne
napredek v znanosti premagati
grobih nravi, nekake rebarbariza-
cije.
Na beograjski konferenci je
predsednica ceylonske vlade, žen-
ska in mati, Širina Bandara-
naike, vsa v solzah dejala tole:
»Te moje besede veljajo predvsem
tistim, ki bi hoteli, mogli ali ne-
hote utegnili pahniti komaj ohra-
njeno življenje nazaj v žrelo smr-
ti in uničenja, nesvobode in be-
stialnosti.«
Ona namreč ni pozabila, da je
v Ani umrl mučeniške smrti ču-
dežni otrok, nadpovprečno inteli-
gentna, globoko čuteča deklica —
še več: ni pozabila, da se njena
usoda razrašča v strahotno sim-
boliko umiranja in uničevanja
najboljšega, največ vrednega. Za-
to je z drugimi besedami zašepe-
tala v svet vsem materam ob zi-
belki: »-Zapojmo uspavanko svo-
jemu otroku, zapojmo jo lepo in
nežno, da bi naš otrok nekoč ne
zapisal tistih usodnih besed, ki
vznemirjajo ves svet — zaradi ve-
like pomote sem se rodil kot člo-
vek, bolje bi bilo, da bi bil galeb
ali riba.«
M. M.
IZ ŽIVLJENAJA NA VASI
UČENJ E
Še vedno prva
naloga
Ni še dolgo tega, ko je bil v Celju plenum Okrajnega komiteja
Ljudske mladine, na katerem so obširno govorili o ugotovitvah
letnih konferenc Ljudske mladine na šolah. O plenumu smo takrat
že poročali, danes pa posredujerao le še nekaj zaključkov, ki so jih
mladi ljudje na podlagi razprav na plenumu sprejeli:
Konference Ljudske mladine na
šolah so pokazalo, da je bilo delo
mladine v preteklem letu sicer
plodno, da pa je potekalo brez
tesnejše povezave z delom šolskih
odborov, profesorskili zborov,
šolske skupnosti itd. Mladi ljudje
so v glavnem govorili o delu svo-
bodnih aktivnosti na zavodu, o
kulturnem in zabavnem življenju
o krožkih in idejno vzgojni pro-
blematiki in podobnem, le redko-
kje pa so se lotevali razprav o
konkretizaciji šolske reforme In
nalogah, ki jih ta postavlja pred
mlade ljudi in pred šolo. V zvezi
s temi ugotovitvami so na ple-
numu sprejeli nekatere sklepe.
Mladina na šolah mora vedeti,
da je njena osnovna delovna dol-
žnost skrb za čimbolj ši učni
uspeh. Šele potem, ko je ta za-
dovoljiv, pridejo na vrsto dolž-
nosti v Ljudski mladini in dija-
ški skupnosti. Zavoljo tega naj bi
na vseh šolah organizirali čimveč
pomožnih oblik učenja — to so
krožki, razgovori in podobno — s
katerimi bi laže dosegli boljše
učne rezultate.
Sole naj vzgajajo mladega člo-
veka vsestransko. Nudijo naj mu
torej likovno, dramsko, plesno
vzgojo, pri vsem tem naj ne po-
zabljajo na velik pomen telesno-
vzgojne dejavnosti in poskušajo
pri dijaku doseči to, da mu bo
udejstvovanje v takih oblikah
postalo neizogibna nujnost. Vsi
činitelji na šoli — od Ljudske
mladine do profesorskega zbora
— pa bi morali skrbeti za zdravo,
pozitivno idejno usmerjenost
mladine in paziti na to, da mla-
demu človeku dogajanja v svetu
in doma podajajo na čimbolj spre-
jemljiv in zanimiv način, ki pa
mora vsekakor biti v skladu z
vsesplošnimi prizadevanji naše
družbe..
Ob vsem tem pa ne bi smeli
pozabiti na to, da šola pripravlja
človeka za življenje. In ker je
le-to v naši družbi tesno poveza-
no s čedalje bolj razvijajočim se
sistemom samouprave, bi naj že
v šolah razvijali take oblike dela
z mladimi ljudmi, ki krepijo nje-
govo samostojnost, ga učijo so-
odločati in upravljati itd. Vse to
bi morali pokazati tudi prosvetni
delavci v svojem odnosu do di-
jakov.
Vemo, da se mladi ljudje zani-
majo za najrazličnejše stvari. Tem
interesom bi morali prisluhniti
tudi na šolah. Ce bi razvijali ti-
ste, ki so družbeno koristni in
privlačni tudi za mladega člove-
ka, bi lahko tudi delo v njih po-
menilo velik prispevek k obliko-
vanju mlade osebnosti.
To je bilo nekaj splošnih ugo-
tovitev, na katere je na plenumu
opozorila mladina. Na podlagi
tega pa je Okrajni komite Ljud-
ske mladine sklenil, da v sode-
lovanju z zavodom za prosvetno
pedagoško službo pripravi po-
svetovanje direktorjev šol, pred-
sednikov šolskih odborov in šol-
skih skupnosti s predstavniki
Ljudske mladine, kjer bi razprav-
ljali o hitrejšem razvijanju samo-
upravnih oblik na šolah, o vlogi
mladine v šolskih odborih, o od-
nosih le-teh do oblik dejavnosti
Ljudske mladine na šolah itd.
Domenili pa so se tudi za semi-
nar z učitelji, ki na osemletkah
delajo s člani Ljudske mladine.
Priprave za ta seminar so že v
teku.
Osrednja naloga pa, ki jo Ljud-
ska mladina postavlja pred mla-
de ljudi na šolah, je v tem, da na
posameznih zavodih sestavijo
skupno z ostalimi odgovornimi
činitelji programe, ki bodo kon-
kretno določili, kaj storiti naj-
prej, da bo reformni proces na
šolah čim hitreje napredoval.
-ij
Neregulirana Savinja pri RogoviIcu
Sole za življenje
v celjski občini so že v lan-
skem delovnem razdobju organi-
zirali nekaj šol za življenje, ki so
jih namenili mladim ljudem. Šo-
le za življenje zajemajo ciklus
predavanj o vprašanjih, ki so za
mladega človeka odločilnega po-
mena. To so predavanja o odno-
sih med fantom in dekletom, o
zakonski zvezi, rojstvu in negi
otroka in podobno. Ker se je z.^
šolo za življenje zanimal zelo ši-
rok krog mladih ljudi, jih bodo
pripravili tudi letos. Za razliko
od lani pa — ko so jih ustano-
vili na nekaterih srednjih šolah
— bodo letošnje šole za življenje*
namenjene predvsem delavski in
vaški mladini. Tako bodo šole v
kratkem zaživele v Vojniku, na
Frankolovem, na Teharju in še
ponekod drugod. V šoli za življe-
nje bodo predavali priznani stro-
kovnjaki in mladina si lahko od
njih nedvomno precej obeta.
Nove oblike
dela mladine
Te dni zaključujejo v Šentjurju
konference organizacij Ljudske
mladine. Ugotavljajo, da so pro-
blemi mladine, ki živi na zaosta-
lih področjih tako pereči, da jih
bodo morale skupno reševati vse
organizacije na vasi. Tako bodo
zaživele vse delovne oblike ljud-
ske mladine, za katere se mladi
ljudje zanimajo. To pa so prav
gotovo klubi mladih proizvajal-
cev na vaseh in v podjetjih, šole
za življenje in podobno. O tem
bodo govorili tudi na občinski
konferenci Ljudske mladine, ki
bo 12. decembra v Šentjurju.
O družbeni
akliNDusii žcDa
v Šeoijurju
v začetku prihodnjega meseca
bo občinski odbor Socialistične
zveze v Šentjurju sklical konfe-
renco, na kateri bodo med drvi-
gim obravnavali tudi vprašanje
družbene aktivnosti žena. Po
združitvi zadrug je namreč de-
de javnost žena na vaseh nekoliko
pojenjala, zato se bodo na konfe-
rencah pogovorili o delovnem pro-
gramu za naslednje razdobje. Me-'
nijo, da bi žene lahko aktivneje
sodelovale tudi v številnih sekci-
jah Socialistične zveze — teh je
na območju šentjurske občine kar
sedemintrideset. Med njimi so
sekcije za prosvetno dejavnost,
zunanjo in notranjo politiko, iz-
obraževalne in stanovanjske sek-
cije.
OB ZAČETKU
nove sezone
Občinski komite Zveze komu-
nistov v Šentjurju bo v kratkem
pripravil seminar s sekretarji
osnovnih organizacij Zveze komu-
nistov svojega območja. Na se-
minarju se bodo pogovorili o de-
lu v zimskih mesecih.
Občinski komite Zveze komuni-
stov pa pripravlja tudi širšo raz-
pravo v aktivu Zveze komunistov
prosvetnih delavcev. Glede na to,
da je v Zvezi komunis-tov tride-
set odstotkov šentjurskih prosvet-
nih delavcev bo razprava o nalo-
gah v naslednjem delovnem raz-
dobju prav gotovo plodna.
Ujeit dedek
Stala je punčka in so nasmihala
plamenčkom svečk, ki so trepetali
na veliki gomili. Smehljala se je
in toplo stiskala mamično roko in
kdaj pa kdaj skoraj začudeno po-
gledala v babico, ki je na kamni-
tem robu groba prižigala svečko
za svečko. Punčka je aanes prvič
obiskala grob svojega dedka in
čeprav ga ni nikoli videla, je to-
liko vedela o njem! Da je bil do-
ber, da si je zelo želel, da bi uča-
kal dan, ko bo lahko malo punčko
ujčkal na kolenih, ji pripovedoval
pravljice, rezal kužke iz papirja
in še in še. In punčka ni mogla ra-
zumeti, zakaj ta aobri deaelc spi
pod zemljo in ne pride k njej. Ki
bi tako rada, da bi jo ujčlcal na
kolenih, ji rezal kužke iz papirja.
»Mami, pa zakaj so ljudje ded-
ka tako globoko pokopali, da ne
more ven? In zakaj ste postavili
še ta kamen nanj?
In ji je mamica povedala, da je
dedek umrl — da trdno spi — in
da vsi ljudje nekoč umro in ne
pridejo več nazaj. Še bolj začu-
deno je gledala punčka mamico,
ko je to povedala, in še bolj
čudno se ji je zdelo, ko je videla,
da ima babica rosne oči. In sama
ni vedela zakaj se je njej začela
tresti bradavica. In prav gotovo
bi bila potočila nekaj tistih svo-
jih svetlih, velikih solza, če je ne
bi babica dvignila v naročje in ji
zatrdila, da je dedku lepo tam
doli in da naj mu raje daruje
svečko kot solze.
In prižgala je punka svečko, jo
položila k babičinim, potem pa se
oklenila mamice in ji ponovila ba-
bičine besede:
»Mami, ne jokaj, dedek bo ža^-
losten, ko bo videl, da jokaš.«
Staro
se trdo
upira
Kmečki človek je do novosti do-
stikrat nezaupljiv. Precej časa je
že, odkar so tudi v šmarski obči-
ni uvedli umetno osemenjevanje
živine in ob tem želi primerne
uspehe, pa se še vedno najdejo
kmetovalci, ki novo metodo oplo-
jevanja podcenjujejo. Ti se prav
gotovo ne zavedajo, da so te me-
tode preizkušene in se uporablja-
jo prvenstveno za to, da bi bila
vzreja živine smotrna, da bi bilo
manj okužb.
Na nedavni seji občinskega 1 j ud
skega odbora v Šmarju pri Jelšah
so se pomenkovali tudi o tem in
ugotovili, da so najbolj nazadnja-
ški še prav v Obsotelju, kjer pa
bo v prihodnosti ž vinoreja imela
najboljše pogoje. Največkrat vo-
dijo gonjo proti novi metodi ose-
menjevanja prav zaikotni bikorej-
ci, ki jim, razumljivo to ne prija.
Nasprotno pa so ugotovili, da je
bilo največ obolenj, mrtvorojenih
telet prav na območjih, kjer se
osemenjevalna služba še ni pov-
sem razvila. Zanimiva je tudi go-
spodarska računica, ki jo je na-
kazala statistična služba. Primer-
jali s D šmarsko in obsoteljsko za-
družno območje in ugotovili, da je
osemenjevalna služba dosti do-
slednejša na ožjem šmarskem ob-
močju kot v Obsotelju. V Obso-
telju je še največ zakotnih biko-
rejcev. Ugotovili pa so tudi to, da
je povprečna teža telet na območ-
ju šmarske zadruge znašala 85 kg.
medtem ko je v Obsotelju dosega-
la le 73 kg v povprečju za tele.
torej razlika 12 kg, kar pomeni
tudi povprečno okrog 2600 din
večji dohodek na glavo. V celot-
nem odkupu pa dosega to skoraj
poldrugi milijon dinarjev.
Morda to ni v celoti zasluga
nove osemenjevalne metoda, prav
gotovo pa celotne vetrinarske služ
be, ki s svojim preventivnim de-
lovanjem odklanja pomanjkljivo-
sti ter preprečuje obolenja med
govedom na Šmarskem. Dokazuje
pa to, da nova metoda oplojevanja
ni škodljiva, kakor nekateri staro-
kopitni kmetje še razlagajo, da
zagotavlja bolj zdrav živinski rod
ter krepi gospodarstvo in veča ka-
kovost živine. Morda pa bo čisto
gospodarska računica navsezadnje
le tista, ki bo dosledno razbistri-
la pojme in zagrebla škodljive
ostanke tradicije. Tako je: dobro
iz preteklosti moramo čuvati in
dopolnjevati; nezdrave ostanke pa
čimprej za vselej odstraniti!
s.
V ŠENTJURJU
se
pripravljajo
NA PRAZNIK
Kljub temu, da je do 22. de-
cembra — dneva jugoslovanske
ljudske armade — še daleč, se v
Šentjurju že pripravljajo na praz-
novanje. Proslavi 22. decembra,
pa tudi 29. novembra — dneva
republike, bodo izvedli po vseh
krajevnih organizacijah Sociali-
stične zveze, za kultumo-umetni-
ške sporede pa bodo poskrbeli tu-
di na šolah.
Tako bo v Ponikvi 26. novembra
veliko srečanje nekdanjih bor-
cev, svojcev padlih junakov ter
ostalih, ki bodo odkrili spominsko
ploščo prvemu odboru Osvobodil-
ne fronte, ki je deloval na ob-
močju Ponikve. Ce k temu sreča-
nju v osrednji proslavi v Šent-
jurju prištejemo še vse slovesno-
sti po krajevnih organizacijah So-
cialistične zveze in na šolah, vidi-
mo, da bodo v Šentjurju oba praz-
nika dostojno proslavili.
Vsako leto
nekaj
Ze nekaj let si prizadevajo, da
bi speljali trdo cesto od Virštanja
preko Verač do Buč. Na obeh stra-
neh so jo že pred leti pričeli gra-
diti. Pravkar so spet potegnili ki-
lometer naprej, pri čemer sta se
najbolj izkazovala Reberšakov
Franc Grobelšek, ki sta nekako
vzpodbujala sovaščane. Nekaj
sredstev so dobili od občine, si-
cer pa so prostovoljno delali, da
so si speljali cesto v Verače. Do
sklenitve obeh odcepkov med Bu-
čami in Virštanjem manjka še
dober kilometer. Morda bodo zgra-
bili za krampe še spomladi in ce-
sta bo gotova. - »
Iz šmarskih zadrug
Prav gotovo ni dovolj, če po-
gledamo nekaj številk, da bi lah-
ko dokončno ocenili uspene v
šmarskem zadružništvu, nedvom-
no pa so števiiKe primerne poKa--
zatelj, ki okrepijo sod De. V smar-
ski občini so stiri kmetijske zad-
ruge in pravijo, da se je proiz-
vodnja povečala za 31 odstotkov,
poslovna stroški pa samo za 12
odstotkov. Odkup v prvih šestih
mesečin letošnjega leta pa je do-
segel 60 odstotkov celotnega od-
kupa v lanskem letu. Odkupni
plan bodo zagotovo presegli, saj
je glavni letošnji odkup saaje, ki
ga je rekordno veiiKO. V pi-vem
polletju so odkupili 151 ton telet,
517 ton goveda m 213 ton praši-
čev.
Kmetijske zadruge ugodno vpli-
vajo na proizvodnjo v kmetijstvu.
Kmetovalci so spomladi upora-
bili okrog 450 ton umetnih gnojil
več kot preteklo leto, kar pomeni,
da so pričeli intenzivneje obdelo-
vati zemljo. To so sicer samo gro-
be številke in odstotki, ki pa pri-
čajo, da je zadružništvo v šmar-
ski občini le napravilo korak na-
prej. Vzporedno s kmetijskimi
zadrugami deluje še Kmetijsko
gospodai-stvo Šmarje pri Jelšah,
ia ima okrog 600 ha površin.
Vprašanje okrepitve zadružnih
ekonomij še je vedno živo in ne-
kateri menijo, da bi bilo pravič-
no, če bi kmetijske zadruge kre-
pile lastno proizvodnjo, drugi pa
spet pravijo, naj bi kmetijsko go-
spodarstvo imelo v svojem okri-
lju vsa zemljišča družbene last-
nine. Kmetovalci si prvenstveno
želijo, da bi kmetijske zadruge
opravljale strokovni nadzor v
kmetovanju, razvijale kooperaci-
jo, pomagale pri mehanizaciji
kmetijstva in posredovale kmetij-
ske pridelke po primernih cenah
do trga. Hitreje pa bo potrebno
usposobiti za intenzivno proizvod-
njo Imensko polje, ki bo po iz-
sušitvi imelo najboljše pogoje za
travniško proizvodnjo in živino-
rejo. Pravkar na Šmarskem te-
meljito razmišljajo, kako bi
uspešneje razvijali kmetijstvo, ki
je najbolj občutljiva gospodarska
zvrst, da bi dosegli najboljše re-
zultate.
Sotla še poplavlja
Kdor je pred kratkim videl
skromen potoček, ki se vije od
Rogaške Slatine mimo Nimnega
po dolini proti Podčetrtku ter
prečka Imensko polje, si niti mis-
liti ni mogel, da bi se ta potoček
lahko tako mogočno razlU čez ra-
van. Mejna rečica pa je že z dav-
nine sem zelo muhava. Ob vročih
poletjih in suhih zimah se navad-
no pritaji in čisto pohlevno žu-
bori po plitvi strugi, kjer jo na
mnogih mestih celo otrok lahko
preskoči, če je le malo pogumen.
V spomladnih mokrih dneh in
čmerikavi jes«ii pa se z obrobnih
gričev zlije vanjo obilo vode, ki
je še danes ponekod močno viju-
gasta in jo ozka struga ne more
sprejeti. Takrat se razlije preko
travnikov in njiv, pa tudi preko
cest, koder večkrat zavira pro-
met.
S poplavami pa je Sotla delala
preglavice kmetovalcem že v nek-
danjih dneh. Včasih je po osem-
krat v letu preplavila travnike in
to celo v majskih dneh, ko je po-
blatila seno pred košnjo, z njiv
pa splavila najboljšo zemljo z
rastjem vred. Pred leti, ko so pri-
čeli graditi obsoteljsko progo, so
Sotlo ix>nekod, kjer je z ostrimi
ovinki prečkala progovno traso,
tudi zravna vali, vendar je to vse
premalo za rešitev plodne zem-
lje. Še več: tam, kjer je bila stru-
ga vzravnana, je voda ob nalivih
še hitreje zdrsela naprej, tam pa,
kjer je planila' v staro strugo, ki
je bila vijugasta in ponekod še
celo zaraščena z grmovjem se je
sunkovito zaustavila in planila
čez rob.
Se ni tako dolgo, ko so ustano-
vili Obsoteljsko vodno skupnost,
ki je najprej pričela z melioracij-
skimi deli na Imenskem polju,
kjer nameravajo močvirju iztrga-
ti preko 300 ha travniških povr-
šin, kar je nedvomno gospodarsko
pomembno. Posekali so že obrež-
no vrbje in jelše v je, ponekod
presekali ovinke, vendar ne do-
volj dosledno, po dolini položili
odtočne cevi in izkopali globoke
jarke, kar omogoča, da ob povod-
njih voda hitreje odteka. To pa
še ni dovolj. Misliti je potrebno
na celotno ureditev obsoteljskih
voda. Sotlo bi morali dosledno re-
gulirati vse do ustja, ker je prav
nesmiselno vzravnavati strugo
sredi toka, da vode potem ozko
grlo niže ne bi moglo pogoltniti.
