“Z A R J A” MESEČNIK ZA SLOVENSKO ŽENSTVO V AMERIKI. Štev. 1. Julij 1929. Letnik 1. Z veselim srcem na pot. X beseda je meso in kri postala! Slovenska Ženska Zveza je dobila s tem mesecem svoje lastno glasilo po imenu “Zarja”, ki je to, kar sedajle drage sestre članice in druge držite v svojih rokah in citate. Govorile smo, sanjale smo, delale smo načrte za lastno glasilo že dolgo časa. Sedaj pa so te besede meso in kri postale in pred seboj imamo lastno glasilo Slovenske Zenske Zveze. Lastno glasilo pred vas prihaja in vas drage sestre pozdravlja! Ni nobenega dvoma, da se ga zve-selite vse, saj je vaš in otrok vaših srčnih želj. Naj mi bo ob tej priliki kot prvi urednici našega glasila dovoljeno navesti par dejstev, ki se mi zdijo vredni, da jih v imenu naših sester dvignem na častno mesto, kjer naj ostanejo v spomin delu naše SŽZ. To so: potreba, namen in cilj S.Ž.Z. Da je bila Slovenska Zenska Zveza nam Slovenkam v Ameriki potrebna, govorijo dejstva, da se ni še nobena slovenska organizacija take ali take oblike tako hitro razmahnila, kakor se je baš naša SŽZ. Umevno je, da če bi ne bila potrebna, bi tega ne dosegla. Potrebna je bila, zato se je na hitro razvila v to, kar je že danes in se neprestano razvija naprej v mogočno deblo in obeta biti ta naša S.Z.Z. še prav močno drevo na polju slovenskih organizacij v Ameriki. Namen in cilj SŽZ. je znan. Organizirati slovensko ženstvo, isto izobraževati gospodarsko, kulturno in politično, ter skrbeti za svoje članice tudi karitativno, je ves namen naše zveze. Ravno tu ima naša S.2.Z. nekaj, na kar bo lahko ponosna vedno in kar ji bo delalo čast vsepovsod med kulturnim svetom, kamorkoli bo segal njen delokrog. Ta točka v našem programu je izobraževalni namen. Slovenska Ženska Zveza je takoj ob ustanovitvi izvolila tudi prosvetni odsek, kateremu je izročila v oskrbo izobraževalno delo v zvezi. In izobraževalno delo, ki je eno izmed glavnih točk v programu naše zveze, je tista točka, na katero bomo lahko pri naši zvezi vedno ponosne. To je najsvetlejša točka v programu naše zveze. Prosvetni odsek SŽZ. je lani izdal knjigo “Ameriška Slovenka”. Že s tem je pokazal, da je njegov namen resno, delati za prosvetno povzdigo med slo- venskim ženstvom v Ameriki. Knjiga je vzbudila precej zanimanja med našim tukajšnjim ženstvom in tudi stara domovina ji daje priznanje. To je dokaz, da naše delo vzbuja rešpekt in da ga morajo vsi pripoznavati tako ali tako. Nato je sklenil glavni odbor, da zveza začne, kakor hitro bo ista štela 2000 članic, z lastnim glasilom, mesečnikom. Nov duh in novo navdušenje se je ravno radi tega začutilo med članicami in m bilo dolgo, ko so naše vrle agitatorice prekoračile mejo števila 2000 članic. Dokaz, da je bil to enoglasen odgovor članic: me hočemo lastni ženski list — glasilo. In tu smo sedaj. Tu je sedaj pred vami in med vami vaš lastni list. V njem je pisana naša ženska beseda in v njem in potom njega bomo delale odslej članice SŽZ. še za večji in boljši razmah naše ugledne zveze. Tu je naša “Zarja” in ž njo prihaja za slovensko ženstvo v Ameriki resnično zarja naše nove dobe. Zavedamo se, da je delo, ki ga vršimo, težavno in odgovorno — a je pa toliko bolj hvaležno! Ali ni hvaležno delo, dvigati naše slovenske žene kvišku k izobrazbi in jih voditi k napredku in boljšemu medsebojnemu umevanju? Ali ni hvaležno delo delovati na to, da dobi slovenska žena v Ameriki v naši javnosti upravičen ugled in tisto mesto, katero ji v družbi po vsej pravici pripada? Je, je. Ta potreba je rodila našo SŽZ. in radi tega smo tukaj. Zato pa kvišku slovenske žene in slovenska dekleta! Na delo junaško za našo SŽZ., in sedaj za njeno glasilo “Zarjo”! Sprejmite svoj lasten list kot svojega otroka. Pomagajte mu, da se bo širil, naj ga bere ves naš slovenski ženski svet v Ameriki in spoznava, zakaj smo tukaj z našo SŽZ. Dopisujte vse, ki ste zmožne sukati pero, da bo naš list res to, zakar je ustanovljen, to je ženski, slovenski in izobraževalen. \ K sodelovanju vabimo tudi naš mladi ženski svet. “Zarja” bo poleg slovenščine prinašala tudi članke, dopise in razne razprave, nasvete itd., v angleščini, kajti poleg tega, da je slovenska, je tudi ameriška, ker je bila tu rojena. Zato mladi svet, na noge! Naše tu rojene mlade Slovenke posedujejo mnoge visoko izobrazbo. Vas vabimo k sodelovanju. Obogatite s svojim znanjem tudi druge, ki v I svojem življenju niso imele prilike priti do zaklada izobrazbe, kakor ve. Vsako sodelovanje bo vpošte-vano in z veselim srcem sprejeto. Z najboljšimi upi v bodočnost se podajamo na pot z lastnim glasilom “Zarjo” ter pri tem najpri- srčneje pozdravljamo vse glavne uradnice, vse članice SŽZ., kakor tudi vso slovensko javnost. Bog živi! Julia Gottlieb, zač. urednica “Zarje”. Prva rožica. GLASILO se spomladi ptičkov petje, Ko prva cvetka nam je zacvetela, Peresca pisana za kras imela, Ter se razvila dalje v bujno cvetje. SLOVENSKE matere imele štetje, Si zaslužile slavo svoj’ga dela, Naj tudi pesem bi o tem se pela, Kako za mnoge našle so zavetje. ŽENSKE na polju rožic so iskale; Da lepše spletle venec svoje slave Pridružile se jim dekleta zale. ZVEZE želijo med seboj si prave, Da v slogi zveste vedno bi ostale In “zarja” naj sijala jim z višave. F. Rožnik. Slovenski materi. ATERIN dan je za nami in mesečniki