XLVIII. LETNIK
1928
X. ŠTEVILKA
LJUBLJANSKI ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
ODGOVORI
OTOK AR   BREZI NA
Nad nami je kletev; še v hrepenenja najvišjem poleti sužnji smo teže zemlje, v tmo svoje krvi smo ujeti.
«Močni ste in nesmrtni; in vaše duše nerazodete
nosijo v sebi pomladi in solnca, trgatve in žetve neštete.»
V molku vesoljstva, sred zvezd, ki gasnoč so zakrvavele,
kakor v verigi stražnih sovražniških ognjev so duše nam osamele.
«Oborožencev oklepi teže vas: izbrani ste, da se borite in da v tej borbi vsa bitja na zemlji osvobodite.»
Na poraženca prsi razbite poklekati, nekaj nas sili, a ljubiti ne znamo, ne znamo, še če bi radi ljubili.
«Kakor nezrelo sadje ste trdi; a v tajnih poletij žaru zorite za praznik bratskih objeti j.»
Radost je solnce, gledano v snu: ko vzbudiš se, izgine: s tisoč očmi zre bolest in nikdar v snu vsa ne premine ...
«Z milijoni ste v tajno vez bratstva se zlili
in v milijonov radosti samo boste se veselili.»
K plavajočim otokom po brazdi široki vonjave plujemo . . . Plujemo in otoki plujo in nikdar se ne približujemo .. .
«Vaši kraljevski pogledi so vas s slepoto zastrli:
v blesku otoki, ki v duši cveto vam, pred vami so se odprli.»
(Iz zbirke «Ruce» prevel Fran  Albrecht.)
SPOMINSKA
MIRKO   PRETN A-R
Čas ločitev, trdi čas, rečeš mirno drugu: srečno. Vrneš se, poglej v obraz: vse preide časno v večno.
Ne spoznaš ga: brez solza hodiš trdo pot samotno, poješ trdo pesem motno, romaš v dalje brez meja.
37
577