Prav tako pa je potem potrebno
vzravnati in očistiti Mestinjščico,
Bučo in Bistrico, ki napaja Sotlo
najbolj, a ne prej. S tem bi pri-
dobili veliko plodne zemlje in iz-
redne pogoje za razvoj živinoreje.
Jasno pa je to, da šmarska obči-
na ne more tega sama reševati,
temveč bodo obsoteljsko vodno
skupnost morali izdaten je pod-
preti vsi, ki bivajo ob bregovih
Sotle, gospodarski činitelji obeh
republik odnosno občin iz obeh
bregov Sotle.
V teh dneh je Sotla spet po-
plavljala, kar nazorno prikazuje
posnetek. Povodnji pa bodo ob
Sotli vse dotlej, dokler ne bo ure-
jeno po vod je v celotnem Obso-
telju. Nova proga reže vode, to so
uredili, nedvomno pa bo gospo-
darski razvoj pokrajine, ki v bi-
stvu vendar zelo naglo napreduje,
čimprej pometel tudi z odvečno
vodo in ji iztrgal rodovitno prst.
Sotla je spet poplavila. Tako je bilo ob mostu, ki spaja Imeno z
Bratkovcem
KULTURA IN PROSVETA
Filmi ki jih bomo gledali
Prt 1 sonfnim
zahodom
Nemški film, ki se ukvarja s
tegobami nekega tovarnarja po
smrti njegove žene. Dotlej je bil
namreč ta neomejen gospodar, ko
ga je zapustila žena, se je malone
zrušil vase. V njegovi družbi naj-
demo ambicioznega zeta in nje-
govo suženjsko ženo, nerazumlji-
vega sina in bolestno hčerko in
seveda, da vendarle ni vse tem-
no, še najmlajšega sina, ki mu je
edini v oporo.
Ker so tovarnarja nenadoma
zapustile moči, hoče umreti, in
ker ne more napisati oporoke
sam, si najame simpatično dakti-
lografinjo. (Kako simpatična po-
teza) Od tu dalje se, razumljivo,
zvrsti nekaj tipično nemških pri-
zorov. Poroka s simpatično dak-
tilografinjo ne uspe, zato pa po-
seže v dogajanja srčna kap. To-
varnar na koncu umre in nihče
ne joka za njim — še najmanj
filmsko občinstvo.
Frančiška
Drugi primerek nemškega fil-
ma, ubran na temo avanturistič-
ne žilice nekega reporterja in po-
trpežljivost njegove soproge. Smi-
sel je v tem, da reporter dosti po-
tuje in da ga žena veliko prečaka.
Ko se ji nazadnje vendarle za-
zdi že prebedasto to večno ča-
kanje, se hoče ločiti, toda ker
srečnih koncev v filmih nikdar
ne zmanjka, se seveda ne loči.
5eli sužnji
Ruski zgodovinski film, ki za-
jema snov iz preteklega stoletja,
iz časa, ko je cvetela trgovina z
belimi sužnji. Zgodba pripovedu-
je o dveh dečkih, ukradenih v
neki gruzinski vasi, od katerih se
prvi znajde v Egiptu, drugi v Be-
netkah. Medtem ko si prvi pri-
dobi sultanovo naklonjenost, na-
pravi drugi veliko vojaško kari-
ero. V obeh pa gori želja po vr-
nitvi v Gruzijo. Toda poskusi be-
ga jima nikdar ne uspejo. Na
koncu sta oba združena — v
smrti.
Eskadrila
Normandija - Nemen
Rusko-francoski vojni film, za-
snovan na nekaterih zgodovinskih
dejstvih. Zgodba obravnava dra-
matično usodo eskadi-ile lovcev,
ki so po zlomu francoske armade
odleteli na rusko fronto. Tu se
borijo skupi j z ruskimi piloti. Ta-
ko se med drugim zgodi, da po-
stane priljubljen kapetan Tara-
senko žrtev nesrečnega naključja
— njegov avion se zruši pod za-
detki francoskega poročnika
Chardona. Dramatična je tudi
epizoda, ko ranjeni francoski le-
talec odkloni, da bi izskočil z edi-
nim razpoložljivim padalom, ker
namreč noče zapustiti svojega ru-
skega tovariša.
Sladica il
Italijanski film, ki je bil lani v
Cannesu nagrajen z Zlato palmo-
vo vejico. Zrežiral ga je F. Felli-
ni, v glavni vlogi pa nastopa Ani-
ta Ekberg.
Za film pravijo, da je prvi, ki
je »spravil na noge« celo Italijo
in dosegel uspeh, kakršnega še ni
nosegel noben film v zgodovini
projekcijskega platnd. In v čem
so te vrline?
Film odkriva del tako imeno-
vane visoke rimske družbe v pod-
zemlju v ulici Venneto, najbolj
znanem shajališču snobov, boga-
tih deklet in mladeničev, dragih
metres, filmskih zvezd in podob-
nih ljudi dvomljive vrednosti. Iz-
za bieotecega lazKOšja »Diesčijo«
blazirani tipi od »junakov« orgij
do homoseksualcev in ljudi, ki
živijo v strahu pred jutrišnjim
dnevom, ker »vedo, da je dovolj,
da zazvoni en sam telefon in da
propade svet«.
To je kronika in istočasno ba-
lada o neki družbi, katere naj-
višji in zadnji princip je razvrat
in katere podoba — moralna de-
generacija. Vse, kar ta družba še
ima, so naslovi, obleke in palače,
in od česar živi, škandali, intrige
in prostitucija.
Nova likovna razstava
Po uspeli likovni razstavi tržaškega slikarja Jožeta Cesarja bo v
foyeru celjskega gledališča razstavljala sfoja ojla akademska sli-
karka Jelica ZUŽA iz Žalca. Razstavo bodo odprli v petek, 10. no-
vembra ob peti uri popoldne, na kar posebej opozarjamo vse lju-
bitelje likovne umetnosti. (Na sliki: Jelica žuža — Tihožitje.)
Nova komedija SLG Celje
Tudi v letošnji sezoni je SLG
v Celju že zgodaj poskrbelo za
zabavno delo, komedijo hrvatske-
ga avtorja Fadila Hadžiča »-HO-
TEL ZA NORCE«.
V	tej igri je pisatelj ostal zvest
tistemu žanru, ki pri nas nima
veliko predstavnikov. Lotil se je
sodobne teme, ne da bi se izognil
satiričnim elementom pri obrav-
navanju človeških napak, na ka-
tere gleda z blago ironijo in s pri-
zanesljivim humorjem.
Dogajanje je postavljeno v izo-
liran ambient manjšega planin-
skega okrevališča, v katerem le-
tuje deset ra2yioličnih gostov, med
njimi skrivnostni tujec, ki se je
od vseh drugih ogradil z nepro-
bojnim molkom. V trenutku po-
stane predmet pogovorov, stra-
šilo, žrtev vse mogočih intrig.
Ožigosajo ga, ker nima drugega
na grbi kot to, da je pač nekoliko
drugačen kot drugi. Po nizu za-
bavnih dialogov o dopuščenosti
ali nedopuščenosti molka v druž-
bi se počasi zadrgne obroč satirič-
ne poante. Pride do pravega «-sod-
nega procesa«. Obdolžen za nekaj,
česar ni kriv, se tihi neznanec za-
upa študentu prava, ki napravi iz
tega sodno burko, ki dokončno ob-
sodi rezistentno malomeščansko
moralo in čudno pogojenost mu-
hastih človeških simpatij.
V	tej pisani galeriji gostov na-
stopajo: diplomat — naš trgovski
predstavnik v inozemstvu, ter nje-
gova radoživa soproga, ki iz dol-
gega ČEisa ne ve početi drugega,
ko da uprizarja s svojo razkošno
toaleto modno revijo; ljubeznivi
elegan in tečni pustež; lepa sekre-
tarka Olga, ki se je utrudila od
neumornih zapeljevanj svojih še-
fov; študent prava, ki se nikakor
ne more koncentrirati v študij;
upravnik hotela Matko, lokavi
primitivni trgovčič s prirodno
kmečko bistrostjo, ki mu pomaga,
da se znajde v vsaki situaciji; in
nazadnje starejši osamljeni pri-
jateljici, ki ju ne druži drugega
kot datum rojstva in mržnja do
moškega rodu.
Premiera abonmajske predsta-
ve bo v petek, 10. novembra. Ko-
medijo je v prevodu Fedorja
Gradišnika postavil na oder vsa-
koletni gost celjskega gledališča
MIRC KRAGELJ. Scensko in ko-
stumsko podobo sta ji dala Sveta
Jovanovič in Majolka Šukljetova.
Vera Perova, Sandi Krošl in Janez Skof v krstni predstavi »Ii *ak-
šne smo snovi kot sanje«, ki je bi la v soboto na Malem odru k^LG
Zamenjane vloge
z namenom, da ibd pridobila
6mveč gledalcev, je ameriška
modna hiša zaiprla svojo mane-
kenko v opičjo kletko, opiico pa
pos.taviila pred klotiko kot gle<laJ-
ca. Ni znano, kako so si gledalci
razlagali to domisleno potezo
modne hiše.
S polic
Študijske knjižnice
Božič Lj.: Aprnrna politika sa osnovima
zemljoradničko^ zadrugarstva. Saraje-
vo 1950. S. 21532.
Dic Entwicklunpsffeschichte der Erde. i.
Aiifl. Leipzig 1959. S. 21478.
Geschichte der Philosophie. I. Berlin
1960. S. 21356.
Ilešič S.: Gospodarska in politična geo-
grafija sveta. i. izd. Ljubljana 1960. S.
21372.
Kleut P.: Partizanska takfka i organi-
zacija. Beograd 1960. S. 16136 21.
Lember^ H.: Gesellschaftlich nutzliche
Tnfgkeit in der Unterstufe, Berlin
1960. S. 20387/24.
Mevner F.: Kiinstlernnatomie. 5. Aufl.
Leipzig 1959. S. II. 2211,
Petre F. & Z. Skreb: Uvrd n književ-
nost. Zagreb 1961. S. 21373,
Prikazi in štndiie iz družbenega samo-
upravljanja. I-III. Ljubljana 1960. S. II,
2214,
Knenler G,: Musikg,e«chi<'hte des 19.
Jnhrhnnderts. I, Berlin 1961. S. 21328.
Roksandid D. & S. Batušic: Hrvatsko
piK-rdno kazalište. Zagreb 1960, S,
21323.
Schre'ber H. & G. S^hreiber: Potopljena
T S-hUniin l<)<iO. S. 21381.
Sudan. Zemlja i ljudi, Beograd 1960. S.
21474,
Vilfan S.: Pravna zgodovina Slovencev,
Ljubljana 1961, S, II, 2259.
W>»rhsler H. J,: Od Engrea do Pikasa.
Beograd 1960. S. 21454,
Zetkin K.: Pogovori z Leninom, Ljublja-
na 1959. S. 20139,
DUHOMORNO
—	Zelo duhomorno, je re-
kla in odšla čez cesto.
In v tem je bil pravzaprav
povod za duhomorno zade-
vo. (Ne glede na to, da bo
to besedo novi slovenski
Pravopis po vsej pruuii pre-
gnal iz raoe — pričakovanje
postaja že malone tudi du-
homoi^no — se zdi vendarle
prikladna. So stvari, ki so
namreč zelo duhomorne,
pravzaprav, ki je v njih ne-
kakšna duiiomornost.)
Tako se je pripetilo, da so
se sestali ljudje na nekem
sestanku. Tisti, ki ga je o-
tvoril, je rekel:
—	Tovariši, otvarjam se-
stanek, zdaj pa lahko pri-
čnete razpravljati.
Nastala je duhomorna ti-
šina.
Čeprav so tako rekoč vsi
zastopali isto dejavnost, je
bilo vendarle težko pregnati
duhomomost.
Ker je manjkala primerna
uvertura, se je potlej raz-
prava razvila v smer, iz ka-
tere pravzaprav ni bilo izho-
da. Ta smer je postajala
namreč vse ožja, na koncu
pa je zašla v — duhomor-
nost. Govorili so med dru-
gim tudi o nekem problemu,
ki bi se mu laliko reklo na
primer, zakaj de/uje, kadar
je oblačno, ker namreč ta
problem sploh ni v »pristoj-
nosti« tega področja, marveč
živi na povsem arugem pod-
ročju.
Potem je sledila razprava
o denarju, povezana z ugo-
tovitvami, da ni denarja, ro
je seveda popolnoma res. Ce
bi bilo več denarja, bi se da-
lo več narediti, kajti denar
je vendarle osnova. To je'
spet duhomorna resnica.
Zelo maio pa je biio besed
o metoaan aeia, o vseDiiii,
pravzaprav o tistem, kar je
sestaneK napovedoval, izme-
njavati izicušnje je koristni
stvar, pri čemer bi morali
seveda tisti, ki jih izmenja-
vajo, vztrajati do konca.
(Kajpak na sestanku.) Se
bolj koristno je, če je sesta-
nek pripravljen, kajti tako
se ni bati nevarnosti, da bi
se spremenil v duhomomost.
D, Hribar
Iz dnevnika s poti po severni Italiji
Tretji dan našega bivanja v To-
rinu je bila na programu
RAZSTAVA DELA
to je, velika mednarodna pri-
reditev, ki so jo organizirali na
razsežnem prostoru ob reki Po v
okviru stoletnice združitve Itali-
je, Med mnogoštevilnimi prosla-
vami in manifevtacijami je bila la
prav gotovo najpomembnejša, saj
je z geslom: Človek pri delu —
100 let tehničnega in socialnega
napredka — dosežki in perspekti-
ve, kakor z udeležbo 23 držav in
svetovnih oziroma mednarodnih
organizacij polnih šest mesecev
priklepala nase oči nekaj milijo-
nov obiskovalcev.
Razumljivo je, da je pretežni
del razstavnega prostora izpolnje-
vala prav Italija — tu je vseh 18
pokrajin v ločenih paviljonih pri-
kazalo svoj razvoj v zadnjih sto
letih. 13 velikih tvrdk svoje di-
sežke; poleg tega pa je b:l tu še
paviljon, ki je zajci zgodovinsko
pot celotne Italije od združ.tve do
danes.
Osrednji del razstave pa je na-
šel svoj prostor v Palači dela. to
je, v zgradbi, ki dejansko personi-
ficira temo razstave, saj pomeni
navsezadnje produkt človeške
zmogljivosti. Avtorja sta namreč
ustvarila monumentalen objekt,
pri čemer sta se poslužila zelo
starega gradbenega elementa:
stebra. Na površini 160 krat 160
metrov, kolikor meri palača, je
16 nosilnih stebrov, od katerih
nosi vsak 1600 kvadratnih metrov
strehe. Višina stebra je 26 me-
trov, kar pomeni najvišjo višino,
ki jo pozna arhitektura. Za doslej
najvišjega, kakor znano, je ve-
ljal 5 metrov nižji Karnakov ste-
ber. In medtem ko so za gradnjo
Karnakovega stebra porabili de-
set let, so vsakega izmed teh po-
stavili v osmih dneh! ^ ostalem
je v teh rekordih udeleženo tudi
7 milijard lir — toliko je namreč
stala palača.
Tako smo torej v prostoru, ki
ima 650 tisoč kub čnih metrov
prostorine. Tu so nameščeni pa-
viljoni posameznih držav v razi č-
nih viš nah, po^vezaTii med seboj
7 most^čki (pod katerimi je seve-
da voda), z rampami in tekočimi
stopnicami. Med drug m sta tu še
dve kinodvorani, od katerih sprej-
me prva 400, druga 200 obiskoval-
cev.
Kar zadeva razstave, so te raz-
vrščene po posameznih temah, ki
naj bi prikazale človeške dosež-
ke in njegovo dejavnost v zad-
njem stoletju. Ker gre za zelo za-
htevno snov, seveda ni mogoče
m;mo ugotovitve, da se je temu
cilju približalo le nekaj priredi-
teljev; tako je recimo Finska pri-
kazala človekove probleme v pro-
stem času, Nizozemska človeka in
stanovanje, Anglija uspehe znan-
stvenih raziskav, Švica človeka
v prirodi itd.
Osnovnemu konceptu je ostala
najbližja Jugoslavija, ki je prika-
zala človeka na delovnem mestu
in v njegovi okolici. Z d.avizorji
in projektorji, s številkam', sl ka-
mi in imeni je pred obiskoval-
cem razgrnila konkretno pxi>bo
delavskega upravljanja v zag^-eb-
ški tovarni Rade Končar, način
delovanja samoupravnih organov,
delitev čistega in osebnega do-
h'>dka in ne nazadnje vpliv delav-
cev na okolico. Razstava je zajela
tudi komuno Trešnjevko in njen
ekonomski razvoj.
NTaHli-^ v sfe'''^ senzacij in re-
klam pa sta zašla paviljona ZDA
in SZ. od katerih je prvi prikazal
nekaj strojev v zvezi s komuni-
kacijami, drugi pa varnost pri de-
lu. Oba sta namreč izkoristila naj-
več površine za demonstracijo
medplanetamih izstrelkov, pole-
tov v vesolje in satelitov. Tu je
človek lahko videl velikanske pro-
totipe različnih raket in še večje
slike prvih kpzmonavtov. Človek,
tisti človek, ki naj bi ga razstava
predvsem prikazala (in ki mu je
bila vsekakor namenjena), je bil
ob tem odsoten, ga kratkoanlo
ni bilo.
Palača dela — osrednji objekt na prostoru, ki je obsegal 59 hektc rov površine
CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
7
Tudi Kolarjeva sta padla
v gornjem delu Prebolda, prav
tam, ko prideš vrh klanca, stoji
ob cesti Mrakova hiša. Se prej,
v stari hiši, sta tu domovala dva
mirna, poštena človeka: Mrako-
va dva Mož in žena in nekaj
otrok. Mož je hodil na delo v za-
bukovški rudnik, žena pa je bila
zaposlena v preboldski teKsiuni
tovarni. Kot proletarca sta obču-
tila vso trdoto izkoriščanja malih,
delovnih ljudi. Mrakovo je vča-
sih popadla jeza in vprašala je
moža:
»Kdaj bo tega konec?«
»To bi tudi jaz rad vedel,« je
odgovorih mož in tiho pomislil,
kolikokrat mu bodo še zandarji
premetali hišo.
V preboldski tovarni je bila
stavka. Mrakova je bila med pr-
vimi, ki so prenehali z delom. In
tudi jezika ni držala. Kakšnemu
tovarniškemu »asu« je včasih po-
šteno ušesa nasula. Mož jo je sva-
ril, naj bo previdna. Ona pa je
rekla:
»Tem trebuharjem pa že ne
bom vreče mašila!«
Kmalu po stavki je bila odpu-
ščena z dela. Rekli so ji sicer, da
je število zaposlenih za potrebe
preraslo, Mrakova pa je dobro
vedela, zakaj so jo postavili na
cesto.
Prišla je vojna in oba Mrakova
ni našla nepripravljena. Vključila
sta se v velik in krvav boj proti
okupatorju.
Minilo je prvo leto. Po Pre-
boldu so se vršile aretacije. Pa-
dale so prve žrtve. Tudi po Mra-
ka so prišli... V zadnjem trenut-
ku jim je ušel pri zadnjih vratih
kar v spodnjicah in srajci. Poli-
cisti so tekli za njim, vendar ga
niso dobili. V sapi je priletel k
Lahovemu Jaku, ta pa mu je kot
star prijatelj in delovni tovariš
dal zavetje. Pri njem je dobil ob-
leko in se nato zatekel v gozd;
šel je krvavim dogodkom napro-
ti
Doma so Švabi rjoveli od besa.
»Kje je mati?« so spraševali
otroke.
»Na njivi,« so povedali otroci
in zajokali v strahu, kaj neki se
bo z mamo zgodilo.