ne omenjajo več “matere”. Naša nadebudna “Zarja” ni mogla zapeti slavospeve materam, ker še ni eksistirala. Danes pa, ko v vsej svoji lepoti, čilosti in kipeči mladosti stopa pred Vas, polna krasni načrtov, poguma, pogled zaupno obrnjen v Boga, ker ve, da bo z njegovim blagoslovom storila mnogo dobrega za naš slovenski narod, danes, pravim, že ko j v začetku svojega življenja neče pozabiti svoje roditeljice, slovenske matere. Z ljubeznijo se je spominja, hvaležna ji je. Rada bi ji zapela slavospev, kot ga še nikoli ni noben pesnik zapel svoji najdražji. Rada bi ji v toplih besedah povedala vse, kar ve, da bi moglo zveseliti materino srce, a zdi se sama sebi nezmožna, ker zna, da ni še bil rojen človek, ki bi dovolj proslavil svojo mater. Ve, da bodo besede, ki jih hoče spregovoriti materam v pozdrav, samo jecljanje malega otroka. Ve pa tudi, da je otroško čeblanje materam najslajša godba. Pozdravljena mati slovenska, ker glej, Tebi se moram zahvaliti za življenje, katerega se tako veselim. Brez Tebe bi mene ne bilo. Zagotavljam Te svoje ljubezni in udanosti. Ti boš vedno prva v mojem srcu in hvaležnost moja Te bo spremljala do groba in še preko njega. Pozdravljena iz srca, mati slovenska, Ti velika nositeljica narodne misli. Kaj bi bil brez Tebe naš narod? Kje bi bila naša slovenska govorica, če je Ti ne bi čuvala kot dragoceno svetinjo iz domovine in je ne bi izročala svojim malim kot velik zaklad, ki ga morajo braniti pred roparji in se ga nikoli ne smejo sramovati. Pozdravljena tisočkrat mati slovenska, Ti verna svečenica vere. Z ljubeznijo vodiš srca Tvojih dragih k Bogu. V srca svojih malih sadiš korenine vere, ki postaja z leti močna, da je noben val brezver-Stva ne more'zagrniti. Da Tvoji otroci dobe krščansko vzogojo v šoli, je Tvoja velika zasluga, ki Ti je Bog ne bo pozabil. Pozdravljena iskreno, mati slovenska, usmiljenka vsakemu, ki trpi. Ce kdaj potrka potrebna roka na Tvoja vrata, ne odpreš samo svoje hiše, ampak tudi srce in roko. Z ljubeznijo otiraš bratske solze. Pozdravljena, mati slovenska, ljubiteljica Gospodove hiše! Njena lepota je Tvoja velika skrb. Da duhteče cvetke kinčajo naše oltarje, da je cerkvena obleka dostojna, je navadno po vseh naselbinah Tvoja zasluga. Zato Te naj Vsemogočni blagoslovi! Naj Te čuva, krepi, podpira na Tvoji živ-Ijenski poti. In Marija naj bo vedno s Teboj. —S. “Zarja.” Kako lepo, kako pomenljivo ime; — Zarja naznanja prihod novega, krasnega dne. — Ptički jo pozdravljajo s petjem, rožice nagibljejo svoje rosne glavice k prihodu solnca, katerega zarja napoveduje. — Zemlja se pro-buja, noč se umika, ko se zasvetijo prvi žarki — zarje. Tudi naše glasilo, katerega prvo številko imate danes pred seboj, naj svedoči vse, kar je v tem lepem imenu zapopadenega. Naj s svojimi žarki— s širjenjem izobrazbe, enotnosti in sloge — napove konec temni noči, našemu razdvoju, naši razkropljenosti. Kakor ptički jutranjo zarjo, z veseljem pozdravljamo tudi me našo “Zarjo” — glasilo naše organizacije. Ta bo vez med nami, ki nas bo združila, zbližala, zedinila. Bo nam res kot začetek lepega dne, katerega zora oznanja. Glasilo organizacije je duša, v kateri se zrcali vse članstvo. Glejte, da bo to zrcalo kazalo vedno lepo sliko. Naj ne bo v našem glasilu prostora za spletke in prerekanja, ampak samo za stvarna razpravljanja. Glasilo naj prinaša vse, kar zanima zavedno ženo in dekle. Potrudi naj se za izobraževalne članke, zdravniške in gospodinjske nasvete in sploh vse, kar bi nam koristilo. Ve članice pa dopisujte in čitajte in bodite ponosne na naš list. Lastno glasilo nam je bilo potrebno, ker v javen list, kot je bilo naše dosedanje glasilo, ne moremo pisati vsega, kar bi zanimalo samo ženske, ker bi se lahko moški čitatelji po pravici pritožili, da vzamemo preveč prostora. Če pa hočemo prav vršiti našo nalogo, ki nam jo organizacija predpisuje, moramo pisati še več, kot smo dosedaj. Tudi niso vse članico naročene na A. S. in torej ne vedo, kaj se pri organizaciji godi. Edina pomoč je torej lastno glasilo, katerega bo vsaka članica prejemala in bo lahko v njem čitala, kako se gibljejo drugod. Prva številka glasila je posvečena slovenski materi, trpinki, ki se je prva borila z narodnimi in so-cijalnimi težkočami v novi domovini; junakinji, ki si je upala zapustiti dom in se napotiti v tuje kraje, za negotovo bodočnostjo; materi, ki je svojo deco vzredila in vzgojila v ponosu na slovensko narodnost in svojo vero. Posvečena pa je prva številka našega glasila pred vsem materam, ki so članice S.Ž.Z. S tem, da so se takoj pridružile ženski organizaciji, so dale dober vzgled svojim hčerkam, kakor tudi ostalim; saj veste, da pregovor pravi: Besede mičejo, zgledi vlečejo. Na tem mestu se v imenu organizacije prav lepo zahvalim našemu dosedanjemu glasilu, listu Ame-rikanski Slovenec, za vse usluge in prijaznosti, ki so nam bile naklonjene. Upam, da mu članice ostanejo za vedno hvaležne za vse, kar je za našo organizacijo storil. Našemu novemu glasilu pa želim, da bi res sijalo kot zarja in osvetljevalo ozračje Slovenki v tujini, dokler ne vzide solnce in nas vseh, kar nas je v Ameriki, ne najde združenih v edini slovenski ženski organizaciji, Slovenski Ženski Zvezi. Marie Prisland, predsednica S.