Nemec se je pognal na njivo in
tam pri aeiu are ur al MraKovo.
Prosila je policista, naj jo pusti
v hišo, da se preobiece. Dovolil
ji je, misleč, da je aretiral mirno
in prav nič nevarno žensko. Pa
.,e je zmotil. Mrakova je izkoristi-
la trenutek in ušla Nemcu tako
rekoč izpred nosa. Nemci so gro-
zili z orožjem in kričali na otro-
ke.
»Poiščite mater, sicer!...«
Niso je dobili. Preveč je bila
urna in predobro je vedela, v ka-
tero smer mora bežati. Tako sta
ubežala oba Mrakova. Nemci pa
so se razjezili in zaprli še mlado-
letnega Robi j a.
Tudi Mrakova je letela najprej
k Lahovim. Tam je imela sestro
in vedela je, da bo tam dobila
prvo pomoč in varno skrivališče.
Pri Lahovih je dobila vesti o mo-
žu, ki je malo prej pobegnil v
gozd. Šklepetala je z zobmi in
vprašujoče gledala Lahova dva.
»Kaj mi je storiti? Doma so
ostali otroci, mož je v gozdu, jaz
pa ne vem, kaj naj napravim ...«
»Vdati se ne smeš!« ji pravita
Lahova. »Ustrelili bi te!«
»Zato grem za možem!« je re-
kla in napravila načrt, kje in ka-
ko se bo prikrivala, da bo imela
od časa do časa zvezo tudi z do-
mom.
Mrak se je pridružil prvi sku-
pini borcev, ki so napadli rudnik
Zabukovco. Bil je hudo ranjen.
Prišel je njegov konec življenja.
Rana je bila smrtna. Podlegel je.
Pokopali so ga na vrhu hriba
Zvajga, med korenine mogočne
smreke. Tam počiva še danes in
šolarji mu vsako leto za dan mrt-
vih okrasijo grob.
Tako je Mrakova ostala sama.
Skrivala se je pri Lahovih, Raz-
potnikovih, pri Pušniku in drugih
zanesljivih hišah. Dostikrat pa je
prespala noč kar na prostrani
planini.
Nemška policija pa je o giba-
nju Mrakove skrbno zbirala po-
naklonjeni plačanci Dobili so jo,
datke. Pomagali so tudi Nemcem
ko si je v skrivnem kotičku po-
toka hotela umiti obraz.
»Tako, pa si končno le v na-
ših rokah!« je eden izmed unifor-
miranih ljudi rekel v slovenskem
jeziku.
Mrakova je molčala in drobne
oči so iskale poslednjo možnost,
da bi še enkrat pobegnila. Toda
preveč je bilo oboroženih poli-
'cistov; morala je kloniti in ča-
kati usode. Nemci so jo obkolili,
eden izmed policistov pa je dvig-
nil foto aparat in šklocnil. Tako
je nastal objavljeni posnetek,
zadnji v življenju Mrakove ma-
me.
Zaprli so jo v Stari pisker in
začelo se je zasliševanje. Gesta-
povci so hoteli vedeti, s kom vse
je imel mož zvezo in kje je
»ključ«, da bi z njim odprli »rde-
če gnezdo«. Mrakova se je dobro
držala, ni klonila še pred tako
kruto grožnjo; Nemci niso izve-
deli od nje ničesar.
Po prestanem zasliševanju je
morala v taborišče. Tam je pusti-
la svoje življenje. Upepelil jo je
neusmiljeni krematorij, njen mož
pa je ostal vrh širnih prebold-
skih gozdov.
Tako je ugasnilo dvoje življenj.
Žrtvovala sta jih Mrakova iz gor-
njega dela Prebolda, oba — mož
in žena ...
Zadnji posnetek Mrakove mame: oboroženi nemški policisti so jo
aretirali
DRUGA PARTIZANSKA ČETA
na Kozjanskem
Obetala se je pomlad 1942. Pri
Kolarjevih. na Zečah, pri viršta-
njskem vrhu so se shajali aktivi-
sti vse do marca. Takrat je pri-
šla druga partizanska četa na
Kozjansko. Z njo so bili Tončka
Cečeva, Baloh, Sorčan in še vrsta
drugih. S Planino, Marofom in
Kozjem je bila trajna povezava.
Na Marofu je bila glavna javka
pri Mariji in Mihu Belini, v Koz-
jem pa so držali vezo dr. Mozer,
Jevšnlk in Kunej. Aktivisti in bor-
ci so se gibali proti Bohorju sko-
raj brezskrbno, ker takrat tam-
kaj nI bilo izdajalcev. Četa se je
pomikala od Bohorja do Rudnice
in Boča. Ce je bila blizu Lesične-
ga, je za prehrano skrbela Kolar-
jeva mama, Mihec pa je priprav-
ljeno hrano posredoval po posto-
jankah.
Večkrat mi je bilo pošteno ovr-
če«, pripoveduje Mihec. »Skrbeti
sem moral za hrano in še kaj dru-
gega. Ko je bila Luskarjeva dru-
žina v nevarnostih sva jo s stri-
cem Mihom spravila preko meje
na Hrvaško. To sva opravila v
Imenem pri cestnem mlinu. Ne,
danes mlina ni več; odnesla ga
je nova proga. Takrat pa je pre-
ko jezu bila najbolj pripravna pot
za tihotapstvo, pa tudi za beg.
Luskarjevi so srečno prišli čez
mejo. Dušan pa je ostal v parti-
zanih. Tudi Cečevo Tončko, ki je
večkrat bila pri nas, sem spremil
do Rtič k Tovorniku, nekoč pa
celo v Doro polje pri Planini. So-
delovali pa smo skoraj vsi kmetje
na področju Lesičnega. Fantje
smo bilii že včasih neumno pre-
drzni. Ce danes pomislim, da smo
strelivo in orožje iz Zeč ponoči na
konjih pritovorili po glavni cesti
pod Vetrnik, kjer smo ga potem
skrili med skale, menim, da smo
bili nori. Ce bi nas srečala nem-
ška patrulja, bi vse dobila. Tako
pa smo ob vsej neumnosti imeli
srečo. Ja, danes gledati na to, kar
je bilo. je čisto nekaj drugega. Bil
pa je hudič, še več ..
Pr¥l talci
Poleti 1942 so se spopadli par-
tizani z Nemci pri Zagorju. Ta-
krat so ujeli partizana Klavžar-
ja in Fajfarja. Nista vzdržala muk.
Kmalu sta izdala vse javke in vse
hiše, kjer so partizanom nudili
zatočišče. Nemci so začeli mno-
žično zapirati. Z njive so odgnali
virštanjskega kmeta Janeza Ba-
ha. kamor je vodil Nemce eden
izmed omenjenih partizanov. Ba-
ha so obsodili na smrt z ustrelit-
vijo. Ker pa ga niso ujeli z orož-
jem v roki, so ga tik pred ustre-
litvijo pomilostili in poslali v kon
centracijsko taborišče Dachau.
Medtem so zaprli tudi ženo Ano
Bahovo, ki so jo v Mariboru ustre
lili med prvimi talci, čeprav je
zapustila med tremi otroki tudi
komaj trimesečnega. Najhuje so
bili obremenjeni Kolarjevi iz Le-
sičnega, kamor so partizani v za-
četku najčešče zahajali in kjer so
dobivali celo orožje in strelivo.
Nekaj dni prej, ko so drugič za-
prli Kolarjeve, je neki Pevcar —
to je verjetno domače ime! — iz
Dorepolja pri Planini izdal javko
pri Zagorju. Nemci so jo obkolili
in tam ustrelili partizana Sorča-
na iz Celja. Tončko Cečevo so
ranjeno ujeli na Topolovem. Par-
tizan Baloh je edini srečni ušel.
19. septembra 1942 so Nemci od-
gnali v celjske zapore 60 ljudi s
Kozjanskega. Kolarjevega Mihca
so dobili na seniku. Nanj je divje
planil izdajalec Edvard, ki so ga
pozneje partizani ustrelili. V sta-
rem piskru so kozjanske zapor-
nike zverinsko pretepali, jih obe-
aali za roke in noge ter mučili na
strašne načine, kakor so jih mogU
iztuhtati edino gestapovci.
Upara niso zadušili
šestdeset ljudi so odgnali s
Kozjanskega. Pod streli so padali
v Mariboru. Omahnila je dobra
Kolarjeva mama, stric Andrejček,
uporni Slavko; trije hkrati iz ene
družine. Kolarjeva Mihec in Da-
nica sta bila tik pred ustrelitvi-
jo pomiloščena in odpeljeili so ju
v taborišči Oswieczim in Niim-
berg. Padli so Ferličevi, ves pre-
b-čan s polomljenimi kostmi je
izdihnil dr. Mozer, ne da bi spre-
govoril. Od šestdesetih, ki so jih
tistega septembrskega dne odgna-
li, so pomilostili samo štiri, ki so
jih odpeljali v taborišča smrti.
Vsi ostali so padli pod streli.
Edino Kolarjeva Vojka, komaj
trinajstletna, je Nemcem ušla.
Pobegnila je k znancem in 1944.
kot poslednja, ki je ostala iz dru-
žine strica Andrejčka na Kozjan-
skem, odšla kot najmlajša borka
in je postala prva sekretarka o-
krajnega komiteja SKOJ. Pa ne
samo ona: sledili so ji tudi ostali.
Nasilje je upor še podžgalo; boj
se je razplamtel in ponosna pe-
sem Kozjanskega odreda je osre-
čevala borce, da so preganjali so-
vražnika, kjerkoli so mogli. Za-
čelo se je spomladi 1941, plaho,
tipajoče, vendar pogumno, z za-
vestjo, da bo potrebno za svobo-
do veliko žrtvovati. In Kozjansko
je dalo žrtev. Večna slava Kolar-
jevi mami, stricu Andrejčku in
junaškemu Slavku, slava mladi
materi Bahovi Ani in vsem, ki so
izgoreli v velikem, neenakem bo-
ju!
Sotelski
Po pripovedovanju Kolarjevega
Mihca
Dana Kolar, prva aktivistka na
Kozjanskem
DROBNE ZANIMIVOSTI
jeleni v muri
Pri kopanju dna reke Mure so
v Avstriji naleteli v globini 15 m
na štiri karbonizirane in popolno-
ma ohranjene jelene. Znanstveni-
ki sodijo, da so jeleni pred pri-
bližno tisoč leti utonili v Muri.
avtomat za mleko
Razen uličnih avtomatov, ki
prodajajo cigarete, žvečni gumi,
otroške balončke, brezalkoholn.i
pijače, japonsko vino iz riža itd.,
so pred nedavnim sestavili na Ja-
ponskem poseben avtomat, ki pro-
daja mleko z dodatkom sadnega
soka in čokolade. Aparat deluje
na pritisk na gumb. V nekaj se-
ktmdah dobi potrošnik mleko v
steklenici, kakršno nastavi na
podstavek v aparatu.
»leteCi avto«
Sovjetski inženir Aleksej Smo-
lin je konstruiral »leteči avto«,
zložljiv in v prtljažnem prostoru
spravljen helikopter, ki po potre-
bi dvigne vozilo in ga prenese čez
reko ali kako drugo nizko oviro.
JAJCE V POŠTNEM
NABIRALNIKU
Ko je neka ameriškii poštar
praiznil poštne .predale, je na nje-
govo [presenečenje našel v nabi-
radini-iku kuhano jajce. Na jajcu
so bile nalepljene znamke in s
črnilom napisan naslov prejem-
nika. Poštar je to nenavadno pis-
mo odfKJSilai na označeni naslov.
Ostalo pa je nerešeno vprašanje,
kako je jace prišlo v poštni na-
biralnik.
svetla barva za letala
V	bližnji prihodnosti namera-
vajo v ZDA prepleskati vsa letala
z zmesjo, od katere se bo odbijala
svetloba letalskih žarometov, tako
da bodo letala tudi ponoči in v
naj gostejši megli vidna do osem
kilometrov daleč.
človek
s štiriintridesetimi
moškimi potomci
V	neki vasi na Kosovem polju
živi Azis Agija, ki ima 34 moških
potomcev. Vsi so doma in ko gre-
do na delo, je podoba, da vas pri-
pravlja delovno akcijo. Poročil je
že štiri pravnuke in kot sam pra-
vi, bi rad dočakal, da bi bilo pri
hiši 50 moških.
v sibiriji nova
nahajališča zlata
V	porečju sibirske reke Kolime
so našli sovjetski geologi velika
nahajališča zlata. Strokovnjaki
zatrjujejo, da gre pri tem za pra-
vi »zlati kontinent«.
Zemljini rešitelji
RIŠE:
VLADO PIRNAT
PIŠEJ
JOŽE JESIH
61
Na prvi del sp>lava so položili omamljence, na zadnjem
delu pa so z vlažnega vejevja napravili majhno grmado. Vili-
jeve vžigalice so se svetlikale iz kupčka. Dečki so skočili v
vodo in pričeli z rokami porivati splav proti levem otoku.
Plavali so previdno, da ne bi kako nezaželeno uho slišalo plo-
skajaj« vode.
62
Splav je kmalu udaril ob breg. Vili je prijel vžigalice in
pričel kuriti vlažno netivo, Janez in Peter pa sta šla na suho
in znesla Tupošane drugega za drugim v zaraščeni gozd. Nato
sta se vrnila k splavu. Mokro vejevje se je kadilo.
63
»Sedaj se nas gotovo ne bodo upali zasledovati,« se je
nasmehnil Peter. Zaplavali so proti kopnini. Danilo se je že,
ko so prilezli iz vode. Nato so pohiteli k raketi. Po nekaj urah
naporne hoje so jo zagledali. Utrujenost je bila pozabljena.
Peter je sedel za krmilo in poleteli sq. proti srednjemu otoku.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
ŽENA DOM DRUŽINA
Dve mladi sosedi
Mlade ljudi srečujemo na uli-
cah, v kinodvoranah. v gledali-
ščih, Opazujemo jih, se jim čudi-
mo in jih kritiziramo. Govorimo
o sončnih očalih, ki jih nosijo po
noči, o tesnih, z žebljički okova-
nih hlačah, o i>oškrobljenih spod-
njicah in prekratkih krilih, pa
jim taikrat, kadar nas prosijo za
to in ono, vendarle kupimo tisto,
kar si sami zamislijo. In prav za-
to je danes na naših ulicah toli-
ko petnajstletnih deklic v čevljih
z visokimi petami, v ozkih krilih
in oprijetih jopicah, ter toliko
fantov, ki se oblačijo letnemu ča-
su in sebi neprimerno.
Imam dve mladi sosedi. Obe
hodita v isti razred — letos kon-
čujeta osemletko — približno e-
nako sta visoki, približno enako
stari, pa vendar tako različni, da
nimata razen starosti in centime-
trov skoraj ničesar več skupnega.
Tudi radi se nimata in kadar se
srečata, se ozirata na vse strani.'
samo da se jima ne bi bilo treba
pozdraviti. Prvo dekle je precej
robato, nekoliko zagrenjeno, pre-
pričano, da je grdo in se temu
primerno tudi oblači. Kljub vsem
materinim naporom, da bi jo pri-
merno oblekla, ji vedno manjka
kje kak gumb, nesrečna je, ka-
dar mora obleči praznično obleko
in se počeše samo takrat, kadar
jo mati skoraj prisili v to-.
Hej, ona druga moja soseda pa
je taka, da ji ne bi nihče prisodil
petnajstih let. Poleti je hodila v
belih hlačah, ki jih je, ko jih je
dobila, oblekla in sedla z njimi
v kad s toplo vodo, da so se po-
tem povsem oprijele njenega le-
pega, mladega telesa, ima bogate
valovite lase in stoji pred ogleda-
lom vsaj pol ure, predno odide
v šolo, v mesto ali kam drugam.
Fantje žvižgajo za njo, starši ved-
no govorijo o svoji »mali lepotici«,
dekle pa že išče mamičino šminko
in svinčnik za obrvi. Oblečena je
po najnovejši modi, hodi vsak te-
den k frizerju in si vedno izmi-
šlja kaj novega. V šoli jo kličejo
»miss« in zadnjič je že povedala
mami. da bo postala filmska i-
gralka.
Kako mi je žal za obe ti lepi
mladosti! Za prvo, ki je — če bo
ostala taka, kot je sedaj — nihče
ne bo maral in bo dan za dnem
prejokala v kakšnem skritem ko-
tičku, prepričana da je odveč na
svetu; in za drugo, ki jo bo ne-
koč življenje zviška tresknilo na
zemljo in bo prišel čas, ko bo
ugotovila, da ni edina in da člo-
vek marsikdaj želi kaj več kot sa-
mo lepoto obraza in mehkobo
svilene tkanine.
In ko sta zadnjič obe deklici
vendarle prišli skupaj iz šole,
sem na napake njune vzgoje tudi
sama pomislila. In ker je mnogo
mater, ki ob množici dela in oseb-
nih skrbi pozabljajo na svojo
mlado doraščajočo deklico, pa tu-
di takih, ki menijo da je največji
dokaz ljubezni v tem, da ustre-
žejo vsaki želji svojih malih, sem
zapisala teh nekaj besed. Pomi-
slimo raje večkrat na to, da je
otrok ogledalo naših prizadevanj
in manj bo napak.
-ica
NEKIIJ DROBNIH
NASVETOV
Jz vrbovega šibja pletene stole, naslo-
njače in po<l( bne predmete, zdrgnfmo
večkrat z mešanico terpentina, malo pa-
rafinskega olja in nekaj kapljic limono-
vega soka. Počakajmo, da se osuši, nato
spolirajmo z mehko krpo.
Da bomo iz limone izcedili čim več so-
ka, jo bomo nekaj minut držale v topli
vodi, šele nato pa iz nje izcedile soik.
Isto velja tudi za pomaranče.
Da ne boste »jokali« kadar čistite če-
bulo, jo med čiščenjem držite pod vo-
dovodno pipo n na nje spus.tite vedo.
Ce ste juho preveč osolili, ji dodajte
samo nekaj malih krhljev svežega krom-
pirja. Pustite malo prevreti in nato od-
vzemite krompir, ki je med tem vsrkal
vso sol.
Sadni kis
Potrebujemo:
5 litrov vode, četrt kg sladkorja, raz-
no sadje.
Vodo s sladkorjem zavremo, ohlaje-
no zlijemo v 10-litrski kczarec in ga
postavimo na sonce. V to dodajmo po-
stopoma razno sadje, koščičasto brez ko_
sti. Dobri so tudi zdravi ostanki, kot
vlupki, peščičše. Ko je kozarec poln,
naj ostane na soncu še' nekaj dni. Na-
to tekočino precedimo skczi krpo in na-
lijemo v steklenice, ki jiih zamašimo s
svaljkom sterilne vate in čez povežemo
\e s čisto krpo. Steklenice damo na
hladen kraj. Cez dva do tri mesece je
kis uporaben. Ta kis je priporočljiv tu-
di za otroke in bolnike.
Morda ne leste,
MORDA ŠE NE VESTE, da boste v šte-
dilniku ali peči laže zanetile ogenj, če
boste na drva natros^e pest suhe ku-
hinjske soli. Tudi še tako sveža in mok-
ra drva bodo zgorela.
Se znamo kopati ?
stara resnica je že in dolgo jo
poznamo, da kopanje ni samo
sredstvo za čiščenje telesa, tem-
več tudi čas, ko se lahko malce
posvetimo preprostemu zdravlje-
nju. Pa vendar včasih pozablja-
mo na to. Naj zato danes še en-
krat ponovimo nekaj pravil:
Imate slabo cirkulacijo krvi?
Proti njej se borimo z navadno
kuhinjsko soljo. Po kopanju ali
po prhi z njo natrimo telo. Ce
vam ni preveč neprijetno, namo-
čite gobo v toplo, slano vodo in
se z njo močno natrite po vsem
telesu. Nato kožo dobro sprhajte,
se osušite in se namažite s kak-
šno dobro, hranljivo kremo.
Imate suho kožo? Tudi to la-
hko poskušate zdraviti med ko-
pel j o. Predno ležete v kad in se
potopite v prijetno vodo, zlijte
vanjo pol litra glicerina. Tempe-
ratura vode pa naj ne bo nikar
višja kot 37 stopinj.
Imate mastno kožo? Ce je tako,
moramo odstraniti prevelike ko-
ličine maščobe! Pravijo, da je
najpreprostejše in najenostavnej-
še, če koristno uporabite žganje.
Z njim si natrite telo!
Priporočajo, da se kopamo »z
namenom, da se očistimo« samo
enkrat tedensko. Ce pa se dnev-
nim kopelim ne nameravate od-
reči, naj te nikakor ne trajajo
delj kot deset minut in tempera-
tura vode naj ne bo višja kot 37
stopinj. Prav tako ni potrebno, da
bi vsak dan vse telo močno na-
milili. Ce se kopamo in se želimo
dobro očistiti, nikar ne pozabimo
na dolgo ščetko, ki nam bo po-
magala, da se nam ne bo treba
zvijati in iztegovati rok. Z njo
bomo prav lahko umili tudi tiste
dele telesa, ki jih z rokami težko
dosežemo. Po kopanju umijte pr-
ša, roke in obraz s hladno vodo,
še boljša pa je hladna prha. Po-
tem se hitro obrišite, zavijte v
brisačo in prav nič vas ne bo
zeblo!
-i-
Prav ie, da vemo tudi io
Da bi naše gospodinje seznanili s prehranbeno vrednostjo vrste
nekaterih sirov, ki jih proizvajamo pri nas v Sloveniji, smo se
odločili, da bomo odslej v našem kotičku objavljali tudi nekaj o
tem.
Med najbolj poznano vrsto sira
pri nas lahko prištejemo sir E-
MENTALER, katerega prava do-
movina je Švica. Zaradi svoje ve-
likosti in okusnosti ga imenujejo
tudi »kralj sirov«. Ta sir ima po-
dobo mlinskega kolesa z malce o-
kroglimi robovi in dvignjenimi
ploskvami. Njegova teža je nad
60 kg. Testo je gosto, prožno in
brez razpok. Pri tej vrsti sira so
značilne luknje v obliki češenj,
po katerih ga navadno ločimo od
drugih vrst sira. Vsebuje 45 od-
stotkov maščobe, zato je testo ze-
lo mastno. Ce je sir že starejši,
nastanejo v luknjicah kapljice
širnega soka. Vse luknje pa ima-
jo moten sijaj. Najboljša in naj-
zanesljivejša starostna doba je od
4 mesecev največ do enega leta.
Naj okusne j ši tovrstni sirov izde-
lek je iz presnega masla.
V Sloveniji izdelujejo sir E-
MENTALER mlekarna v Ljuto-
meru, Ljubljani, Tolminu, Vrh-
niki in Skof j i Loki.
ZAKON JE LAHKO
PREBRITKA IZKUŠNJA
v ČLOVEKOVEM ŽIVLJENJU
POZNAMO DVA TRENUTKA,
KI STA USODNEGA POMENA
ZA VSE ŽIVLJENJE. PRVO JE
POKLIC, TO JE DELO, S KATE-
RIM VSAK ČLOVEK ZADOVO-
LJUJE SVOJE EKSISTENČNE
POTREBE. CE JE TA V OSNOVI
ZGREŠEN, JE ČLOVEK V ŽIV-
LJENJU PRIKRAJŠAN ZA DE-
LOVNE RADOSTI IN USPEHE
IN TO PRAV GOTOVO ZAPU-
ŠČA NEUGODNE SLEDI NA
NJEGOVEM ZNAČAJU IN RAV-
NANJU, DRUGO PA JE ZAKON,
KO SE ČLOVEK ODLOCi ZA
ZAKONSKEGA DRUGA, KI GA
BO SPREMLJAL SKOZI ŽIV-
LJENJE,
Tu se ne odloči sam; odločita
se oba z namenom, da osnujeta
družino, da drug drugemu poma-
gata, da sta pripravljena prebro-
diti vse težave in ovire in obe-
nem skupno užiti tudi veselje in
dobrine, ki jih v zakonu ustvar-
jata, Zgrešen zakon je lahko še
mnogo večja življenjska zmota,
kakor je zgrešen poklic; če pa je
oboje, je katastrofa skoraj neiz-
bežna. Ob obeh odločitvah so ljud-
je navadno še zelo mladi, brez iz-
kušenj, da bi mogli stvarno in ne-
pristransko presojati sebe in dru-
ge, vendar so dolžni dobro premi-
sliti, preden store odločilni ko-
rak, da bi morda že preventivno
lahko odstranili pogoje, ki vodi-
jo v zakonsko nesrečo. Zakon je
najintimnejša stran človekovega
življenja, obenem pa tudi najbolj
javna, ki zanima celotno družbo,
ker je družina osnovni organizem
le^te. Vsekakor mora ob tako po-
membni odločitvi, kakor tudi pri
priklicali odločitvi, ohraniti človek
svojo osebnost neokrnjeno, da se
sarn odloči in usmeri svoj korak
v življenje, vendar pa je prav, da
se mlademu človeku omogoči, da
čimbolj globoko in čimbolj nepri-
stransko lahko premisli in preso-
di. To vprašanje postaja splošno
družbeno vprašanje in ga v ne-
katerih deželah pomagajo reše-
vati z različnimi posvetovalnica-
mi za zakonce. Tudi pri nas sku-
šajo pomagati, organizirajo šole
za življenje za mladino, kjer se
mladi ljudje seznanjajo s sploš-
nimi elementi, ki so predpogoj za
znosno in vredno zakonsko živ-
ljenje. Nedvomno lahko pogovor
zakonskih kandidatov z izkuše-
nim psihologom tudi da dobre te-
melje. da človek lahko globlje
premišlja, preden se odloči.
Pa ne bom razpravljal širše o
tem, ker so to občutljive in ven-
dar pomembne reči, pri katerih
pa ne smemo pretiravati. Ameri-
kanoi večkrat take reči uvajajo
tako bučno, da se nazadnje izro-
jevajo v modni krik, kar pa ne-
dvomno ni FKrimemo niti zaželeno.
Posvetuje naj se tisti, ki čuti za
to osebno potrebo, ki meni, da bo
laže prebredel kolebljivost, ki se
je usidrala nekje v zavesti. Na-
kazal bi rad samo še dva, tri živ-
ljenjske primere, ki jasno kažejo,
kako zgrešena je lahko izbira živ-
Ijenskega tovariša ali tovarišice.
Komaj osemnajst let ji je bilo,
morda še kakšen mesec čez, ko se
je odločila, da se ix>roči s člove-
kom. ki je bil več kot enkrat sta-
rejši od nje. Poznala ga je komaj
nekaj tednov. Že na prvi pogled
se nam taka odločitev dozdeva ne-
navadna. N:č presenetljivega to-
rej, da je pnišlo do razvezne prav-
de, čeprav je zakon trajal celo
nekaj let. Disharmonija je bila
očitna: nobenega medsebojnega
razumevanja, stari nazori so se v
zakonu spopadli z novejšimi in
skupno žLvljenje je bilo prazno in
nesmiselno. Stari mož, ki bi ji
mirno lahko bil oče, je ravnal z
ženo kot z otrokom, ki ga je po-
trebno vzgajati z ostrimi metoda-
mi. Vse je držal pod ključem od
kleti do shrambe z živili. Ko so
miado ženo vprašali, kaj jo je
vodilo, da je sklenila takšen za-
kon, je solznih oči povedala: »-Ma-
ti je bila poročena s človekom, ki
je bil mnogo mlajši od nje, pa ni-
koli nismo imeli miru doma. Otro_
ci smo večkrat morali letati ok-
rog voglov, pretepal nas je in
sploh ni bilo razumevanja v dru-
žini, Mislila sem si, da bom vzela
starejšega, ki me bo imel rad, v
družini pa bo lep mir.« Da, pre-
tresljiva izjava, ko žena izpove,
kako je mislila kot osemnajsUet-
nica, ko si je želela družinsko sre-
čo. Toda taka logika je bila zelo
napačna. Kdo ve, kaj bi taikrat
svetoval psiholog, če bi se dekle
obrnila nanj ?
V nekem drugem primeru je
moški sklenil na hitro zakon z de-
klico, ker je hotel svoji nekdanji
ljubezni dokazati, s katero sta se
slučajno sporekla, da se bo vse-
eno poročil in bo srečen. Trenut-
no užaljen in nepremišljen je sto-
ril usoden korak. Med zakonom
se je spet vračal k nekdanji lju-
bici in nazadnje sta obe ženi ro-
dili otroka. Morda ne bi bili trije
nesrečni, če bi se pametno po-
svetoval in potem trezno premi-
slil, pač pa trije srečni.
Spet je nekje zakonsko življe-
nje postalo nevzdržno. Mož je v
fantovskih letih bil neugnan. Te-
kal je od dekleta do dekleta, ka-
kor leta metuljček od rože do ro-
že. Nekje pa je »nasedel«, kakor
pravi sam, in poročil se je, ker
je mlada mati tako hotela, sicer
bi morda bile še hujše posledice.
Mlada žena pa dsmes toži, da je
tudi ona »-nasedla« in je zato ne-
srečna vse življenje. Ne morem
tu razglabljati o moralnem ozad-
ju takega predzakonskega življe-
nja, pač pa je taka zakonska iz-
kušnja prebridka, da bi jo bilo
primerno tvegati.
Nešteto je zakonov, ki so že v
osnovi zgrešeni. Ponekod se krha-
jo hitreje in se zaključujejo v raz-
vezi. drugje pa so notranje raz-
jedeni in jih držijo skupaj samo
še obroči družbenih norm, morda
zaradi odgovornosti do otrok, za-
radi ugleda in podobnega. Vsi pa
bi želeli, da bi takih zakonov bi-
lo čim manj in ne bi bilo naro-
be, če bi širše razvijali dejaivnost
tudi v tej smeri, kakor jo živah-
neje razvijajo v svetovalnicah za
izbiro poklicev.
s.
ZA MALE BRALCE
DRAGI MLADI PRIJATELJI
Danes bi morali v tem se-
stavku pravzaprav objaviti
imena tistih, ki so napisali
najboljše podpise k sličici
dečka, ki sedi na buči. Ker
pa vaši odgovori v uredni-
štvo še vedno prihajajo in je
med njimi tudi nekaj prav
prijetnih, smo se odločili, da
rok podaljšamo. Vabimo vas
torej, da nam odgovore poš-
ljete najkasneje do ponedelj-
ka, 13. novembra. Takrat pa
bomo prav zares žrebali.
Te dni se v šolah prav go-
tovo že pripravljate na praz-
novanje 29. novembra —
dneva republike. Zato ne bo
nič odveč — posebno še, ker
se praznik hitro približuje —
če vas že sedaj opozorimo,
da bomo veseli, če nam bo-
ste — ko bo praznik minil,
pisali o tem, kako ste ga pre-
živeli in kje praznovali. Pa
še to — ste mar že pozabili
na pionirske igre »Moj kraj
včeraj, danes in jutri«, da o
tem skoraj ne dobimo nebe-
snega zanimivega prispev-
ka? Pišite nam, kako ste igre
organizirali, kaj ste se pri
njih naučili in kako so vam
bile všeč. Seveda pa je bilo
tistega, o čemer bi lahko pi-
sali prav gotovo še zelo ve-
liko. Kaj bi vam toliko pri-
povedovali — vi nedvomno
to bolje veste!
Le vse po vrsti! Ta-le na fotografiji prav gotovo ni eden tistih
malih nadebudnežev, ki pojedo samo tisto, kar si trenutno zaželi
njihov želodčeik. Le vse po vrsti — pa bo deček kaj kmalu močan
kot velikan«. Talko pravi neka pesmica, ki to obljublja tistemu, ki
bo vsak dan pojedel polno skledo žgancov — in prav gotovo je v
tem nekaj resnice.
Sosedov
petelin
v prejšnjem tednu sem se na-
potila k sosedu po mleko. Čakala
sem kar pred vežnimi vrati, ker
ni bilo nikogar doma. Nenadoma
pa se je od nekod vzel velik .pete-
lin, me nekaj časa hudobno opa-
zoval, nato pa se z vso močjQ za-
kadil vame. Na ves glas sem za-
kričala. Petelin me je obdeloval
s kljunom in strah me je po^iadel
tciko močno, da nisem vedela, ka-
ko se naj hudobe otresem. Zajo-
kala sem in vpila.
Sele, ko je prišla soseda do-
mov — prav gotovo jo je prikli-
cal moj ikrik in vik, me je rešila
jeznega petelina.
Zgodbica je neverjetna, pa je
vendarle resnična!
Štefka Tofant,
Vrhe 48.
Teharje
DilN NIRTillH
Hodim tiho med grobovi,
po posuti beli stezi,
zadnji so to nam domovi,
zadnji, a so nizbežni.
Gledam roke, ki rahljajo
črno prst na grobu malem,
a na licu zaigrajo
solze mami za otrokom.
Vsak sadi cvetlice bele
na grobove svojih dragih,
naj spomin nam ne zavene,
ko zatone nam dan mrtvih.
Anica Jeršič,
Teharje 25.
Moja teta Tilčka
Imel sem teto, dobro kot bon-
bonček. Pa je prišla neizprosna
smrt in mi jo je vzela. Komaj dva
meseca je od tega, ko sem jo zad-
njič videl. Se zjutraj sem bil pri
njej, zvečer pa smo že zvedeli, da
je umrla. Dolgi in boleči so bili
dnevi brez nje, še bolj pa je bole-
ča pot do njenega zadnjega do-
ma. Zdaj ko praznujemo dan
mrtvih in krasimo njihove grobo-
ve, se je še prav posebno spomi-
viam.
O teti Tilčki sem vam že pisal
— o tem je govoril moj prvi spis.
Teta nas je vedno priganjala k
pisanju za Celjski tednik. Dejala
je: »-Le napišite kaj, tako rada
berem pisma malih bralcev.« Tu-
di zdaj, ko je ni več, me spomin
nanjo še vedno priganja k pisa-
nju.
Peterček Jeršič,
Teharje 25.
LEPA
PUNČKA
Tako dolgo sem si želela veliko,
veliko punčko! Kadarkoli sem
prišla v Celje, sem se vedno u-
stavljala pred izložbami, kjer so
razstavljene velike, kodrolase
punčke. Ker pa sem vededa, da
so punčke zelo drage, nisem nik-
dar upala prositi zanjo.
Za deseti rojstni dan pa me je
očka povabil v Celje. Pri Ljud-
skem magazinu sva se ustavila
in tam je poprosil prodajalko, naj
mi pokaže tiste velike, kodrolase
punčke. Ko mi je očka dejal, naj
si izberem tisto, ki mi je najbolj
všeč, sem se odločila za veliko
punčko, dolgih, zlatih las. Punčka
zna tudi jokati in klicati mama.
Prodajalka mi-je punčko zavila v
škatljo in mi jo izročila. Nisem
mogla verjeti, da je punčka res
moja in šele, ko mi je to proda-
jalka z vso resnostjo zatrdila- sem
jo vzela in z očkom vsa srečna
odšla.
To je bil doslej najlepši dogo-
dek mojega življenja.
Brigita Volmut,
Bukovžlak 42.
Teharje.
Erigita s svojo veliko, kodrolaso
punčko.
IZ NAŠIH KOMUN
Mladina Vojnika
pred novimi
nalogami
»Delo aktiva Ljudske mladine
v Vojniku je bilo v preteklem
obdobju precej uspešno, saj smo
bili v primerjavi z ostalimi te-
rensko kmečkimi aktivi če že ne
najboljši, pa vsaj med najboljši-
mi. Takšen je bil rezultat tek-
movanja, ki ga je razpisal Občin-
ski komite LMS v Celju .. .V pri-
hodnje bo pa delo še pestrejše in
zanimivejše ...« mi je v razgovo-
ru dejal predsednik aktiva Ljud-
ske mladine v Vojniku Dagmar
SUSTER. Pozanimal sem se za
njihovo delo, še posebej zato, ker
so mi to priporočali tudi na ob-
činskem komiteju LMS v Celju.
»V čem je pomen dela aktiva
LMS in s čim ste se v preteklem
obdobju najbolj pečali?«, je bilo
moje prvo vprašanje.
»Delo aktiva LMS v Vojniku je
poleg ostalega pomembno še za-
tegadelj, ker združuje v svojem
sestavu terensko-kmečko, šolsko
ter delavsko mladino. S skupnim
delom v raznih oblikah dela se
tako zmanjšujejo razlike med
šolsko, delavsko in kmečko mla-
dino. Ponekod se pojavlja pro-
blem, kako zaposliti mladino v
prostem času. Pri nas to ni več
problem. Precej se udejstvuje v
športu, naši »kulturniki« so' že
večkrat uprizorili nekaj uspelih
prireditev, imamo pa večkrat tudi
skupna predavanja, na katerih
razpravljamo o raznih aktualnili
notranje in zunanje političnih
problemih. Kot izredno uspela
oblika deluje MLADINSKI KLUB
OZN, ki na svojih sestankih ob-
ravnava v glavnem mednarodno-
politične probleme, proučuje de-
lovanje Združenih narodov, vlo-
go Jugoslavije v svetu in v OZN,
skratka, klub so mali Združeni
narodi...«
»Kakšno je pa vaše sodelova-
nje z ostalimi organizacijami v
Vojniku?«
»S političnimi organizacijami
imamo dobre stike, žal pa ti stiki
niso ravno najboljši s kmetijsko
zadrugo, kar bi bilo sicer nujno
potrebno, ker vključujemo tudi
precejšnje število kmečke mladi-
ne. Tovariše iz kmetijske zadru-
ge smo že večkrat povabili na
naše sestanke, toda ne vem, zakaj
se na naše prošnje niso odzvali;
ali niso smatrali za potrebno ali
pa je kaj drugega vmes. Križe
in težave smo imeli tudi s »Par-
tizanom«, ker smo hoteli organi-
zirati plesne tečaje, pa se oni s
tem verjetno niso strinjali in nam
sprva sploh niso hoteli dati na
razpolago prostorov. Pozneje smo
zadevo uredili.«
»In bodoče naloge?« sem na
koncu vprašal.
»Naš delovni program je zelo
pester. Potrebno bo delo še ne-
koliko sistematizirati, komisije
(za socialna in ekonomska vpra-
šanja in druge) bodo morale pri-
četi delati. V programu imamo
organizacijo nekakšnega festivala
terensko-kmečkih in delavskih
aktivov iz vse občine. Festival naj
bi obsegal vsa področja dela ak-
tivov LMS, od ideološko-politič-
nega preko športnega do kultur-
no-zabavnega. O tem se sicer še
ni dokončno razpravljalo, povem
lahko to le bolj okvirno.«
-jt
30 kilomeirov vstran
Otroci iz otroškega vrtca na Dolgem polju pred pravljično hišico
PRVI TEČAJ za zunanjo
trgovino v Celju
Sredi oktobra se je v prostorih
Trgovinske zbornice za okraj Ce-
lje začel tečaj za vse komercial-
ne uslužbence, ki so zaposleni v
zunanjetrgovinskih podjetjih in
ki morajo v določenem času opra-
viti poseben izpit. Enaka tečaja
bosta tudi v Ljubljani in Mari-
boru. Tečaje usmerja republiška
trgovinska zbornica, medtem ko
Zunanjetrgovinska zbornica pri-
speva del sredstev. Pouk teče
vsak dan razen sobote od 16. do
19.15. ure in je v skrbnih rokah
Višje komercialne šole iz Mari-
bora, odkoder prihajajo vsak dan
profesorji za predmete: medna-
rodni plačilni promet (prof. Vez-
jak), bančništvo (prof. Crnkovič),
kupna pogodba (dr. Nemec), med-
narodne obligacije (dr. Nemec^.
mednarodni transport (dr. Požar),
tuj jezik (prof. Požar jeva in Sor-
manova).
Tečaj obiskuje 29 slušateljev
industrijskih in trgovinskih pod-
jetij celjskega okraja in iz ob-
močja Trbovelj.