Ž.Z. M. PRISLAND, preds. S. Ž. Z. Mrs. Bara Kramer, svetovalka, San Francisco, Cal., ki je svetovala sedanjo kampanjo Slov. Ženske Zveze in je tudi iz svojega darovala $25.00 v ta namen. 4 “ZARJA" Slovenska žena v Ameriki. RISELJEVANJE slovenskih delavcev se je vršilo večinoma s kmetov. Prinesli so seboj tako izobrazbo in oliko, kakoršna je bila tedaj v njih domači vasi. Izobraženih je prišlo razmeroma prav malo, namreč nekaj duhovnikov in dijakov, ki so tu nadaljevali svoje študije. Večinoma izmed njih se je odločila za duhovski stan, trije so postali zdravniki. Slovenski delavec v tujini je moral prijeti za najtežja in najbolj nevarna dela, ker si radi neznanja jezika ni znal pomagati drugače. Zadovoljiti se je moral z najbolj siromašnimi stanovanji in najskrom-nejšim načinom življenja. Poleg tega priseljevanje ni bilo sistematično, kakor na primer pri Nemcih za časa kulturne vojne, kateri so se izseljevali z družinami. Posledica je bila, da je bilo preveč moških in premalo žena in deklet. Ako so razmere dopuščale, je skušal -vsak dober in pošten mož dobiti svojo ženo in družino iz Slovenije. Kakor hitro je taka žena dospela semkaj, si je poleg svoje družine vzela v oskrbo po šest, dvanajst in še več drugih, katerim je dajala proti mali odškodnini hrano in stanovanje. Ako je prišlo kako dekle, je bilo še večje veselje. Na razpolago je imela takoj po deset ali dvanajst ženinov. Komaj so po svatbi harmonike utihnile, je enako dobila več ljudi na hrano in stanovanje. Iz tega je razvidno, da se je slovenska žena trudila za obstanek svoje družine z možem vred. Naravno, da je v teh razmerah trpela vzgoja otrok in, da slovenska žena ni imela časa za kako izobrazbo: glavno je bilo, da je bila dobra gospodinja. Casi so se spremenili. Danes ima večina slovenskih družin svoje lastne hiše, kjer slovenska žena lahko posveti več časa vzgoji in izobrazbi svojih otrok. In kako težavna je v Ameriki pot do izobrazbe v slovenskem duhu. V stari domovini imajo skoraj v vsaki vasi slov. učiteljico, učitelja, župnika ali kapelana, ki slov. ženam in dekletom dajejo potrebni pouk in navodila. Poleg tega so za višjo izobrazbo v tesni zvezi z belo Ljubljano, sedežem slovenske inteligence. Vsak torej lahko presodi, da je razvoj ženskih organizacij na slovenskih tleh veliko lažji, kakor v tujini. Po večini vse slovenske Amerikanke izhajajo z dežele, brez višjih šol in torej nimamo na razpolago visoko učenih dam in nimamo zaslombe slov. metropole v Sloveniji. Dalje pa mora priprosto ljudstvo gledati v prvi vrsti za svoj obstanek in zato velja še danes prislovica v domovini in tujini, da “žena spada v kuhinjo”. Zadnjih 15 let so slovenske žene ustanovile svoja društva pri podpornih organizacijah po raznih naselbinah. Zanimanje za dosego svojih pravic je rastlo. Med tem je prišla na površje v Združenih državah ženska volilna pravica. Ženske vseh narodnosti so začele hoditi v večerne šole, da so dobile državljanske pravice. Slovenske žene so pred leti ustanovile prosvetno organizacijo “Slovensko Žensko Zvezo”. Začetek je bil težak, ali njih vztrajnost in dobra volja zmaguje po vseh naselbinah. Celo nasprotniki te Zveze so kapitulirali več ali manj. Do sedaj so imele za glasilo list Amer. Slovenec, kat. dnevnik. Letos pričnejo s svojim listom “Zarja”. Kaj imajo te ženske še vse na svojem programu, ne vem. Vem pa, da smo mi drugi v skrbeh in kar se prosvetne organizacije tiče — odzadaj. Nekateri krogi v domovini prav radi kritizirajo slovnico slovenskih izseljencev. Tem naj bo povedano, da so izseljenci prinesli svoje znanje slovnice s slovenskih tal, iz domače vasi, in je taka, kak’orsno so tam dobili. V mnogih slučajih so si ga z lastno pridnostjo še povečali. Mož in žena po deželi sploh kritizirati ne moreta, ker slovenski izseljenci pišejo v svoje liste 95 odstotkov več, kakor v domovini preprosti narod. Naša mila, lepa Slovenija dosedaj ni storila za nas izseljence prav ničesar na nobenem polju, da bi bilo imena vredno. Napravila je križ čez nas vse in nas prištela med izgubljene sinove in hčere. Da nas krivično sodijo, je jasno. Izgovor, da ne poznajo naših razmer, je prazen. Ako se jim resnica pove ali dokaže, se sramujejo iste v javnosti pripoznati. Vse premalo materinske ljubezni in preveč dolarske! In to nas boli. Da so se družinske razmere pri nas zboljšale, gre velika zasluga našim katoliškim ženam. Dobra žena, krščanska mati, je zlata vredna. Ako ji čas dopušča, zakaj bi ona ne smela sodelovati po svoji moči in zmožnosti pri ženski organizaciji, katera je združila slovenske žene in dekleta bolj kakor katera druga organizacija širom Amerike. Zanimanje za Slovensko Zensko Zvezo je veliko in raste od dne do dne. V organiziranju je edina pot, po kateri pridejo slovenske žene in dekleta v poštev v javnosti in pri drugih organizacijah. Ako ne boste skupno nastopale, ne pridete nikoli do svojih pravic. Bodite ponosne hčere katoliške Cerkve in svoje domovine Slovenije ter zavedne članice svoje vrle organizacije. Rev. James Cherne. P Na plan, ženski svet! DKAR se je ustanovila S.2.Z., je komaj poteklo dve leti in pol. V tem kratkem času pa smo pod njeno okrilje zbrale 2750 članic, njeno premoženje pa znaša $8000.00. Sedaj imamo še lastno glasilo, katerega prvo številko danes čitate. In vse to smo v tako kratkem času dosegle in še to s temi ubogimi “kvoderčki”. Prepričane