ALI GREMO PO GOBE
Sušni dnevi v zadnjih mesecih
so prizadeli precej glavobola pro-
izvajalcem električne energije in
nekaterim kmetijskim organizaci-
jam. Vsi so komaj čakali na de-
ževje. Razen njih pa so deževja
bili veseli tudi gobarji. Po vsa-
kem dežju v jeseni je za »-gobar-
je« zlata doba. Tako je med njimi
mnogo ljudi s posebno srečo in
brez dvoma moramo med njih
prištevati tudi tov. Karolino Mo-
dre, ki je v gozdovih na Kozjan-
skem našla lep šopek gobanov, ki
jih prikazuje naša slika.
Za skupno
zavarovalnico
Občinski ljudski odbor Mozirje
je na nedavni seji razpravljal tu-
di o ustanovitvi zavarovalnice
(DOZ) za območje občine. Od-
borniki obeh zborov so po dalj ji
razpravi ugotovili, da ni pogojev
za ustanovitev samostojne zava-
rovalnice.
Pred tednom
varnosti
Politična vodstva, ljudski od-
bor in gospodarske organizacije
na področju konjiške občine so te
dni pričeli s širokimi pripravami
za prpravo »Tedna varnosti«, ki
bo med 12. in 19. novembrom.
Občinski sindikalni svet je pred
kratkim postavil komisijo, ki bo
v občini poskrbela, da bodo vse
akcije enotno usmerjene. V rijej
so predstavniki socialnega zava-
rovanja, oddelka za notranje za-
deve pri ObLO, sindikalnega sve-
ta in drugih organov, ki delujejo
na področju delovne, požarne in
prometne varnosti.
V okviru programa, ki ga je ko-
misija izdelala, predvsem poudar-
jajo, da varnost človeka pri delu
in na cesti ni naloga samo enega
tedna, temveč mora biti stalna
naloga organov upravljanja, po-
litičnih organizacij in vodstev
podjetij. Zato je komisija tudi
predlagala, naj bi predavanja,
spremljana z različnimi filmi, bila
v raznih krajih in podjetjih obči-
ne v teku tega in prihodnjega
meseca. Z filmi naj bi ponazorili
prometno varnost, nezgode pri
delu, gašenje obratnih požarov in
pod. Razen tega bodo o vsem
tem seznanili delavce v gospo-
darskih organizacijah. Vse te ob-
like so namenjene tudi prebival-
stvu na vasi, zlasti kmečkemu,
saj je varnost na cesti stvar vseh
koristnikov. Se posebno pa bodo
predvajali film^ iz prometa na
vseh osemletkah in osnovnih šo-
lah. V vseh večjih krajih občine
bodo v okviru tedna razstavili
svoja zaščitna sredstva iz različ-
nih podjetij.
sprejemanje pravilnikov o delitvi cistega dohod-
ka in osebnih dohodkov
Gre po polževo
Zbor proizvajalcev občinskega
ljudskega odbora Mozirje je pred
dnevi med drugim razpravljal tu-
di o tem, kako daleč so priprave
za sestavo in sprejemanje novih
pravilnikov o delitvi čistega do-
hodka in o delitvi osebnih dohod-
kov. Podatki kažejo, da stanje ni
zadovoljivo. Pravilnike o delitvi
čistega dohodka so doslej spreje-
li le v petih gospodarskih orga-
nizacijah. V razpravi pa so pra-
vilniki v 4 gospodarskih organi-
zacijah. Pri ostalih gospodarskih
organizacijah pa so še bolj v za-
ostanku.
Pri nekaterih organizacijah so
tudi objektivne težave zaradi ne-
davnih in predstoječih reorgani-
zacij. Nekoliko bolj v zaostanku
so pri izdelavi pravilnikov o de-
litvi osebnih dohodkov. Doslej so
pravilnik sprejeli šele v enem
podjetju, v petih podjetjih so v
razpravi, nekatera podjetja jih
sestavljajo, so pa tudi podjetja,
ki so z delom šele pričela. Do se-
daj sprejeti pravilniki o delitvi
čistega dohodka in pa pravilniki,
ki so v razpravi, kažejo, da je raz-
merje med skladi in osebnimi do-
hodki v občinskem merilu 81,4%
za osebne dohodke in 18,6% za
sklade.
Da se pospeši sestava pravilni-
kov, je zbor proizvajalcev izgla-
soval priporočilo gospodarskim
organizacijam v občini, da pospe-
šijo to delo. Vsa podjetja v ob-
čini, ki še niso sestavila pravil-
nikov, naj bi to storila najpozne-
je do 20. novembra. Po 20. no-
vembru bi o njih razpravljali de-
lovni kolektivi, pozneje pa ob-
činski zbor proizvajalcev.
V občini Mozirje
primcinkuje
učnih meči
v letošnjem šolskem letu de-
luje v 15 osnovnih šolah v občini
Mozirje 77 oddelkov. V občini še
vedno primanjkuje učnih moči.
Da bi bila zasedba polna, bi ra-
bili še 13 učnih moči. Vsega po-
učuje v šolah mozirske obcme 75
učnih moči, od tega 26 moških in
49 žensk. Sestav učnih moči kaže,
da prevladujejo ženske. Tudi
strokovni sestav učnega osebja ne
odgovarja. Na popolnih osnovnih
šolah primanjkuje profesorjev in
predmetnih učiteljev. Se posebej
se čuti potreba po učnih močeh
za poučevanje matematike in fi-
zike, siovensKega jeziKa in tujih
jezikov. Za poučevanje petja pa
v občini sploh ni učitelja s po-
trebno strokovno izobrazbo.
Občinski ljudski odbor Mozirje
skuša rešiti pomanjkanje pro-
svetnih delavcev s štipendiranjem.
Umrla je Lahova mama
v petek, 3. novembra je po
dolgi in mučni bolezni umrla La-
hova mama iz Spodnjega Zegra.
Njeno ime je tesno povezano s
trpljenjem našega človeka na go-
spodarsko nerazvitem kozjanskem
področju. Pred vojno se je kot
kmečko dekle in žena borila za
obstoj z utrujajočim vsakodnev-
nim delom na težki kozjanski
zemlji. Leta 1907 je šla z možem
Valentinom v Ameriko, da bi si
prislužila nekaj denarja. Kmalu
sta se vrnila in si s težko prislu-
ženim denarjem in pridnim de-
lom doma uredila srednjo kme-
tijo.
V letu fašistične okupacije se
je družina Lah opredelila na-
predno in zaskrbljeno spremljala
dogodke. Sin Janža, pošten kme-
čki fant se je že takrat povezal
z naprednimi tovariši iz Lesične-
ga in Kozjega. Ob pohodu I. Šta-
jerskega bataljona proti Obso-
telju, se je po borbi na Bohorju
zatekel k njim izčrpan in ranjeni
partizan Slave, ki so ga radevoije
sprejeli in mu nudili zatočišče vso
hudo zimo dokler se ni pozdravil
in odšel pomladi 1942. leta v novo
formirano Kozjansko četo. V letu
1942 so se pri Lahovih redno o-
glašali partizani Kozjanske čete,
bili so vedno lepo sprejeti in od
hiše so odšli s polnimi nahrbtniki
hrane, ki jo je z ljubeznijo do to-
varišev, ki se bore za svobodo,
pripravila Lahova mama.
Toda tudi tu se je našel ostud-
ni izdajalec, ki je javil gestapu
o delu Lahove družine. Prvo so
aretirali sina Janža, ki so ga leta
1942 v Mariboru ustrelili kot tal-
ca, istočasno pa so odgnali v ta-
borišče v Nemčijo tudi mater,
očeta in materinega brata kljub
temu, da so bili že vsi v visoki
starosti. Vse do osvoboditve so
prenašali trpljenje poznanih nem-
ških taborišč in se končno vrnili
po osvoboditvi na opustošeno do-
mačijo. Pridne roke, vajene trde-
ga dela, so kot po vsej naši do-
movini, krepko prijele za orodje
in obnavljale opustošeno.
Za vse kar je pokojna mama
prestala, smo jo prvi partizani,
ki nam je nudila pomoč, po pra-
vici imeli za svojo mamo kot to-
liko naših dobrih slovenskih ma-
ter.
Kolo problemov
To je zgodba nas samih.
A kdo smo mi?
Naš kraj se ne razlikuje
dosti od drugih krajev. Kot
povsod, so tudi pri nas stare
in nove hiše, tiste visoke,
zgrajene šele pred dvema,
tremi leti, in tiste stare, ki
so že preživele svoj čas pa
ljudje v njih samo še čaka-
jo na boljši dom.
Zarana odhajamo na delo
— prav kot vi. Nekateri blizu
drugi daleč celo v Litostroj;
vsak dan. Delamo po tovar-
nah, uradih, trgovinah, na
kmetijskem posestvu in v go-
zdu.
Da preprosti ljudje smo,
nič posebnega. In vendar. —
Stare navade so se spre-
menile in pred družinami so
se pojavile nove, zelo pere-
če potrebe. Veliko je družin
z zaposlenimi materami. Ko-
maj se po delu vrnejo do-
mov, jih že čaka novo delo:
kosilo, nepospravljene sobe,
umazano perilo, na komolcih
in kolenih raztrgana obleka
in še kaj. Tako garanje pa
ne sodi nikamor več. Neka-
teri možje sicer skušajo po-
magati doma, toda dosti ne
odležejo. Pa če bi tudi vsi
pomagali, ženam to ne bi po-
magalo iz zadrege. Stvar je,
kot pravimo, kompleksna.
Kdaj smo že na zborih vo-
livcev v Mozirju to ugotovili.
Vse nas je tiščalo.
Mehanizirana individual-
na gospodinjstva in gospodi-
njske pomočnice — v tem
so nekateri videli izhod. To-
da na vsakem koraku so nam
razmere dokazovale, da to
nikakor ni najboljši izhod.
Zato smo se odločili za ser-
vise. Naj učinkovita in »kon-
centrirana« tehnika razbre-
meni na čimbolj gospodaren
način čimveč gospodinj, pred-
vsem tistih, ki nimajo denar-
ja, da bi si same kupile pral-
ni stroj, hladilnik, sesalec
in podobno. Potrebna bi bila
skupna pralnica, a je, žal še
do danes v Mozirju ni. Res
je, da so stare matere hčer-
kam govorile: >->-Stroji trgajo
perilo in gumbe. Zehto je
treba z golimi rokami obeliti,
če ne bo zmerom siva« itd.
»Vsi pa vemo, da je perilo
lahko belo kot sneg, le stroju
moraš znati streči.
In dalje. V hiši na vsem
lepem poči vodovodna cev.
To se je zgodilo pred krat-
kim v našem na novo zgra-
jenem bloku (čudno, mar ne?)
ali pa začne streha puščati..
Ljudje si pomagajo na razne
mačine. Nekateri popravijo
vse sami. A takih je malo.
Večina -pa mora poklicati
mojstra iz Šoštanja ali Celja.
Veliko časa mine, preden pri-
dejo, če sploh pridejo, odne-
sejo pa s seboj lep kup de-
narja. Zanje je namreč ve-
liko bolj »komercialno« dela-
ti in to površno ter malo-*
marno na novih stavbah; teh
pa, kot vemo, ne zmanjka.
Zahtevati od njih, da potro-
šniku popravijo pipo, pomeni
skoraj žalitev. Da popraviš
peč, moraš imeti vsaj enega
»strica«, ki pregovori pečar-
ja itd.
Ce bi imeli servis, bi zavr-
teli številko in poklicali:
»Prosim, pošljite električar-
ja, da popravi štedilnik. Sta
nujem v Mozirju, štev. itd.«.
To velja tudi za vodovodnega
instalaterja, za zidarja in
zlasti še za mizarja. V Mozir-
ju sta sicer kar dva, vendar
pa je pravi čudež, če naro-
čilu ugodita po dveh mese-
cih, pa četudi gre samo za
majhno polico ali še ne-
znatnejši okvir.
In končno: da ima toliko
predsednikov hišnih svetov
»zlomljene živce« — če ne
verjamete, jih kar vprašajte
— so spet krivi v prvi vrsti
obrtniki. Zob časa grize,
in malta začne odpadati s fa-
sade, kak temen kot v hiši
pa razjeda vlaga. To je tre-
ba čimprej popraviti, kajti
škoda je iz dneva v dan večja.
Naši hišni sveti so v takem
primeru še vedno na milost
in nemilost prepuščeni obrt-
nikom, medtem ko imajo
drugod že lep čas lastne ser-
vise.
V vseh stanovanjskih skup-
nostih so začeli pri otrocih, le
v Mozirju ne. Da, tam, kjer
je stara mati pri hiši, še gre.
Varuhinje k otrokom pa zle-
pa ne dobiš, dobre in skrbne
celo ne. Razen tega ne zmore
vsaka družina takega izdat-
ka. In tako so samim sebi
in dobri volji sosedov pre-
puščeni otroci večna vsebi-
na razgovorov med zaposle-
nimi materami: »Ali je Ton-
ček še cel? Ali je Mojca na-
pisala domačo nalogo? Ali je
Mitja spet kaj »uganil«?
Ali, ali — stotine teh »ali«,
ki se materam pletejo med
delom in jim kradejo zbra-
nost.
Stanovanjska skupnost v
Mozirju je sicer našla zasil-
no rešitev: tam pod cesto v
prijetnem zavetju je zraslo
novo igrišče z gugalnicami
in vrtiljakom. Veliko mater
si je odahnilo, vendar ne za
dolgo. Dež in veter sta pre-
gnali veseli živžav v hiše.
Nekega dne smo se sestali,
da bi našli prostor za vrtec,
vzgojiteljico bi že staknili.
Vsak kotiček smo prebrskali,
zaman. Prostora za otroke,
za naše malčke v Mozirju ni,
pa če ga iščeš s povečevalnim
steklom, ga ni. Vseh deset
glav je modro odkimalo in
kadilci so prižgali cigareto.
To je bilo vse, zares vse;
stvar je bila opravljena.
Vprašujem vso mozirsko
javnost, vprašujem vse naše
ljudi, ki jim je naš mladi rod
pri srcu, mar je s tem »stvar«
kot jo mnogi in pogosto ime-
nujejo, zares »ad acta«?
Le komu izmed staršev bi
bilo vseeno, ko bi moral sle-
herni dan za celih osem ur
pa tudi več — prepustiti ot-
roke samim sebi in cesti?
Toda prav v mladih druži-
nah pogostoma ni starih
mam in tet, ki bi zjutraj pa-
zile na drobiž, in ni denarja
za »punco«. In tako so ma-
tere primorane vsako jutro
zabičati starejšemu otroku,
naj bo pameten še za malega
bratca ali sestrico ter se tiho
priporočiti sosedom, da bi
vsaj mak) popazili na otroke.
Bo te žalostne zgodbe sploh
kdaj konec?
Slišim vas, kako sprašu-
jete: kje najti ustrezne pro^
store, kje denar za vse? Ko-
mu bi naj to uspelo vse to
urediti?
In odgovor: vse leži na na-
ših ramah. Ne smemo se za-
našati samo na pomoč obči-
ne in morda celo podjetij.
Marsikateri sklep zbora
volivcev zadolžuje stanovanj-
sko skupnost in same prebi-
valce naše skupnosti, da to
ali ono doprinesejo v splo-
šno korist. Tudi ne začenja-
mo vedno pri novih rečeh,
pri novih stavbah. To bi bilo
drago, dosti predrago. Sku-
šajmo dobro gospodariti s
tem, kar že imamo. Koliko
neizbrabljenih zadružnih do-
mov sameva po naših krajih
(predvsem Kokarje, Nova
Štifta) in koliko pridnih rok
zaman čaka na primerno za-
poslitev v takem in takem
servisu. Najboljši zgled za to
je vsekakor šiviljski servis v
Mozirju.
Takole, okrog takihle dro-
bnarij se sučeno in izgublja-
mo živce, ko bi se dalo vse
lepo urediti. Kakšne uspehe
bi dosegli pri delu za našo
stanovanjsko skupnost — to
je prevsem odvisno od nas
samih. V šoli našega stano-
vanjskega samoupravljanja,
na zborih volivcev, v svetu
in komisijah naše stanovanj-
ske skupnosti se bomo šele
zavedeli, da o svojih najbolj
perečih življenskih proble-
mih v veliki meri tudi sami
odločamo.
Za srečen smehljaj našega
otroka, za razbremenitev na-
še delavne matere, za splo-
šno blaginjo — smo dolžni,
zares DOLZNI storiti vse.
Milica Mekinda
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
ŠPORT
Zaslužena zmaga boljšega
CELJE : KLADI V AR 3:2 (0:2)
Menda že zlepa ni bilo v Celju
med ljubitelji nogometa toliko u-
gibanj, toliko stav in toliko be-
sed o tem, katero moštvo je bolj-
še in katero slabše, kot ravno
pred domačim clerbyjem sloven-
sKe consKe lige, prea teicmo med
Kladivarjem in zeleznicarsKo
enajstonco Celja. Temu primer-
no se je v nedeljo zbralo na Gla-
ziji tudi prav lepo število gledal-
cev, ki so prišli na svoj račun, pa
čeprav so eni ob zaključku priži-
gali papirnate bakle, drugi pa
krenili s sklonjenimi glavami z
Glazije; prvi veseli zmage, drugi
pa globoko razočarani nad svoji-
mi ljubimci.
Celjani so si zmago pošteno za-
služili. Bili so boljši in dosti bolj
borbeni. Tudi dva gola, ki so ju
dosegli njihovi domači tekmeci v
prvem polčasu, jih nista spravila
iz ravnotežja. Nasprotno, namesto,
da bi klonili, so se vrgli v borbo
še bolj odločno in ne zaman. Trud
se jim je bogato poplačal. O golih,
ki so jih sprejeli, bi se dalo mar-
sikaj napisati. Zlasti sporen je pr-
vi, kateremu je botroval stranski
sodnik Gorišek, ki je sprva opo-
zoril glavnega sodnika na ofsajd
pozicijo, pozneje pa ta sklep pre-
klical. Čudno? Sicer pa upajmo.
da se bodo o tem primeru stro-
kovno pogovorili nogometni sod-
niki sami, saj take napake ne da-
jejo najboljšega vtisa, še manj pa
ugleda tistemu, ki jih napravi in
tistemu, ki jih zagovarja.
Moštvo ZNK Celja si je zmago
več kot zaslužilo. Kladivar je lah-
ko samo vesel, da se ta poraz ni
izkazal v drugačnih številkah, pa
čeprav so tudi imeli poraženi ne-
kaj prav lepih priložnosti za gol.
Vendar takih spodrsljajev, kot si
jih je privoščil Devčič — nav-
zlic temu odličen — in nekateri
drugi, redkokdaj vidimo na igriš-
čih. Serijo dveh golov za Kladi-
varja je začel Sega, nekaj minut
zatem pa se mu je pridružil še
Vodeb. Z rezultatom 2:0 za Kla-
divar j a so šli igralci na počitek.
V drugem delu igre so nastopili
Celjani kakor prerojeni. Njihov
pritisk na Baumanova vrata, ki
jih je čuval več kakor odlično, je
rodil prvi uspeh že v tretji mi-
nuti igre. Gnečo pred golom je iz-
koristil Jager. Dobrih 10 minut za-
tem je Belcer z ostrim strelom re-
zultat izenačil. Dve minuti pred
koncem pa je piko na i postavil
Letner. S tem je bila tekma na
Glaziji končana, debate o njej pa
so se vlekle še dolgo zatem v ne-
katerih celjskih restavracijah.
Tudi iz njih bi lahko potegnili
marsikak poučen zaključek, po
reku pač — in vino veritas.
V predtekmi je mladina Kladi-
varja dokazala, da je dosti boljša
od svojih vrstnikov izpod Stare-
ga gradu. Rezultat 6:1 je več kot
zgovoren. Sicer pa, ta tekma je
bila zelo klavarna in slaba. Bo-
doči nasledniki ligašev niso po-
kazali lepega nogometa.
Zastonjkarji na nogometni tekmi
KONEC UGIBANJ
Nedeljska tekma devetega
kola slovenske conske lige
med Kladivarjem in Celjem
je razčistila vse račune, od-
govorila na vsa ugibanja in
potrdila, da je moštvo celj-
skih železničarjev trenutno
dosti boljše od svojih doma-
čih tekmecev, ki kot vse ka-
že, so leteli spočetka preveč
visoko, potem pa ...
Po devetem kolu so celjski
železničarji ušli Kladivar ju
za celih pet točk in po tre-
nutnem stanju (nekaj upanja
je še, da Kladivar vendarle
dobi tekmo z Gorico tako,
kot si jo je priboril) ni niti
teoretičnih izgledov, da bi
moštvo s Skalne kleti dohi-
teli.
Do konca tekmovanja sta
še dva zavrtljaja. V nedeljo
bodo Celjani gostili Gorico,
Kladivar pa bo odpotoval na
srečanje s Slovanom. V zad-
njem kolu se bo Kladivar
doma spoprijel z ljubljan-
skim Triglavom, ki doslej ni
izgubil še nobene tekme, Ce-
lje pa igrali z Odredom-Kri-
mom, ki je zaenKrat utegnil
zbrati komaj šest točk. Go-
tovo je, da imajo Celjani v
obeh srečanjih nekoliko bolj-
ši položaj, kot pa njihovi
tekmeci z Glazije. Ce bodo
tudi v poslednjih dveh tek-
mah zaigrali odločno in bor-
beno, potem jim tretje me-
sto ob zaključku jesenskega
dela tekmovanja ne more
uiti. To pa bo veliko, zelo ve-
liko za novinca v tej drušči-
ni. Nasprotno, pa bo moral
Kladivar zavihati rokave, če
bo hotel iz zadnjih dveh pr-
venstvenih tekem v letoš-
njem letu potegniti kaj več,
kot pa samo ničlo. Slovan ni
nepremagljiv, čeprav ima
Kladivar z njim slabe iz-
kušnje. Lepo pa bi bilo, če
bi celjski plavi solidno ob-
računali tudi s kandidatom
za drugo zvezno ligo.
Po nedeljskih tekmah za-
seda moštvo Celja četrto me-
sto z enajstimi točkami ter
še vedno negativno razliko v
golih 29:30. Kladivar pa je
na osmem mestu s šestimi
točkami ter pozitivno razliko
v golih 19:18.
DVOBOJ MESTNIH
REPREZENTANC
CELJA IN GRADCA
V KROSU
Ob zaključku letošnje at-
letske tekmovalne sezone bo-
mo imeli v Celju še eno ve-
liko in hkrati mednarodno
prireditev. V nedeljo, 12. tega
meseca se bosta namreč v
dvoboju v krosu pomerili
mestni reprezentanci Gradca
in Celja. Vsako mestno re-
prezentanco bodo sestavljali
tekmovalci štirih skupin: čla-
ni, članice, mladinci in mla-
dinke. V vsaki od teh skupin
bo lahko nastopilo neomeje-
no število tekmovalcev, za
plasman pa se bo upoštevalo
le po pet tekačev, oziroma
tekačic. Medtem, ko bodo
člani tekli na 4.5 km dolgi
progi, bo proga za članice
merila 1.5 km, za mladince
2.5 ter za mladinke 1 km.
Start in cilj zanimivega med-
narodnega atletskega tekmo-
vanja bo v Mestnem parku,
Začetek tekmovanja pa je
določen za 11. uro dopoldne.
Letošnji jesenski dvoboj
mestnih reprezentanc Gradca
in Celja v krosu sodi v vrsto
tradicionalnih srečanj atlet-
skih reprezentanc obeh mest.
Tako bosta odslej vsako leto
na vr«!ti dve srečanji v krosu
(snomladi in jeseni) ter enn-
kn .^tPTnlo dvobniev v ostalih
discmlinah. V krn-
jih tekmnvania se bosta
seve menjavala Celje in Gra-
dec.
Na TipdelTskein medmestnem tek-
movanfu v krojil "»ed renrezen-
fnTtcnma Celia in Gr»dcn bo nn.
stopilo vseffn skiinnJ on tekmovnl-
cev. V vrsti avst^Mskih tf^knčriv
bo tndi Tipkai znanih i"i»n. k"! so
n. pr. Lprkner. avstrijski državni
prvnk «' Vrosn zn 1e+"šni» If^to. na-
dnlie Wicb»'r. rekorder Avst^iip v
tekli na 5000 metrov ter Z'eler,
avstr^iski mladinski prvak v krnsn
in rekorder v tekih na 1500, 5000
in 1000 metrov stinl (8:48.21.
Kakor gostje, tako bo tudi re-
prezentanca Celja poslala v boj
nekai svojih znanih tekmovalcev,
kot Narnksa, Važiča, Stajnerja. Po-
trato, Slamnikovo. Gašparutovo,
Tovornikovo ter Vodiškovo, Mar-
ševo in druge.
Začetek tekmovanja bo ob 11.
uri v Mestnem parku. Najprej bodo
šle na start mladinke, za njimi čla-
nice, potem pa še mladinci in čla-
ni.
Ob
samostojnega obrtniškega dela
Te dni je znani frizerski moj-
ster v Celju RIKO GROBELNIK
slavil v krogu svojega kolektiva
šliridesetletnico samostojnega obrt-
niškega dela, štiridesetletnico, od-
kar je stopil na lastno mojstrsko
pot dela in ustvarjanja.
Namesto, da bi odšel v tujino, je
pripovedoval, sem kot dvajsetletni
mladenič prišel iz Zagreba v Celje
in še isto leto. to je točno pred
štirimi desetletji, opravil v Celju
pred komisijo, ki ji je predsedo-
val steklar Franc Strupi, mojstrski
izpit iz frizerske stroke. Takoj za-
tem sem na bivšem Glavnem trgu
(sedanjem Tomšičevem) prevzel od
mojstra Kapusa delavnico in začel
na svoje, kot temu pravijo. Tako
se je začela pot, ki ni bila lahka.
Kot rečeno, sem sj svoj prvi fri-
zerski salon uredil na Glavnem
trgu poleg tedanje trgovine s čev-
lji »Bata«, šele po drugi svetctvni
vojni sem se preselil v Kocenovo
ulico, kjer je bila pred vojno mo-
ja podružnica. Tu sem še zdai.
—	Kako pa je bilo z vašim delom
v gledališču?
—	Tudi to ima svojo zgodovino.
Leta 1921 n'sem prevzel od Ka-
pusa samo delavnice, temveč sem
tega mojstra nasledil tudi v gle-
dališču. Prišel sem brez izkušenj
in brez šol za to stroko, zato pa z
velikim zanimanjem in veseljem.
Ce bi se danes še enkrat rodil, bi
se prav tako, kot pred štirideseti-
mi leti, odločil za delo gledališke-
ga frizerja in seveda za mojstra
ženskih pričesk.
Delo v gledališču me je tako
prevzelo, da sem se že 1922. leta
odpravil v tujino, kjer sem tudi v
poznejših letih obiskoval razne te-
čaje na Dunaju, Pragi, v Franciji
in Švici.
Gledališču sem ostal zvest dobrih
trideset let. Ob slovesu sem pri-
pravil še pričeske in šminke za
»Kranjske komedijante« ter za »Ko
varstvo in ljubezen«. Zlasti pono-
sen sem na »Kranjske komedijan-
te«, katere sem pripravljal dobra
dva meseca.
—	Ali vas vežejo na začetek sa-
mostojnega mojstrskega dela ka-
šni posebni spomini?
—	Težave in pa občutek, da sem
začel prezgodaj, dosti premlad.
Imel sem težavno stališče ne samo
kot mlad mojster, temveč tudi spri
čo pritiska prenekaterih nemčur-
skih mojstrov. Name so gledali s
strokovno zavistjo, sovražno pa tu-
di zaradi tega. ker sem pripadel
krogu naprednih Slovencev. Zara-
di nacionalnih nasprotij, tudi klub
damskih frizerjev takrat ni molgel
prav zaživeti.
—	In danes? sem vpadel v be-
sedo.
—	Danes? Mladi .imajo drugačne
pogoje za uveljavitev. Zato jtita
večkrat pravim tudi v klubu, kako
je bilo nekoč in kaj imajo danes.
Vendar eno se ni spremenilo, brez
volje do dela, brez ljubezni do
poklica ni napredka, pa tudi za-
dovoljstva ne. Jaz sem vse to imel,
zato sem tudi nekai dosegel, če-
prav še danes velikoi premišlju-
jem, kaj je ostalo neizpolnjeneg!)
v mojih načrtih. Eno pa drži, svol^
jega poklica sem se oprijel z naj-
več iim veseljem, zato sem v njem
srečen. To pa je veliko, celo naj-
več.
Tako se je končal razgovor, v
katerem je mojster Riko Grobel-
nik še povedal, da se je pri njem
v štiridesetih letih samostdjnega
dela izučilo okoli osemdeset mla-
dih pomočnikov obeh spolov in da
v prostem času še vedno rad seže
po lasuljah. To je umetnost po-
sebne vrste, ki pa danes že močno
izginja iz frizerskih salonov.
Čestitamo k lepemu delovnejnn
jubileju!
M. B
OLIMPU A : OLIMP 19:5
V nadaljevanju ekipnega pr-
venstva Slovenije v j udu je v ne-
deljo moštvo ljubljanske Olimpije
premagalo celjskega Olimpa z re-
zultatom 19:5,
BOKSARJI OLIMPA NA DELU
Marljiva boksarska sekcija celj-
skega Olimpa se znova pripravlja
na zanimivo prijateljsko sreča-
nje. Kot vse kaže bodo že prihod-
nji teden povabili v goste ekipo
trboveljskega Rudarja.
JAVNO VPRAŠANJE ZA 100 KG JABOLK
Jabolka in šport, to vendar ne
gre skupaj, boste dejali. Po pra-
vici povedano, v normalnih oko-
liščinah, tu res ne moremo iskati
nekih globljih in posebnih vzro-
čnih zvez, razne morda v tem, da
bi športnikom priporočali, da u-
živajo čim več jabolk in svežega
(nepredelanega) sadja na sploh.
Toda, v zadnjem času, se je ven-
darle pripetila izjema, v kateri
so jabolka — in to sto kilogramov
— odigrala pomembno, sicer sme-
šno in žalostno vlogo v športnem
življenju.
Pred dnevi so protesti, ki so jih
vlagala nekatera moštva, ki na-
stopajo v slovenski conski nogo-
metni ligi, dobili svoj epilog na
tiskovni konferenci Nogometne
zveze Slovenije. Epilog, kakršne-
ga ni nihče pričakoval, epilog, ki
kaže, da je v vodstvih nekaterih
nogometnih klubov nekaj gnilega
in ki nima ničesar, prav ničesar
skupnega s smotri, ki jih naj za-
sledujejo športne organizacije.
Za nas sta zanimiva in zna-
čilna dva primera: Lukač (Kladi-
var) in Devič (Celje), primera, ki
Bta prav tako sprožila protesta
In odkrila neverjetne in zelo čud-
ne reči, o katerih moramo spre-
govoriti. Zoper nepravilno veri-
fikacijo Lukača se je pritožilo
moštvo Gorice. Postc^ek ni bil
lahek, saj je bilo treba ugotoviti.
ali gre za Stanka ali Branka Lu-
kača, ali gre za eno, ali za dve
osebi. Pomanjkljivi in nepopolni
podatki o tem igralcu so prihajali
tudi iz Sremske Mitrovice, iz ta-
mošnje nogometne podzveze. Se-
le osebni obisk predstavnika No-
gometne zveze Slovenije je po-
trdil, da gre za napako tamkaj-
šnje podzveze in seveda prav ta-
ko za malomarno poslovanje ce-
ljske in ne preveč dosleden od-
nos nogometnega društva Kladi-
var, ki ni pravočasno opozorilo
na napako in tako pomagalo raz-
čistiti položaj. Spričo pomanjklji-
ve verifikacije je bila tekmovalna
komisija prisiljena upoštevati
pritožbo Gorice in verificirati te-
kmo 3:0 v korist Gorice. Menimo
pa. da bi zdaj že bil čas, da se ta
napaka popravi in prizna rezul-
tat, ki je bil dosežen na polju, ne
pa za mizo, saj je očitno, da ni
šlo za neke čudne kombinacije,
temveč edinole za pomoto o enem
in istem igralcu.
Cisto drugačna pa je slika o-
koli Deviča, oziroma nekaterih
ljudi in funkcionarjev železni-
čarskega nogometnega kluba Ce-
lje in menda tudi Celjske nogo-
metne podzveze. Tu pa je tekmo-
valna komisija ugotovila, da je
bilo potrdilo o verifikaciji tega
igralca, ki je prišlo iz Celja, pona-
rejeno. Da bi sled o tem nelepem
in vsega obsojanja vrednem de-
janju zakrili, je v Sremsiko Mitro-
vico odpotoval tov. Franc Hari in
ponudil dvema funkcionarjema
tamošnje nogometne podzveze
10.000 dinarjev in sto kilogramov
jabolk podkupnine zato, da bi iz-
dala drugo izpisnico z datumom,
ki bi se ujemal s ponarejenim do-
kumentom. S tem predlogom tov.
Hari ni uspel, ampak mu je eden
od članov nogometne podzveze v
Sremski Mitrovici zagrozil celo s
prijavo organom Ljudske milice.
Ker to potovanje ni uspelo, so
prišle na dan potvorbe dokumen-
ta, tekmovalna komisija pa je se-
veda upoštevala pritožbo Slovana
in verificirala tekmo, ki se je si-
cer končala z zmago Celjanov 2:1,
3:0 v korist ljubljanskega moštva.
Toliko o dejstvih, zdaj pa k za-
ključku in javnemu vprašanju.
Ce so stvari okoli Lukača jasne,
pa je v zelo čudno luč padel »pri-
mer Deviča-«, kajti zlasti ta pri-
mer je pokazal, kakšnih potov
se poslužujejo nekateri ljudje in
športni funkcionarji, če so pri
svojem delu preveč zaverovani v
svoje društvo in mu skušajo izsi-
liti nek položaj s sredstvi, ki niso
niti običajna, nit moralna. Mar
menite, da se je tov. Hari odpra-
vil na pot po lastnem preudarku
in da za njegove namere ni vedel
nihče od vodstva 2NK C:elja? Za-
to javno vprašujemo kako je vod-
stvo nogometnega kluba Celje
reagiralo na to dejanje in kaj je
ukrenilo zoper tov. Hari j a in os-
tale, ki so vedeli za njegovo pot?
In nadalje, kaj je ukrenila Celj-
ska nogometna podzveza, da bi ne
prišlo v bodoče do ponarejanja
dokumentov in kako je postopa-
la s tistim svojim članom (ali
morda tudi funkcionarjem ŽNK
Celja), ki si je privoščil potvorbo
Devičevega dokumenta? Kdo si
je sploh privoščil to potvorbo?
Ali je bil to en sam človek, ali
morda več?
Javno vprašanje, ki mu bo se-
veda sledil tudi na enak način
objavljen odgovor, ki ga pričaku-
jemo od Celjske nogometne ix)d-
zveze ter 2NK Celja, smo spro-
žili zavoljo tega, da obsodimo ne-
moralno delo in pomagamo oči-
stiti vrste športnih delavcev. Ka-
ko naj bodo v vodstvih klubov in
športnih forumov ljudje, ki so
pozabli na vzgojno plat, ki je bi-
stvena v teh organizacijah in po-
dredili vsa svoja stremljenja —
zmagi za vsako ceno? Kje so tiste
zavestne subjektivne sile, ki bi
morale skrbeti, da bi bilo delo v
športnih organizacijah posvečeno
enemu samemu cilju — to pa je
vzgoji ne samo dobrega športni-
ka, temveč tudi zavestnega dr-
žavljana?! Kje so, ali spijo?
v času od 22. oktobra do 5. novembra
1961.
Rojenih je bilo 62 dečkov in 44 deklic.
POROČILI SO SE
Franc Jelene, poljedelec in Ana Sanc,
poljedelka, oba iz Javomika, Alojz Ze-
me, delavec in Rozalija Sanc, poljedel-
ka. oba iz Javomika, Slavko Skamen,
delavec iz Lahovne in Silva Rebevšek,
delavka iz Dobrove, Viktor Turšič, mi-
zar iz Benedikta in Cita Golob, delav-
ka iz Ostrožnega. Mihael Kodrin, šofer
in Elizabeta Turk, trgovska pomočnica,
oba iz Celja. Ivan dr. Štrubej. zdrav-
nik iz Celja, in Ivana Bobovnik, uslu-
žbenka iz Vuhreda. Ciril Budja, dela-
vec, in HeHa Ceh, delavka, oba iz Ce-
lja. Edvard Golob, stroini finomehanik,
in Angela Janežič, difakinja, ciba iz
Trnovelj pri Celju. Alolz Siter. žele-
zniški kretnik iz Pečovnika, in Marija
Kovačič, delavka iz Gorjan. Stanislav
Lorbek. klepar iz Migojnic. in Ana Kra-
mer. delavka iz Medloga. Esad Karalič,
uslužbenec, in Valeriia Pavlin, tehni-
čni risar, oba iz Ljnbljane.
Požun Gregor, vrtalni mojster iz Mari-
bora in Pistotnik Ivana. razv. Jelen, skla
diščnica iz Topolščice: Anžur Bo|;dan,
študent ekonomske fakultete in posvo-
jenka Premik Irena, roj. Ahatz, učitelji-
ca. oba iz Zagorja.
UMRLI SO:
Alojz Sorčan, delavec iz Celja, star
61 let. Bernard Hribernik. zidar iz Bre-
zove. star 57 let. Anton Renko. kmeto-
valec iz Leskovca. star 58 let. Franc
Tišler, upokojenec iz Spodnjih Lož. star
64 let. Alojz Bastl. upokojenec iz Spod-
niega Pobrežja. star 60 let. Avguština
Medved, upokojenka iz Frankolovega,
stara 69 let. Ivan Pajk. otrok iz Kom-
pol. star 4 dni. Josipa Matkovič. gospo-
dinja iz Celja, stara 81 let. Anton Mro-
vat. inval. upokojenec iz Marija Gradca,
st^r 67 let.
Pavčnik Andrej, upokojenec iz Hote-
mež. star 69 let; Selič Franc, invalidski
upokojenec iz Trna pri ."Šentjurju, star
59 let. Koblanc Alojz, posestnik iz Gaivc,
star 62 let; Golob Ana, roj. Rudi, druž.
upo<kojenka iz Celja, stara 80 let; Slap-
nik Marija, roj. Hojan, gospodinja ia
Celja, stara 62 let.
Čeprav je konec prejšnjega tedna na-
stopilo hladno vreme, se slika na celj-
skem živilskem trgu ni bistveno spre-
menila v primerjavi z dnevi okoli pr-
vega novembra. Pač, s polic so izginile
jesenske rože. To pa je tudi vse. Nekaj
sprememb je nastalo tudi pri cenah.
Zlasti to velja za kokošja jajca, ki jih
je še vedno premalo, pa čeprav jih
kmetice prodajajo že po 34 dinarjev.
Kaj bo šele pozimi? Zvišala se je tudi
cena grozdju. Zdaj je že po 180 dinarjev
kilogram. Pa pravijo, da so letos trte
bogato obrodile. Na cenah se to ne po-
zna. Tudi .solate je na trgu dovolj; pro-
dajajo pa jo od 70 do 80 dinarjev za ki-
logram. Bližnji zimski čas oznanjata tu-
di kislo zelje in repa. Medtem, ko je
zelje po 60 dinarjev, se cena re^ji suče
okoli 50 dinarjev za kilogram. Razme-
roma malo je na trgu špinače (490 din>
ter radiča (150 dinarjev za kilof^ram).
Po dežju so se pojavile tudi gobe; po
400 do 500 dinarjev kilogram. Zadnje dni
so prodajali še zajčke, medtem, ko pe-
rutnine še zmeraj primanjkuje « je
po njej veliko povpraševanje.
PRVI SNEG IN MRAZ
V soboto je zajel vso Slovenijo
in pretežni del države izredno
hladen val, ki je prinesel tudi
prvi sneg. Zanimivo je, da je bila
ta dan najnižja temperatura v
Sloveniji v Celju in na Jezer-
skem, in sicer nič stopinj Olzija.