smo, da na organizacijo prihaja blagoslov od zgoraj, da nam vse tako dobro gre. Sedaj pa, ko imamo lastno glasilo, katerega bo vsaka članica dobivala, in upam, prečitala od konca do kraja, bo navdušenost za Zvezo še večja. Do sedaj so samo tiste članice, ki so bile naročene na Amer. Slovenca, vedele, kaj se pri organizaciji godi. Lastno glasilo bo pa obveščalo vse. Tudi ne bo radi tega asesment povišan, ampak ostane kot navadno. Ker sem pa prepričana, da se bo z lastnim glasilom večalo tudi zanimanje za organizacijo, vam bom stavila ta-le predlog: Vsaka si naj kar danes oblju- bi, da bo vsaj eno novo članico Zvezi pridobila, in sicer do konca tega leta. Ob novem letu nas mora biti pet tisoč, pa naj vzamemo članstvo, kjer hočemo. Kaj pravite na to, sestre? Kar vidim vas, kako se smejete in trdite, da nas je lahko še več, ko bi hotele. Jaz sem istega mnenja. Toraj tega pol leta HOČEMO biti posebno aktivne in pridne, da podvojimo zvezino članstvo in pozdravimo novo leto s pet tisoči zdravih, nadebudnih, zavednih članic. Samo to uslugo mi storite, sestrice, potem vam bom dala za nekaj časa mir! Že iz veselja do našega napredka, iz hvaležnosti do ustanoviteljic vaših podružnic, v znak priznanja našemu lastnemu glasilu pojdimo na delo. Naj se klic “Na plan ženski svet”, glasi od oceana do oceana, po celi Ameriki, vsepovsod, kjer biva slovenski rod, kjer utripa slovensko žensko srce. Naj odmeva iz naših slovenskih naselbin, visoko naj doni in prikliče vse naše ženstvo pod okrilje Slovenske Ženske Zveze! MARIE PRISLAND, predsednica S.Ž.Z. PRVA ZASTAVA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE. 'I-C'' • Največja Podružnica pri Slovenski Ženski Zvezi, št. 10, Collinwood, Ohio, je dne 5. maja t. 1. blagoslovila in razvila svojo zastavo, s katero se udeleži Vseslovenskega katoliškega shoda v Lemontu, dne 7. julija t. I. Prvi dve deklici ste: Miss Hribar in Miss Ilovar. Druga vrsta: 1. Miss Rejc, 2. Miss Cha-pich, 3. Miss Krajc, 4. Miss Rogelj, S. Miss Anna Oblak, 6. Miss Dremšek, 7 ?, 8. Miss Grill, 9. Miss Švigelj, 10 Miss Sižan, 11. ?, 12. Miss Kancilja, 13. Miss Grill, 14. Mis6 Sviglej in IS. Miss Nagode. Tretja vrsta: Mrs. Poznič, Mrs. Mihelčič, Mr. Svetek, boter zastavi; Mrs. Svetek, botra zastavi; Mrs. Marie Prisland, glavna preds. in častna gostinja; Mrs. Urbas; Mrs. Glavan, gl. podpreds.; Mrs. Rovere; Mrs. Darovec, gl. uradnica. Četrta vrsta: Mr. in Mrs. Mausar, starešin je; Mr. in Mrs. Zulich, stari oče in mati; Mr. in Mrs. Hribar, oče in mati; Mr. in Mrs. Krall, stric in teta; Mr. in Mrs. Grdina, Jr., brat in sestra. Peta vrsta, tovarišice: Miss Rejo; Miss Straus; Miss Rovere; Miss Salmich; Miss Urbas; Miss Strune; Miss Chapich; Miss Klinc; Miss Grmek; Miss Trepal in Mr. Zerovnik, hči in sin. Šesta vrsta: Miss Mivšek; Miss Grill; Miss Grill; Miss Dobnikar; Miss Ferlin; Miss Brodnik; Miss Beck; Miss Zakrajšek; Miss Kushlan. Sedma vrsta: Mrs. Kancilja, zastavo-nošinja; zastava s podobo Male Cvetke; Miss Cernemelj; Miss Rovere in Miss Kolar. 0000-0000000-0 Izza dni trpljenja. — IZVIRNA POVEST. Spisala Paula L. V ■... .v oooooooooooo > OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000-000000000000000000000 M LADO in staro — vse je drlo skupaj. “Vojake dobimo!” — ta klic se je razlegal od enega konca trga do druzega in segal tja gori v beli gradič, kjer so se že pripravljali za sprejem novih gostov. Večina tržanov jih je pričakovala z nestrpnim veseljem: Nekateri so upali od njih do- bička pri prodaji živil, drugi pri oddaji stanovanj; ženski spol je pričakoval zabavnega znanja, vse skupaj pa je morila radovednost, saj je bilo to prvo vojaštvo, ki se je nastanilo tu. “Gospa, gospa, že gredo!” je kričala na ves glas sobarica z okna doli v vrt, kjer se je okoli rožnih grmov mudila mlada grajščakinja držeč v roki že cel šop dehtečega belega jasmina. Vrgla je cvetje na klop in zaklicala oni gori: “Ana, pridite hitro po ta šopek in nesite ga brž v jedilnico'v vazo!” Sama pa je stopila v park pred grad, odkoder je vodila lepa cesta v trg. Zdajci je i ona opazila uniformo. Bližal se je jezdec-vojak, ki je tik pred gospodinjo skočil s konja in jo vprašal, če ne bi mogli poleg napovedanih častnikov sprejeti v grad tudi še nekaj konj. Gospa je obljubila i to, in razvesljena, da čuje iz vojaških ust svojo materinščino, vprašala mimogrede, če je pri posadki kaj dosti Slovencev. “Z vseh vetrov nas je naneslo skupaj,” je odvrnil vojak. “Slovencev pa nas ni mnogo, poleg poveljnika le še kakih osem ali deset fantov.” “Kdo je Vaš poveljnik?” se je pozanimala gospa. “Nadporočnik Svetlin.” “Svetlin?” so zastrmele njene vprašujoče oči, da je vojak nenadoma dostavil: “Ali ga poznate?” “Mogoče — ali tudi ne. Svetlinov je dosti,” se je hitro popravila in odslovila s par besedami odposlanca. Ni se mogla otresti nenadne razburjenosti, ki se jo je polotila in morala je sesti na bližnjo klop, tako neprijetno ji je utripalo srce. “. . . menda vendar ne, to bi bilo od sile,” si je šepetala. Cez hip je začula ropot konjskih kopit. “So že tu,” je zdihnila, ne vedoč, naj li krene proti gradu, ali naj počaka jezdece v parku. “Kako neumno, da nisem ostala raje gori. Kaj si bo mislil, če je res on? Izgleda kot da jim prihajam nasproti.” Tako so ji begale misli druga za drugo in tudi pogled ji