Nekaj snega je padlo med dežjem
še v nedeljo in ponedeljek, ren-
dar se ni obdržal, razen r vižjih
legah.
(CELJSKI TEDNIK STEV. 43. — 10. novembra 1361
11
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠP
CELJANI - ČETRTI
V nedeljo so končali z jesen-
skim delom tekmovanja v slo-
venski rokometni ligi. Celjski ro-
kometaši so v zadnjem kolu na-
stopili v Šentvidu in izgubili sre-
čanje s tesnim rezultatom 18:16.
Poraz je prišel povsem nepriča-
kovano, saj so si Celjani po nekaj
uspešnih igrah obetali zabeležiti
zmago tudi v igri s Šentvidom.
Vendar niso uspeli, čeprav so bi-
li boljši in se je več kot deset nji-
hovih strelov odbilo od vratnic.
Zaradi tega nepričakovanega
poraza so člani železničarskega
rokometnega kluba Celje obtičali
ob koncu jesenskega dela prven-
stva na četrtem mestu. Od deve-
tih tekem so štirikrat zmagali,
eno igrali neodločeno, štiri pa iz-
gubili. Imajo devet točk ter po-
zitivno razliko v golih 172:155. Si-
cer pa izgleda lestvica ob za-
ključka prvega dela prvenstva ta-
kole: Partizan-Krim 16, Branik
15, Kovinar 11, Celje 9, Krško 9,
Ajdovščina 8, Mladost 8, Brežice 7,
Šentvid 5 in Tržič brez točke. Z
uvrstitvijo celjskih rokometašev
smo lahko zadovoljni, saj smo ob
začetku prvenstva računali, da
bodo pristali nekje v spodnjem
domu.
Srečanje strelcev treh
družin
v počastitev dvajsete obletnice vstaje
je strelska družina Kovinar iz Štor pri-
pravila tekmovanje z zračno puško, na
katerega je povabila člane strelskih dru-
žin z Dobrne in Vojnika.
V ekipnem ocenjevanju je zmagala
družina iz Štor s 720 krogi, 2. SD Do-
brna 631, 3. SD Vojnik 474. Posamezni-
ki: 1. Dečman 186, 2. Brečko 183, 3. Ro-
zman 177, 4. Bule 174 (vsi Štore), 5. Vid-
mar (Dobrna) 174 itd.
Strelsko lekmovanie
V	počastitev 29. novembra
Okrajni strelski odbor v Celju je
pod pokroviteljstvom Okrajnega c^bora
SZDL razpisal v počastitev dneva repu-
blike strelsko tekmovanje in nanj po-
vabil vse strelske družine celjskega o-
kraja. Tekmovale bodo moške in ženske
ekipe ter posamezniki v streljanju z
zračno puško. Vsako občino pa bo la-
hko zastopalo po pet moških in pet
ženskih ekip. Tekmovanje bo v nede-
ljo, 19. novembra z začetkom ob osmih
zjutraj in sicer za moške v telovadnici
celjske gimnazije, za ženske pa v dvo-
rani Doma JLA ob Teharski cesti.
Z vojaško in milokalibrsko
puško
v skladu s programom Strelske zveze
Slovenije, je okrajni strelski odbor v
Celju izvedel tekmovanje po sektorjih.
Medtem, ko so v A skupini (Celje)
streljali z vojaško puško so v skupini
B (Šoštanj) ter C (Laško in Konjice)
nastopili z malokal"bersko.
V	skupini A je ekipa Celja dosegla
v streljanju z vojaško puško 1.803 kro-
ge; posamezniki pa so se zvrstili: 1. Ja-
ger 474, 2. Jože Tržan 473, 3. Polde Tr-
žan 435.
V	C skupini so se ekipe zvrstile tako-
le: 1. Štore 920, 2. Konjice 715, 3. Laško
491. Posamezniki: 1. Dečman 241, 2. Bu-
le 228, 3. Brečko 225, 4. Rozman 225 itd.
Atletski sodniki
na dopustu
Po mednarodnem in med-
mestnem tekmovanju v kro-
su med reprezentancama Ce-
lja in Gradca bodo odšli celj-
ski atletski sodniki na
»športni dopust«. Med letom
so opravili veliko delo; zato
je prav, če jim vsaj ob kon-
cu sezone posvetimo nekaj
vrstic.
Četudi je povsem samo-
stojna, dela organizacija at-
letskin sodnikov v sklopu
AD Kladivarja. Vrste njenih
aktivnih sodelavcev so šte-
vilne, saj zajemajo okoli štiri-
deset taKih IjuDiteljev kra-
ljice športov, ki so nedeljo
za nedeljo, pa tudi med ted-
nom prihajali na stadion in
pomagali na drugih tekmo-
vanjih povsem zastonj. To je
tudi edini primer amaterske-
ga dela sodnikov v kateri ko-
li športni organizaciji. Med-
tem, ko povsod drugod do-
bivajo športni sodniki pri-
merne honorarje za delo, pa
v atletiki to ni primer. Na-
vzlic temu se niso odrekli
dolžnostim, ki so jih spreje-
li. Nasprotno, letos so se vr-
ste atletskih sodnikov pove-
čale za enajst novih članov,
ki so obiskovali tečaj doma
in tudi tu opravili potreben
izpit.
Čestitamo
Z DEŽNIKOM IN KOLESOM POD AVTO
V ponedeljek pred železniško postajo v Celju... Kole-
sarka se je pripeljala od pošte proti postaji. Z eno roko je
vodila krmilo kolesa, z drugo pa držala dežnik. Cesta mokra
in spolzka, spoštovanje prometnih predpisov pod kritiko...
Pa se je zgodilo. Zavila je čez cesto, ne da bi nakazala smer,
tudi če bi jo hotela, bi to ne bilo mogoče, saj je imela polne
roke. Nasproti je pripeljal tovornjak, zaustavljal je, toda
mokra cesta je zmanjševala uspeh zaviranja. Kolesarka se je
znašla na pokrdvalu motorja, dežnik in kolo pa F>od avtomo-
bilom,.. Posledica: Ranjena kolesarka, razbito kolo. Prav-
zaprav še sreča v nesreči.
Kaj zapisati za zaključek? Kolesarji poostrite previdnost.
Ce že moraš imeti dežnik — hodi peš...
Z enim očesom
PO CELJSKEM
TRGU
Trg je vselej zanimiv. In sicer
za vse. Za tiste, ki prodajajo, za
tiste, ki kupujejo in za tiste, ki
bi si radi kaj kupili, a imajo v
žepih luknje. Preluknjani žepi ta
teden res ne bi imeli veliko opra-
viti na trgu. Tako bi se dokaj za-
stonj ustavili pri stojnicah, kjer
prodajajo gobe. Te so se ta teden
pojavile na trgu. Preluknjani že-
pi ne bi prenesli cene 500 dinar-
jev za kilogram. Tudi pri proda-
jalkah bi ljudje s preluknjanimi
žepi šli mimo. Cene jajčkam —
preko 30 dinarjev. Dve možnosti
obstajata glede jajc — ali so ku-
re začele nesti večja jajca ali pa
so z »gladovno stavko« izsilile po-
boljšano hrano in več kalorij v
obrokih. Od obeh najbrž ne drži
nobena predpostavka. Verjetneje
je, da je vijak cen le preveč pri-
vit.
Posebna novost za Celjane in
redne obiskovalce celjskega trga
pa je, da bodo v naslednjih dneh
zasledile na domačem trgu tudi
stojnico mariborskega podjetja
Perutnina, ki bo posredovalo Ce-
ljanom perutnino. Skratka kon-
kurenca. Zal pa bomo morali po-
čakati, kakšen bo izid konkuren-
ce in ali se bo vsaj pri kurah
brez jajčk vijak cen nekoliko od-
vil.
Nasploh pa lahko mirno reče-
mo: Na celjskem trgu nič novega!
ŠTRAJHAR
NAJBOLJŠI
STRELEC
CELJSKE
OBČINE
Pred kratkim je bila na vrsti
še zadnja disciplina tekmovanja
za naslov najboljšega strelca celj-
ske občine — streljanje z vojaško
puško. V tej disciplini so najbolj-
še rezultate dosegli: Jože in Polde
Tržan 241, Franc Hočevar 234, Jo-
že Jeram in Jože Štrajhar 221 itd.
Po seštevku rezultatov v vseh
štirih disciplinah je naslov naj-
boljšega strelca celjske občine za
1961. leto osvojil Jože Štrajhar iz
Avtoobnove, ki je zbral 981 kro-
gov. Naslednja boljša mesta pa so
zasedli: 2. Franc Hočevar (Ivo
Lola Ribar) 972, Jože Tržan 95(J,
4. Tone Jager 940, 5. Marjan Do-
bovičnik 934, Polde Tržan (vsi
Branko Ivanuš) 928 itd.
Tekmovanje za najboljšega
strelca celjske občine je bilo iz-
redno zanimivo in napeto, saj se
je vrstni red najboljših menjal po
vsaki disciplini.
Celjsko krojaško podjetje »-ELEGAUT-^ Celje, razpisuje
naslednja delovna mesta:
1.	ŠEFA KOMERCIALE
2.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA
Pogoj: 1. visokokvalLficiran trgovec z večletno prakso
tekstilne stroke.
2. nekvalificiran delavec
Ponudbe poslati do 25. novembra 1961 upravi podjetja
>»Elegaint-« Celje, Titov trg 3,
Razpis
Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Žalec raz-
pisuje na podlagi 21. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in
okrajnih ljudsikih odborov in njihovih organov (Uradni list
FLRJ, št. 52/57) mesto
direktorja
podjetja »GARANT-« Polzela — pohištvene industrije
Polzela — Šempeter.
Pogoji: visoka izobrazba iz lesne ali komercialne stroke;
srednja izobrazba iz lesne ali komercialne stroke in vsaj
5 let prakse v stroki;
nižja izobrazba iz lesne ali komercialne stroke in 10 let
prakse v vodstvu podjetja te stroke.
Kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili šolske in
strokovne izobrazbe ter prakse je treba poslati najkasneje do
15. novembra 1961 občinskemu ljudskemu odboru Žalec.
Umrla je draga žena
ilno Zidarič
Celje, Aškerčeva 3
Pogreb pokoj niče je prestavljen
na dan 11. novembra ob 15. uri,
zaradi tehničnih ovir.
Žalujoči mož Otmar
KOLESARII NA CESTI
še vedno je preveč kolesarjev,
ki se med vožnjo na cestah ne
Zavedajo, da lahko povzroči vsak
nepravilen zavoj ali. kretnja tež-
ke posledice, težko prometno ne-
srečo. Zato je prav, če vsi kole-,
sarji upoštevajo prometne pred-
pise in znake. Posebno previdna
naj bi bila vožnja na kržiščih.
Največ kolesarjev je na cesti
prvega reda v jutranjem in po-
poldanskem času. Značilno je, da
se najraje vozijo po sredini ceste.
Pogosti so primeri, da se vozijo
z razpetim dežnikom; pri tem pa
ne pomislijo, da je tak dežnik
največja ovira za razglednost. Ne-
kateri vozijo na kolesih kar več
članov družine, drugi spet se za-
ustavljajo na križiščih in ovirajo
promet. Pogosti so primeri vzpo-
redne vožnje enega ali več kole-
sarjev. Tudi vožnje brez luči v
nočnem času niso redke.
Koristniki cest so tudi otroci-
kolesarji, ki se največkrat vozijo
sami, brez nadzorstva, kar je ne-
varno in prepovedano.
Kolesarji zelo slabo upoštevajo
prometni znak, ki opozarja, da
voznik nima prednosti, oziroma
ki celo zahteva stoj.
Prav je, če omenimo še kole-
sarski stezi na Mariborski in Ljub-
ljanski cesti. Medtem, ko steza na
Mariborski cesti res služi svoje-
mu namenu, pa na Ljubljanski
ni tako. Zgodi se, da gredo po njej
tudi po štirje pešci vštric. Tako
je kolesar primoran izogibati se
izven svojega določenega območ-
ja vožnje, pri čemer ovira promet.
To so samo nekatere napake,
ki jih povzročajo kolesarji na
cestah. Želimo pa, da bi jih čim-
prej odpravili in da bi s tem zmanj
šali število prometnih nesreč.
F. J.
Miha Cerenjak z Dobrne je padel z
motorjem in si poškodoval glavo in ro-
ko. — Antona Gajška iz Šentvida pri
Grobelnem je v gostilni nekdo udaril
Po glavi in ga poškodoval. — Franči-
ška Senegačnik iz Rov pri Frankolovem
je padla in si poiškodovala nogo. —
Ritdi Matavš iz Zgornj-h Zreč si je pri
«ielu odsekal prst na roki.
OBJAVE IN OGLASI
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 10. novembra 1%I ob 19.30 nri:
Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE.
Premiera. Premierski abonma in izven.
Sobota, 11. novembra 1%1 ob 19.30 uri:
Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE.
Sobotni abonma in izven.
Nedelia, 12. novebra 1961 ob 15.30 uri:
Fadi] Hadžič: HOTEL ZA NORCE.
Nedel.js.ki popoldansiki abonma in iz-
ven.
Ponodplrek, 13. novembra 1961 ob 11. uri:
Vandot-Stante: KE?:EC TN MOJCA.
Znkli\ičena predstava za Osnovno šolo
Vrbje pri Žalen.
Torok. U. novembra 1961 ob 19.30 uri:
Fadil Hod^ič: HOTEL ZA NORCE.
Torkov abonma in izven.
18. Tiovembrn 1961 ob 19.30 ur':
Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE.
Izven.
Nedelia, 19. novembra 1961 ob 15.30 nri:
Fadil Hadžič: HOTEL ZA NORCE.
Izven.
MALI ODER
Slovenskeg-a ljudskega gledališča Celje
Nedelia, 12. novembra 1961 ob 10. nri:
Shakespeare-Iavoršek: IZ TAKE SMO
SNOVI KOT SANJE. II. nedeljski do-
poldanski abonma in izven.
Sreda, 15. novembra 1961 ob 15.30 urn
Shakespeare-Javoršek: IZ TAKE SMO
SNOVI KOT SANJE. II. šolski abonma
in izven.
Četrtek, 16. novembra 1961 ob 19. uri:
Shakespeare-Javoršek: IZ T.AKE SMO
SNOVI KOT SANJE. III. šolski večer-
ni abonma in izven.
Petek. 17. novembra 1961 ob 15.30 uri:
Shakespeare-Javor.šek: IZ TAKE SMO
SNOVI KOT SANJE. I. šolski abonma
in izven.
KONCERTI
Sreda, 22. novembra: II. abonmajski
koncert
COMPLESSO FIORENTINO DI MUSICA
ANTICA
(4 pevci in 8 instrumentalistov)
Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli.
DVE dijakinji iščeta sdbo. Naslov v
upravi lista.
MLADI inženir, samski, išče sobo v Ce-
lju. Naslov v upravi lista.
ISCEM prazno sobo, pomagam v gospo-
dinjstvu v popoldanskem času. Naslov
v upravi ILsta.
NAGRADO 100.000 din ali več dam za
eno«obno stanovanje ali vsaj veliko
sobo v Celju. Visoka najemnina. Na-
slov v upravi lista.
Dne 29. 10. 1961 smo šli na reševanje
avtomobila iz Celja do Vinske gore (St.
Janž pri Velenju) in izgubili iz prikoli-
ce za vlečenje železni podstavek v pri-
bližni težini 70 kg. Prosimo najditelja,
da vrne, oziroma sporoči Poklicni ga-
silski četi Cel.je. Za vrnitev navedenega
predmeta se toplo zaiivaljujemo.
Poklicna gasilska četa Celje
DNE 27. 10. od 14. do 16. ure sem izgu-
bil avtomobilsko pogr'njalo od Žalca,
Matke, Šešče-Griže. Poštenega najdi-
telja prosim, naj javi naslov na Slo-
venija les, Zidanškova 14, Celje.
DNE 31. 10. sem izgubil od trgovine
»Elektro-mercatorc na cest' na Ostrož-
no nov moški balonski plašč. Pošte-
nega najditelja prosim naj ga vrne
proti nagradi. Kovač Štefan, Lopata 69.
POTREBUJEM 50.000 din, vrnem 65.000
Naslov v upravi lista.
GOSPO z očali, ki je na Dan mrtvih,
dne 1. 11. prodajala na trgu poleg nas
prosimo za naslov — poslovno. Nova
cvetličarna, Zidanškova 22.
V NEDELJO, 5. t. m. je nekdo zamenjal
v gostilni Pantner, Polule moški klo-
buk. Dotični naj se zglasi isto tam,
kjer mu bo vrnjen njegov.
P^^^^AM poceni motor 175 ccm znamke
>Pijaza<. Veber Marija. Ulica XIV. di-
vizije 2, II. nad., Celje.
UCOD.NO prodam 4 cevni radioaparat
>Radione<, električni oljni radiator na
13 reber, kristalno ogledalo v veliko-
sti 98 krat 64 cm in prenosno sobno
keramično peč. Oeled dnevno od 13.
do 15. ure. Rojnik, Jenkova 16.
PRODAM kuhinjsko pohištvo po ugod-
ni ceni. Naslov v upravi lista.
SIKDILNIK zidan, skoraj nov, prodam.
Naslov v upravi lista.
PRODAM štedilnik, levi, sobno pečko in
vežna vrata. Vinder, Smarjeta 61.
DVE HISl z vseljivim stanovanjem in
velikim vrtom v Celju naprodaj. In-
formacije Covn^k. Savinova 9.
FROn\M kompl.etno posteljo, omaro in
različne dele pohištva. Ogled Jenkova
24, Celje.
EROPNO hišo, nedograjeno z
gospodarskim poslopjem in nedogra-
jeno delavnico takoj prodam. Cena
ugodna. Lahko tudi dva kupca. Matjaž
dediči, Mozirje 27.
I'" ")1 dobro ohranjeno kuhinjsko po-
hištvo in kamin peč. Nušičeva 5, Celje
PRODAM okna in vrata z štokom (ple-
skano), skoraj novo. Kupan, Zidanško-
va 21, Celje.
ST0 parcelo na Polulah nujno
prodam. Golob Adolf, >Akademski ko-
legij«, Ljubljana.
PROO.\M parcelo z gradben-m dovolje-
njem v Celju. Naslov v upravi lista.
P' ' O po zelo ugodni ceni hrastove
kocke 10XlO (za garaže, delavnice,
itd.). Naslov v upravi lista.
;	BMW, odlično ohranjen. Ko-
želj, Zagrad 31.
ŠTDENT išče honorarno zaposlitev
kjerkoli. Inštruiram zgodovino. Na-
slov v upravi lista.
TP(JOVSKE pomočnice, blagajničarke za
bencinske servise Celje in Sen^eter
v Sav. d. takoj sprejme >PetroU Celje.
PRIPRAVNO vajenko, ki ima veselje za
cvetličarno (osemletka) sprejme Nova
cvetličarna, Zidanškova 22.
ISCEM službo mesto šoferja C katego-
rije ali kleparja. Jeremič Aleksander,
Skofja vas 7, Celje.
KUPIM motor >PRIMO<. V račun dam
ček i>n denar. Naslov v upravi lista.
»Svet za šolstvo, prosveto in kulturo
ObLO Šoštanj razpisuje 4 prosta delov-
na mesta RAČUNOVODIJ za L in IL
osnovno šolo Velenje, ter I. in 11. osnov-
no šolo Šoštanj in delvno mesto TAJNI-
KA snovne šole Šmartno ob Paki.
Pogoji: Srednja ekonomska šola ali
ustrezna strokovna izobrazba. Osebni
dohodek po dogovoru.
Prijave z življenjepisom je vložiti do
25/11.-1961 na ObLO Šoštanj.«
DELOVNI KOLEKTIVI:
Izletnik turistična agencija posloval
niča Celje organizira za delovne ko.
lektive izlete, ekskurzije z moderni
mi turističnimi avtobusi po domovin)
in v inozemstvo. Za večdnevne izlet»
nudimo izredne popuste.
NUDIMO SE NASLEDNJE TURISTIČNI
USLUGE:
NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH
VIZUMOV,
prodaja AVIONSKIH. LADIJSKIH vo.
zovnic, .
SPALNE KARTE ZA VLAKE doma 1»
inozemstvo,
REZERVACIJE itd.
Cenjene stranke obveščamo, da imamr
na zalogi avtokarte SLOVENIJE I>
HGO^^LAVIJE, ter avtobusne in že
lezniške vozne rede.
Poslovalnica je odprta vsak dan od S
do 13. ure in od 16. do 18. ure. oh
sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljak
od 8. do 12. ure.
Za eenjena naročila se priporoča IZLET.
nn affpnfitn noelovalnio*
CpItp. Titov fre T »plofon 2S-41
SMUČARSKO SILVESTROVANJE
Smučarska zveza Slovenije organizira
za vse č'ane =miičnr=kih društev in klu-
bov SILVESTROVANJE V DOLOMITIH
— NEVEGAL (1600 m).
Prijave sprejema naša poslovalnica
do 5. decembra 1961.
7 dnevno potovanje na svetovno smu-
čarsko prvenstvo v CHAMONlX-U. Pri-
jave sprejemamo do 10. decembra 1961.
PREKLIC
Preklicujem sum, ki je padel na Cokle
Antonijo iz Nove vasi. Lesjak Marija.
»PEKO« prodajalna obutve v Celju, po-
leg hotela Evropa, sporoča cenjenim
potrošnikom, da je uvedla nepretrgani
delovni čas od 7. do 19. ure vsak daa
(tudi ob sobotah).
Po posebnem naročilu delovnih kolek-
tivov in organizacij prirejamo z moder-
ninii turističnimi avtobusi IZLETE p«
domovini in v inozemstvo. Zahtevajte
programe v najbližji naši poslovalnici.
Kolektivom nudimo pri avtobusnih pre-
vozih poseben popust.
KOMPAS — prodaja vse vrste tow>v_
nic za tu- in inozemstvo, za železniški,
pomorski in letalski promet in vozovnio*
za lastne avtobusne proge.
KOMPAS — posreduje v najkrajSen
času nabavo potnih listov, obmejnih do_
volilnic in vseh tujih vizumov.
KOMPAS — rezervira hotelske sobe,
kabine na ladjah obalfte in rečne ploT-
be in postelje v spalnih vagonih b«.
vseh progah J2 in v inozemstvu.
KOMPAS — menja tudi plačilna sred.
siva in sprejema depozite.
KOMPAS — daje brezplačno vse tn-
ristične jn prometne informacije, pro.
daja razglednice, turistične publikacije
(avtokarte, vodnike, priročnike itd.).
KO.MPAS — vzdržuje na področju ino-
zemskega turizma poslovne stike s pre.
ko 1250 potovalnimi uradd po vsem sve-
tu.
Pred vsakim potovanjem obiščite po_
slovalnico KO.MPAS Ceije, Tom&ior
trg 1, tel. 23-50.
Uredništvo Celje, Titor trg 5 —
poštni predal 16 — telefon 25.23 in
24-23 uprava Celje, Trg V. hon.
gresa 5 — poštni predal 152 — te.
lefon 23- 75 in 20.89 - Tekoči račui
pri Narodni banki Celje: 603.11-1
656 — izhaja ob petkih — letaa
naročnina 800, polletna 400, četrt-
letna 200 din — Inozemstvo 2400
posamezna številk« >0 dinaript
Rokopisov ne vračamo — spre-
jem i>({lusov, razpisov lu objav «sa
ko sredo do 12. ure v oglasnem od.
delku. Trg V. kongresa 5
Informacije o oglasnih, razpisih te
'4>javab dobite le v opravi C«1J
ske«a tednika'
KOMPAS
Oglašujte v Celjskem tedniku
ZANIMIVOSTI
STALIN GRE,.AD ACTA"
Pred dnevi je v Moskvi končal delo '22. kongres Komu-
nistične partije Sovjetske zveze, ki je potekal v popolnoma
novi, moderno in veličastno urejeni dvorani za zgodovinski
mi zidovi Kremlja.
Kongres je nudil svetovnemu tisku obilo gradiva tudi
mimo programsko-ideološkega dela. Vseboval je vrsto pre-
senečenj, ki jih je bilo mogoče sicer slutiti in delno predvi-
devati, toda kljub temu so močno odjeknila. Vzemimo samo
primer kitajske delegacije, ki se je ponašala skrajno hladno.
Ali pa ostro obsodbo vodstva albanske partije dela, dosleden
obračun s skupino stalinistov itd.
Nedvomno obračunavanje s Stalinom ni nekaj novega.
Nikita Hruščev je to temo načenjal že na prejšnjih dveh kon-
gresih. Tokrat pa je kult Stalinove osebnosti do kraja spod-
nesel.
Na rdečem trgu v Moskvi je ve-
lik mavzolej, ki je bil zgrajen po
smrti Vladimirja Iljiča-Lenina
kot grobnica velikemu voditelju
oktobrske revolucije in prve so-
cialistične države na svetu. Mav-
zolej je sestavljen iz kamnitih
blokov, ki so bili pripeljani iz
vseh pokrajin Sovjetske zveze. V
njem so dolgo vrsto let počivali
balzamirani posmrtni ostanki Le-
nina, po smrti Stalina pa tudi on
sam.
Skoraj ni dvoma, da je zamisel
takega mavzoleja Stalinova, ki se
je hotel predstaviti kot največji
prijatelj Lenina in tako tudi kot
človek, ki je najbolj poklican na-
slediti njegove velike ideje ...
Niso redki tisti, ki so kot pre-
pričani revolucionarji začutili
nasprotje med resnično Lenino-
vo osebnostjo in tistim kar je po-
čenjal Stalin. Mnogi trdijo, da bi
Lenin nikoli ne dovolil kakršne-
ga koli malikovalstva in to lahko
verjamemo, če se le malo poglo-
bimo v svetel, človeški in skro-
men Leninov lik.
Stalinova ideja z Leninom pa
je bila le začetna stopnica za iz-
grodnjo kulta svoje lastne osebe.
Lenin je bil kaj hitro postavljen
v senco in Sovjetska zveza je bi-
la od leta do leta vedno bolj »-sta-
linizirana«. Po njem se je ime-
novalo vrsto mest, tovarn, kol-
hozov, sovhozov. Skoraj ni bilo
mesteca, kjer bi ne stal Stalinov
spomenik.
O tem kroži anekdota:
— Ob neki priliki so sklenili
postaviti spomenik Maksimu Gor-
kiju. Zvrstilo se je nešteto ki-
parskih osnutkov pred očmi ko-
misije. In ko so se naposled mno-
žice zgrnile k otvoritveni sveča-
nosti, je na trgu stal velikanski
kip Stalina v mogočni drži, ki
zatopljeno prebira knjigo Maksi-
ma Gorkija ...
Precej vode je steklo po koritu
reke Moskve od smrti Stalina, od
prvih javnih kritik Stalinovih na-
pak, pa do dneva, ko je Hruščev
na 22. kongresu postavil vpra-
šanje, če je Stalin zaslužil, da
njegovi posmrtni ostanki ležijo
vštric z Leninovimi v marmor-
nem mavzoleju?
Toda ali je s tem že dokončno
odzvonilu kultu Stalina v Sov-
jetski zvezi? Poročila od tam go-
vorijo o množičnih zahtevah, da
se naj odstranijo Stalinovi kipi,
slike, naj se preimenujejo po
njem imenovana mesta, trgi, ave-
nije, parki ter drugi javni kraji.
Hruščev ima za seboj večino, ko
je predlagal, da bi na Rdečem tr-
gu postavili jspomenik neštetim
žrtvam Stalinovega terorja. Mla-
dina je pri tem najbolj odločna,
saj so bili študenti prvi, ki so od-
stranili Stalinov kip z avle mo-
skovske univerze. Mavzolej je,
tako poročajo »zaradi popravil«
zaprt. V noči, po govoru Hrušče-
va, so izpred mavzoleja baje iz-
ginili vsi venci, med njimi venec
Cu En Laja, na katerem je pisalo:.
»Stalinu, velikemu marksistu in
leninistu«.
Toda čujejo se tudi drugačni
glasovi. Da je Stalin vendar bil
iskren leninist. Da je bil napo-
sled on tisti, ki je izvojeval zma-
go domovinske vojne. Da je sicer
imel napake, pa vendar obilo
dobrih lastnosti, itd.
Iz Moskve je v Peking odletel
Cu En Laj mrkega obraza. V Ti-
rani se Enver oklepa kulta Sta-
linove osebnosti, ker je tudi
njegova oblast grajena na enakih
temeljih.
Kult osebnosti je obsojen, ni
pa še odmrl. Odmrl bo skupaj z
birokracijo in vladavino v imenu
delovnih množic nad delovnimi
množicami samimi.
Zgoraj: Stalin ni trpel nobene
kritike, niti dvomljivega pogleda.
Na sliki ga vidimo s sedanjim
voditeljem sovjetske države Niki-
to Hruščovom, ki po mnenju po-
znavalcev hierarhije v Kremlju še
tik pred Stalinovo smrtjo ni bil
med prvimi desetimi na »rang
listi«. — Spodaj: Do mavzoleja
na Rdečem trgu se neprestano vi-
je dolga kača ljudi, ki želijo vi-
deti velikega Lenina. V bodoče
bo Lenin spet sam, ker so Stali-
nove posmrtne ostanke pokopali
drugje.
Prizor z Rdečega trga
— Polžek pokaži mi roge, polžek skrij roge... Otroci najdejo za-
bavo v marsičem. So otroci, ki se ne zmenijo za drage igrače in
raje ure in ure premetavajo kos deske, kamen ali kak pisan, list.
Morda zato, ker jim kupljene igrače zaradi svoje dovršenosti jem-
ljejo možnost lastne domišljije? Zlasti veliko veselje pa imajo o-
troci z živimi bitji, le da pri tem obstaja nevarnost, da bi se spre-
menili v sadiste, zlasti če začnejo živali mučiti. Dekletce na naši
sliki ne kaže hudobnih namenov do polža, »ki ima roge in nosi hi-
ško kar s seboj«
NESREČNEŽ...
—	Ali veš, da je France v bol-
nišnici zaradi poškodb?
—	Nemogoče, še sinoči sem ga
videl z neko črnolasko?
—	To drži, videl ga je tudi njen
mož...
PREPOZNO...
—	Slišal sem, da želi biti tvo-
ja tašča sežgana?
—	Res je, toda šele po smrti...
Mešanci z imeni IVledulič, Antič in iViuštar&ič
Skrivnost otokoi ki razpada
Jugoslovane najdeš po vsem
svetu, zlasti pa vrle Primorce in
Dalmatince. Znano je, da so med
prvimi kolonizatorji Amerike bili
tudi naši ljudje, saj so dubrovni-
ški mornarji kmalu za Kolumbom
pripluli na nov kontinent.
Toda tokrat gre za drugačno
zanimivost.
Blizu otoka Svete Helene, kjer
je preživljal zadnje dni Napoleon,
je mali otok, ki je dobil ime po
portugalskem pomorščaku Tristi-
anu de Cunha. Otok je Vulkan-
skega izvora in je bil naseljen
pred 150 leti. Prvi prebivalec je
bil angleški kaplar, ki je tu s
črnskimi vojaki stražil, da bi kdo
z otoka ne poskušal osvoboditi
Napoleona na sosednji Sv. Heleni.
Ko je bil demobiliziran, je kaplar
ostal z ženo, ki je bila mešanka.
Bližnji rt Dobre nade, ki je ne-
varen tudi današnjim ladjam, je
pred stotimi leti bil nema priča
mnogim pomorskim nesrečam.
Tako so se na otoku de Cunha
nabirali brodolomci. Nekateri so
odšli, drugi ostali, bližnja Sveta
Helena pa je z dekleti zalagala
otok, tako da se je število družin
povzpelo na okoli petdeset.
Nedavno je na otoku ponovno
začel delovati vulkan, ki je prav-
zaprav pred sto in stoletji dvignil
morja otok de Cunha. Ce je
takrat deloval ustvarjalno, deluje
zdaj rušilno. Hitro kruši kos za
kosom v morje in v nekaj letih ga
verjetno sploh ne bo več. In pre-
bivalci? Morali so vzeti pot pod
noge. Ce so bili ustanovitelji bro-
dolomci, so zdaj vsi skupaj po-
novno postali isto. Med preselje-
nimi otočani, ki zdaj živijo na
otoku Orkini, so poleg španskih,
angleških, portugalskih imen tudi
tri rodbinska imena Medulich,
Antiech in Muchtarshich. Prva
dva sta brodolomca z ladje »Ita-
lija«, ki se je ponesrečila blizu
otoka de Cimcha leta 1892, med-
tem pa je Mustaršič bil na otoku
že poprej.
Otok, ki razpada, je bil posred-
nik, da se je zvedelo za jugoslo-
vanska imena med mešanci na
otočju Jugozahodne Afrike. Mor-
da bodo Meduliči, Antiči, in Mu-
štaršiči, ki jih ni malo vzdolž Ja-
drana, zvedeli za svoje daljnje
sorodnike, kajti novico je objavi-
lo več naših časopisov.
NEVESTA JE POŠKODOVALA
ŽENINA
V bližini Cajniča na Hrvaškem
je nevesta povzročila nesrečo že-
nina in s tem tudi odložitev po-
roke.
Po običaju mora nevesta, ko
vstopi v hišo bodočega soproga,
prevrniti poln čeber vode, da bi
prinesla srečo v hišo.
Pa se je zgodilo, da se je ob
čeber spotaknil ženin, se položil
po tleh kolikor je bil dolg in ši-
rok ter si zlomil nogo.
Kdo je bil neroda, je jasno, po-
roka pa je bila odložena ...
LAHKO JE SE SLABŠE...
—	Nič hujšega ni, kot če naj-
dem lase v kosilu!
—	Kaj to? Vidi se ti, da nisi
poročen. Lahko bi bilo ravno na-
robe ...
_ ??9
NOVA
KLEOPATRA
še pred enim letom je Elizabet
Taylor ležala blizu smrti v lon-
donski kliniki. V tem času pi ja
že najdemo v Rimu, kjer pod
vodstvom Jožefa Mankiewicza
snema film o Kleopatri, ki je že
zdaj, na samem začetku terjal
5 milijonov dolarjev stroškov.
Zgodba o egiptovski kraljici je
bila že neštetokrat posneta na ce-
luloidni trak. Kaže, da vse film-
ske »bombe« ženskega spola,čaka
naposled tudi ta vloga. No, videli
bomo, kakšna bo Kleopatra v in-
terpretaciji lepe Lizike.
GOEBELS BI MU PLOSKAL
Ko sem na dan mrtvih v Grad-
cu po odkritju spomenika na cen-
tralnem pokopališču zavil med
množico proti mestu, sem segel
po časopisu »Die neue Zeit«, v pre-
pričanju, da bom v zvezi s kome-
morativnim dogodkom našel na
njegovih straneh besede, kakršne
so pod obokom tisočih imen govo-
rili Matzner, Pitterman in drugi.
(List je namreč glasilo avstrijske
socialistične partije).
Toda bil sem dobesedno šokiran
ob stavkih, ki se jih je privoščil
v uvodniku sam glavni urednik.
Članek je bil poln podlih obreko-
vanj in pravega fašističnega sa-
dizma. Kaj je pisalo v tem zmaz-
ku bom opisno ponovil:
... Med ostalimi počiva tu 65
pripadnikov »Pohorskega bataljo-
na«, ki so svojo dejavnost začeli
z umorom nemškega župana Witz-
manna in potem izvršili še okoli
105 akcij, likvidacij, požigov itd
S takim pisanjem je hotel član-
kar »opozoriti«, da tu ne gre za
žrtve, temveč za posledice vojne
— zob za zob. Hoče pojasniti, da
so nacisti z upravičenostjo pobi-
jali tudi talce, češ, to je pač nuj-
no zlo kot mera zaščite »nemških
civilnih oseb«.
Spomnimo se na ton, v katerem
je o odporniških gibanjih, zlasti
pa o osvobodilnem boju v Jugo-
slaviji, pisala Goebelsova propa-
gandna druščina Hitlerjevega
Reicha? Je člankar, o katerem pi-
šem, kaj boljši? Streljanje talcev,
deportacije, poboj otrok in žena,
izenačuje z merili neke »fer voj-
ne«. Nemškega župana, kot ekspo-
nenta Hitlerjevega naročila »Na-
pravite mi Spodnjo Štajersko
nemško, obravnava kot »nedolž-
no civilno osebo«, prav tako dru-
ge »nedolžne žrtve«, ki jih pri nas
poznamo kot gestapovce, volks-
deutscharske ovaduhe, sestav-
Ijalce seznamov deportacij...
Ko sem prebiral te vrstice, so
mi v ušesih zvenele besede gospo-
da Pittermanna, ki je dejal, da se
globoko priklanja brezštevilnim
žrtvam in obljublja čuvati izroči-
lo borcev proti najhujšemu so-
vražniku svobode in človečnosti.
Ali pa besede predsednika Av-
strijsko-jugoslovanskega društva
Matzner j a, ki je izjavil, da so-
borci teh žrtev ne bodo nikoli po-
zabili svojih tovarišev in bodo
vedno na straži njihovih idealov.
Ne želim podvomiti v iskrenost
vseh teh velikih besed, toda ne
morem si predstaviti kakšno pod-
poro je obema hotel nuditi pisec
članka? Storil jim je zelo slabo
uslugo kot pripadnik iste politič-
ne stranke.
Pred očmi imam zgrbljeno
mamco, ki je prižigala s tresočo
roko svečke na mrzlem marmor-
ju, potem pa nepremično ure dol-
go jokala — neutolažljivo, krče-
vito in obupano. Kajti tam ležijo
njeni sinovi. Tam je zakopano
vse, kar ji je bilo v veselje...
Pred očmi imam zbegano druž-
bo graških gospa in dobro slišim
njih šepet:
— Naposled mora vendar priti
pobratenje in nastopiti čas pozab-
Ijenja in odpuščanja ... —
Da, cenjene gospe. To si želimo
in to željo izraža veličasten lok
spomenika kot most miru med na-
rodi. Tcda če podvomim v čistost
te želje, je k temu pripomogel
»vrli uvodničar« lista »Die neue
Zeit«.
Hudo je pa verjeti, če kdo isto-
veti obešene, prebodene, ustrelje-
ne in zastrupljene žrtve fašizma s
pravično kaznijo nad nacističnimi
krvoloki. Hudo je imeti v spomi-
nu razstreljen spomenik borcem
v Celovcu. Težko je verjeti v
v iskrenost o dobrem sosedstvu
ob onečaščenju spomenika v Be-
gunjah, na Frankolovem.
Kako naj verjamem v pošte-
nost takega »demokrata«, kot je
graški člankar, ki zavito zagovar-
ja in podpira ljudi, ki rišejo klju-
kaste križe na židovske sinagoge,
ki kot turisti pri nas javno zmer-
jajo z besedami »banditi«. Ali je
v pismu odnehal z revanšizmom,
je pozabil na »Drang nach Osten«,
če v svojem skrpucalu govori o
Mariboru kot mestu »damals
mehrheitlich deutschen Stadt«
(takrat pretežno nemškem)?
V ušesih pa mi zvenijo tudi be-
sede židovskega duhovnika ob
odkritju, ki je dejal:
—	Po tem, kako spoštuje po-
sebnosti judovske manjšine, se
meri kulturna stopnja naroda.
To je res. Pristavil bi še tole:
—	Po tem, kako so v svojih na-
cionalnih mejah uspeli zatreti fa-
šizem kot največje zlo človeštva,
se meri resnična želja po miru in
sožitju. Najmanj pa se moremo
sprijazniti s trditvijo, da bi do-
puščanje in skrita podpora faši-
stičnega oživljanja bila »odlika
demokracije«!
J. Krašovec
Navkljub prizadevanju nekaterih, da bi zmanjšali uspeh odkritja
skupnega spomenika žrtvam na pokopališču v Gradcu, se je sve-
čanosti poleg 2.000 Slovencev iz Jugoslavije udeležilo vsaj še 3 do
4.000 avstrijskih državljanov.