je bil precej nesiguren, ko se je ozrla na malo četico, ki se je pravkar ustavila pred njo. Krepak nadporočnik je skočil s konja ter jo ce-remoniožno pozdravil. Tudi on ni mogel prikriti male zadrege v prvem hipu. A hitro se je zavedel, da ga opazuje osmero tujih oči, in s službenim gla-srm se ji je predstavil. Takoj nato je dodal: “Gospod župan nas je obvestil, da je milostiva dala na razpolago častnikom našega oddelka stanovanje na svojem gradu. Ako smem torej prositi ...” “Izvolite, gospodje, kar v grad; vse je pripravljeno,” ga je prekinila Lenora in podala roko še o-stalim trem častnikom, ki so poskakali s konj, opa-zivši, da govore z gospodinjo. Vsi skupaj so se obrnili zdaj proti gradu, za njimi pa je sluga vodil konje. Strežaji, kuharica, hišina — vse je priteklo na prag, da vidi novodošle grajske prebivalce. Lenora jih je peljala v jedilnico, da jim z okusnim prigrizkom postreže, dokler jim iz vasi ne pripeljejo prtljage. Ni trajalo dolgo, ko je javil vojak, da so kovčegi že tu in nadporočnik je znal z enim in drugim poveljem dvigniti svoje mlajše tri tovariše izza mize ter jih poslati ven. Za trenutek sta ostala z grajščaki-njo sama. “Franjo, ali je to slučaj, ali je preračunjena komedija? Ti veš, da je moj molž na bojišču?” je nenadoma izbruhnila mlada žena. Začudeno jo je motril. “Preračunjena komedija? Draga moja, kaj pa se more danes sploh še preračunati? In še celo pri vojakih! Višje povelje te vrže zdaj v levo, zdaj v desno; enkrat priletiš dobrodošlo, drugič zopet narobe.” Ironičen smehljaj mu je igral na ustnicah. “Zelo obžalujem, da Ti bo moje bivanje v hiši neprijetno, kakor vidim, a pomagati Ti ne morem, saj veš, kako je pri vojaku: Ukaz je ukaz!” Skoro veselo se je nasmehnil. Ni mu hotela dopustiti te male besedne zmagice. “No, prav! To je pa zame prav prijetno povelje, ki mi dovede v hišo poleg tujcev še dobrega znanca. Upam, da se pri nas ne boš dolgočasil, okolica je zelo lepa” — ga je hitro zavrnila s kolikor mogoče ravnodušnim glasom. V srcu je še dostavila: “Naj le vidi, da me njegov prihod ne razburja.” — (Dalje prih.) ODBORNICAM IN OSTALIM ČLANICAM SLOV. ŽENSKE ZVEZE. Radi pomanjkanja prostora, smo morali odložiti za prihodnjo številko več člankov in drugih zanimivosti ; dopise smo morali pa skrajšati, kar naj prizadeti oproste. Da bo list izhajal redno ob določenem času, ter da bo tudi drugače vse v redu, se prosite vse odbornice in ostale članice, da upoštevate sledeče : 1. Dopisi in poročila morajo biti v uredništvu najpozneje 8. dne v mesecu. Za prihodnjo številko je torej zadnji čas 8. julija. Poleg podučnih člam kov in poročil o ženskem gibanju, se sprejemajo dopisi samo, kar se tiče naše organizacije in podrejenih podružnic. Za vse drugo, kar se godi po naših naselbinah in se ne tiče naše Zveze in ženskega gibanja, se pa poslužujte dnevnika Amerikanski Slovenec, mesečnika Ave Maria in Glasila K. S. K. Jed-note, ker mi nočemo delati konkurence nobenemu slovenskemu katoliškemu listu. 2. Vsa poročila naših podružnic morajo biti čim najkrajša. 3. Prihodnjič bo priobčeno mesečno in pol-letno finančno poročilo. Da bo mogoče redno priobčevati finančna poročila, naj bodo podružnice zanaprej bolj točne, da bo asesment v glavnem' uradu najpoz- neje 25. dne v mesecu. Pri suspendanih članicah mora biti poleg imena pripisan tudi naslov, da se pravo ime izbriše iz imenika. Članice, plačujte točno svoj asesment, da boste redno dobivale list. 4. Vsaka članica, ki se preseli, naj takoj naznani tajnici svoj novi naslov, nakar se to poroča uprav-ništvu. Končno se obračamo do Vas vseh, odbornic in tudi ostalih članic S.Ž.Z., da razširjate ta list med nečlanice, ob enem pa, da nabirate tudi oglase. Vaš list je, slovenske žene in dekleta; več ko boste storile zajn, lepši bo, kar bo v ponos nas vseh članic Slovenske Ženske Zveze. Uredništvo in uprava. POZIV NA VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD. Vse odbornice in ostale članice S.Z.Z. se uljudno vabijo na Vseslovenski katoliški shod, ki se bo vršil 6. do 8. julija, t. 1. v Lemont, 111. V soboto, 6. julija se udeležimo predstave clevelandskih Orlov, v nedeljo, 7. julija zgodaj zjutraj gremo v Lemont in se zberemo pod svojem napisom, kjer se bomo pozneje tudi slikale. V pondeljek, 8. julija, bomo zborovale in sicer v Chicagi. Po tem zborovanju se vrši pregledovanje Zvezinih knjig. Več v listu Amerikanski Slovenec. Na svidenje. Julia Gottlieb, glavna tajnica. PODRUŽNICA ŠT. 20, SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE, JOLIET, ILL. ki je dobila prvo nagrado v sedanji kampanji za pridobivanje novih članic. Od leve na desno, prva vrsta, sedeče, so ustanoviteljice in sicer: Mary Zupancich, III. nadzornica; Louise Riffel, II. nadzornica; Josephine Erjavec, I. nadzornica; Anna Pluth, tajnica; Agnes Skedel, podpredsednica; Antonia Struna, predsednica; Catherine Petrič; Barbara Zel-ko; Josephine Judnich; Mary Russ; Mary Kunstek; Mary Setina; Rose Gorsich, blagajničarka in Catherine Skoff. Druga vrsta, od leve na desno: Catherine Judnich; Helen Mutz; Mary Drago-van; Louise Sladich; Mary Fabian; Anna Bučar; Theresia Galle; Agnes Korelc, Anna Pušnik; Mary Kolar; Antonia Ko-stejc; Mary Laurich; Anna Jerman. Tretja vrsta, od leve na desno: Barbara Vranesich; Anna Pershe; Anna Wardjan; Agnes Vraničar; Louise Na-senbeny; Mary Perush; Miss Angela Korelc; Mary Ažman; Christina Traven; Margaret Malli; Mary Železnik; Barbara Gasperich; Catherina Kuzma; Antonia Jamnik. Četrta vrsta, levo na desno: Mary Ku-glich; Mary Cankar; Jennie Bambich; Mrs. B. Troppe; Mary Marovz, Mrs. F. Troppe; Ursula Grabrian; Theresa Ramšak; Frances Skubic, Helen Ivanich. Peta vrsta, levo na desno: Mary Legan; Frances Gregorich; Agnes Hor-watt; Mary Kocjancich; Frances Uko-vich; Jennie Smrekar; Mary Golobich. Šesta vrsta, levo na desno: Jennie Zel-ko; Mary Dolinshek. Po ženskem svetu. Banka v ženskih rokah. Nizozemska, mala a silno bogata in dobro urejena država, je pravzaprav v ženskih rokah. — Vlada ji kraljica, v parlamentu je veliko število žensk, na poslaniških uradih v inozemstvu istotako. Sedaj so otvorili v Amsterdamu važno podružnico neke velike banke in jo popolnoma prepustili ženski upravi; v ravnateljstvu in v službenem osobju so same ženske. V obče sc moški nič ne pritožujejo, da sc “ženske silijo v ospredje”, nego složno delajo z njimi — in blagostanje vlada v državi kakor malokje drugje. * * * Prva odvetnica v Ljubljani je Zora Tominškova, ki sc je letos vpisala v imenik odvetniške zbornice v Ljubljani. .Prisrčno in s ponosom čestitamo svoji rojakinji ter smo ji hvaležne, da je prva med Slovenkami stopila na to pot, ki je bila tudi pri drugih narodih ženi dolgo otežkočena. * * * Mednarodna ženska zveza za mir in svobodo, ki bo zborovala letošnje počitnice v Pragi, bo predvsem razpravljala o vprašanju: “Kako sc more udejstviti To in ono. Kelloggov pakt?” ter bo zopet povzdignila svoj glas za odpravo krvave vojne in za popolno vojno razorožitev sveta. * * * Ženske na županskih mestih. Pri letošnjih občinskih volitvah je bilo na Angleškem izvoljenih 10 žensk za župankc. Čehinje so pri zadnjih samoupravnih volitvah dosegle lep uspeh; S žensk je bilo izvoljenih v odbor, v katerem imajo izvoljeni zastopniki nalogo, da proučavajo in zdravijo socialne, prosvetne in higijcn-ske zadeve svojih krajev. Higijena. Če je človek upehan ali razburjen, naj nikar ne je. V takih primerih namreč prebavila opešajo, posebno želodčne sline ne delujejo. Šele, ko se pomirimo in pridemo malo k moči, si tudi prebavila opomorejo. Tako tudi škodi, če se močno utrujen ali onemogel človek jako napije vode; pač pa osveži telo voda, če jo pijemo po malem. * * * Šumenje v ušesih ima lahko različne vzroke. Včasih se to pojavi po nekaterih zdravilih, tako na primer po kininu. Bledični lj.udje često trpe na tem, tudi osebe, pri katerih okostenevajo slušni hrustanci; pri starih ljudeh je pogosto znamenje, da so začele apneneti žile. — Največkrat pa šumi po ušesih, če je uho napolnjeno z ušesnim maslom. V ušesni luknjivi (sluhovodu) so znojne in maščobne žleze, ki neprestano izločajo. Če sc ta izloček pomeša s prahom in nesnago, pa ušesno maslo zamaši uho. Od tega začne tudi glava boleti; človek se večkrat onesvesti in tudi naglušen postane. Temu odpomoremo s tem, da namočimo košček vate (Cotton) v olju in si ga za nekaj ur vtaknemo v uho, da se ušesno maslo omehča. Potem pa se vbrizgne v uho topla voda, da se ušesne maslo izpere — pa navadno poneha šumenje in izginejo bolečine. Dopisi. SHEBOYGAN, WIS. Takoj prvi članki o S.2.Z. so mi vzbudili zanimanje za njo in njen razvoj in z veseljem sem jih čitala. Takrat sem sc nahajala v Little Falls, N. Y. Veliko setn se trudila, da bi ustanovila podružnico S.2.Z. — imela bi št. S. — ali uspeha ni bilo. Vem pa za uspešno sredstvo, namreč samo našo glavno predsednico, Mrs. Prisland naj bi Vam poslale, pa bi gotovo dobile korajžo. Ko pa sem pri šla v Sheboygan meseca novembra 1928, sem takoj pristopila k S.2.Z. št. 1. Podružnica dobro napreduje, v jako lepi slogi, in upam, da nas bo kmalu 100 članic. Večkrat priredimo kakšno večerjo, včasih v prid cerkve in včasih tudi za častno podružnico. Lansko leto je naša podružnica priredila razstavo ročnih del, in pokazale smo tudi drugorodccm, kaj zna Slovenka. — Prihodnje leto bomo imele pa v našem lepem mestu konvencijo, katere se že sedaj veselimo. Zelo smo vesele vse she-boyganske članice, ker naša organizacija tako lepo napreduje, posebno pa še zato, ker je prišla ideja za ustanovitev SŽZ. iz našega mesta. Pozdravljamo naše glasilo in upamo, da bo še bolj pospešilo širjenje organizacije, ko ga bo vsaka članica prejemala. S.2.Z. pa želimo, da bi kmalu štela 3000 članic. .. .Christie Krainz, predsednica podr, št. 1. PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z., CHICAGO, ILL. Živela Slovenska Zenska Zveza! Živela Zarja, naše lastno glasilo! Kako kratek čas je, ko se je ustanovila naša organizacija. Komaj dobre dve leti je od tega, pa kako hitro se je razširila po vseh delih naše nove domovine. Trideset podružnic že imamo in sc ustanavljajo še druge. Z velikim navdušenjem sc oklepajo naše organizacije, ki ponosno vihti zastavo in čvrsto odbija vse napade. Chicaška podružnica šteje 80 članic, kar je zelo malo za našo naselbino. Že- ODBOR PODRUŽNICE ŠT. 14, S.Ž.Z., NOTTINGHAM, O., ki je v sedanji kampanji dobila drugo nagrado. Imena odbornic, od leve na desno so; Prva vrsta, sedeče; Frances Stupca, nadzornica; Frances Rupert, predsednica; Frances Novak, tajnica. Druga vrsta, stoječe; Antonia Kaušek, podpredsednica; Nettie Vehovec, nadzornica; Mary Darovec, blagajničarka. Jer.-. da ■.■-aka katoljško misleča žena in dik'.. pristopi h S.Z.Z. Posebno naša »ek eta moramo bolje zainteresirati. Dajte jim brati našo Zarjo, ki ima tudi angleški del. Pri naši podružnici imamo t»d: bolniško podporo, katera sc hoče za to zavarovati. ! Naše seje sc vršijo vsaki četrti četrtek r mesecu v cerkveni dvorani. Te seje so bol: zabavnega značaja in se vršijo v naj-Seoši slogi in vzajemnosti. Katerim ni znano, jim bodi povedano, da je naša podružnica priredila lanske leto večerjo v korist naši cerkvi, ki je prinesla čistega dobička čez $80.00. Letos. meseca junija smo pa priredile “Bunco Party” v korist vscslov. katoliškega shoda. Sosesterski pozdrav vsem članicam nase dične organizacije, S.Z.Z. Mary Sagadin, tajnica, 2021 W. 22d Pl. o------------------------ PODRUŽNICA ŠT. 10 S.Ž.Z., COLLIN WOOD, O. Dne 5. maja 1929 je bil za collinwood-sko podružnico št. 10 najlepši in najslavnejši dan njenega obstanka . Blagoslovila in razvila se je zastava te podružnice, ki je obenem prva zastava S.Ž.Z. Blagoslovljena je bila v cerkvi Marije Vnebovzetja pa č. Fathru Milanu Slaje. Poleg mnogoštevilnih društev in o-gromne množice ljudstva od blizu in daleč .ie nas počastila s svojo udeležbo tudi naša glavna predsednica Mr. Maric Pris-land, kar bo nam za vedno ostalo v prijemom spominu. Ta naša prva zastava naj bo porok našega obstanka in naj nas spodbuja k večjemu delovanju za napredek. Podružnica št. 10 je bila ustanovljena dne 8. marca 1927 in je prvi mesec štela 10 članic. Scdai no preteku dveh let in dva meseca pa šteje čez 400 članic. Gotovo lep napredek, da je v ponos S.Z.Z. Mary Glavan, gl. podpredsednica. o-------------------- PODRUŽNICA ŠT. 13 S.Ž.Z., SAN FRANCISCO, CAL. Prav prisrčni ‘‘dobro došlo” klicem našemu lastnemu glasilu “Zarja”. Kot jutrania zarja naj posveti v vsako slovensko hišo v naši novi domovini. Ko to pišem, imam pred sabo cel kup nisem, ki sle iih pisale naša gl. predsednica Mrs. Prisland in gl. tajnica Mrs. Gottlieb. V teh pismih ste me prosile, da naj ustanovim podružnico v San Francisco, Cal. Šla sem na delo. V začetku so se naše žene izgovarjale na različen način. Toda, ko sem jim razložila pomen naše nove organizacije, se jih je priglasilo 21 in smo dne 30. oktobra 1927 ustanovile podružnico, ki je dobila št. 13. — Sprejete smo bile ravno ob času prve konvencije, ki sc je vršila v Chicago, Til. Napredujemo počasi pa sigurno. Za me- sec junij 1929 je podružnica štela 62 članic. Ko sc udeležim vseslov. katol. shoda meseca julija, me za dalj časa ne bo doma. Naše članice so mi pa obljubile, da bo podružnica štela 100 članic ob času, ko sc vrnem. Jaz sem jim pa obljubila, da v tem slučaju jim bom priredila velik Party. Upam, da se to uresniči. Naša vrla glavna predsednica in vse druge, ki so pripomogle, da se je naša organizacija v tem kratkem času tako lepo razvila, zaslužijo zahvalo in priznanje, ki naj bo kot plačilo za njih truda-polno delo. . Pozdravljene vse članice S.Z.Z.! Bara Kramer, tajnica. ------o------- PODRUŽNICA ŠT. 20 S.Ž.Z., JOLIET, ILL. Naša podružnica je bila ustanovljena dne 11. junija 1928 po glavni uradnici Mrs. Bari Kramer iz San Francisco, Cal. Prvi mesec je štela 14 članic. Dasiravno je naša podružnica še mlada, šteje za svojo prvo obletnico 303 članic. Napredujemo pa ne samo na članstvu, ampak tudi na blagajni, ki danes znaša $268.00. Za ta napredek se imamo zahvaliti vsem članicam, ker vse so pripomogle, da je naša podružnica že v prvem letu prišla do tako velikega števila članstva. Podružnica plača za vsako umrlo članico peto sv. mašo in štiri odbornice jo spremijo k zadnjemu počitku. Pri tej priliki naj omenimo, da do sedaj pri naši podružnici smo imele samo eden smrtni slučaj, in sicer dne 3. junija t. 1., ko je nas za večno zapustila naša sestra Margaret Šukle. Naj ji bo lahka ameriška zemlja 1 Redne seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu v lepi slogi in sesterski ljubezni. Prvo nedeljo meseca novembra stopimo korporativno k mizi Gospodovi, da skupno prejmemo sv. obhajilo. Lepo smo napredovale prvo leto. Upamo, da bomo za naprej še bolj. Odbornice so ustanoviteljice in še danes poslujejo. Antonia Struna, predsednica, Anna Pluth, tajnica, Rose Gorsich, blagajničarka. PODRUŽNICA ŠT. 25, S. Ž. Z., CLEVELAND, OHIO, ki. je dobila tretjo nagrado v sedanji kampanji za pridobivanje novih članic. Podružnica št. 25 je bila ustanovljena dne 23. novembra, 1928. Ob ustanovitvi je štela 50 članic, sedaj po preteku pol leta pa šteje že čez 200 članic. Prvi odbor: Frances Ponikvar, predsednica; Rosie Konečnik, podpredsednica; Miss Mary Brodnik, tajnica; Doroteja Strniša, blagajničarka; Mary Jemc, zapisnikarica; Mary Peterlin, Rosie Zupancich in Mary Milavec, nadzornice; Katarina Novak, re-diteljica. O ur own Publication. HIS is the first issue of our own Magazine published by the Slovenian Ladies Union. This section is dedicated to the younger generation, and 1 hope it will be read by all our young members. To make this- part of the Magazine more interesting, we are inviting all our young members to cooperate, to report on the movements of the various lodges, and to contribute articles which may be of interest to the younger set. To many of you the purpose and the meaning of the Union is not clear as yet; for this reason the editor will in due time explain the Iiy-Laws of the organization, for your better understanding. My sincere wish is that all of our young girls will sooner or later join the S. L. U. In the near future you will be informed of all activities so far accomplished by our organization. Knowing the facts you will be proud to be a member of the only Slovenian Women's Organization in U. S. A.' The Slovenian Ladies Union was founded by your mothers, principally for your benefit, you young maidens. It is you, whom we have at heart and who should be informed of the traditions which were dear to your Mothers. You will be told about the Slovenian history and about the deeds the Slovenes have accomplished in this country. I assure you, you have a reason to be proud of your Slovenian Father and Mother. Marie Prislan.d, Supreme President S.L.U. T Our great problem. By Ivan Zorman. HE PROBLEM of uniting our younger and older Slovenes into a strong community force is one of paramount importance. A clear understanding by the younger generation of the stakes involved will help immeasurably in effecting this desired mutual understanding and cooperation. It must be clear to our younger Slovenes that it is to their especial advantage to work hand in hand with their elders. If they seek to draw away from Slovene affairs and eventually lose all contact with them, what will happen ? And when our older Slovenes pass on, who will assume the leadership of our National Homes, our banking institutions, our societies, etc.? Will it be to their advantage, if all these institutions fall into the hands of strangers? It is a matter of regreat that we have been in the habit of looking upon our older Slovenes merely as old fogies, old-fashioned people who do not understand American ways and for that reason have little in common with us. We should remember that most of our people were humble immigrants who came here to seek better opportunities, better living conditions, greater happiness. Under the old Austro-Hungarian rule they had little opportunity for higher education, for advancement and for the Comforts of life. Yet they brought with them to America qualities which have enriched American life. They brought their honesty, their industriousness, their thrift, their genial and quaint hospitality and their strong moral consciousness. These, then, are the Contributions to America. Prominent Americans from all walks of life are deploring the too rapid Americanization of our foreign groups. They realize and we all should realize with them, that America, after all, is a composite whole of the many nationalities that have been brought together by a common lot, that of seeking better opportunities, greater happiness. Each of these peoples has contributed something to American greatness. Americanism, therefore, does not mean the whitewash of uniqueness; it does not mean a mold from which all shall come looking alike, feeling alike, thinking alike. We may appropriately think of America as a mosaic made up of many stones and many colors blended into a rich harmony. Our ignorance of Slovene culture is perhaps the greatest stumbling block in the path of our national and communal activity. We lack Slovene pride. IIow can our younger Slovenes be proud of our ”'reat Slovene men, our leaders and heroes, if they do not know them? What lofty idealism and practical wisdom is to be found in the works of such men as Prešeren, Gregorčič, Levstik, Tavčar, Cankar, Krek and Župančič! If it really be too late to urge upon our younger generation a detailed study of the works of these men, they should at least occasionally spend a few moments with them that they may capture more of the true Slovene spirit. Let them also consider the wholesome philosophy of the Slovene proverbs, and the intriguing beauty of the Slovene folk music. “ZARJA” 11 How much a little more of these Slovene spirit and idealism would mean to us all! How helpful it would be in a time when there is a progress in things, but a decline in souls; when the useful is so often taking the place of the beautiful, when industry is taking the place of art; when arithmetic is taking the place of poetry. It is well to emphasize the important point that perhaps no Slav people is so democrati by nature, history and tradition as the Slovenes. The Slovenes, unlike many other peoples, are not burdened by any false pride in national kings and aristocratic ancestors, for they had none. Our great Slovenes, the founders of our culture, rose from humble peasant cots, from simple surroundings; they grew up, labored and lived for the Slovene people; they gave them the fruits of their marvelous talents wholeheartedly and without a material reward. Thus the Slovenes have much in common with the best American ideals. And now a word concerning the Slovene language. Many of our younger generation assume the attitude that Slovene is a language to be used only in emergencies, to be more precise, a language to be used only' when speaking to those of older Slovenes who speak little English. Otherwise it is re- garded as a low, vulgar idiom, not to be heard in public. Never was there greater injustice done to an expressive and melodious tongue! It is but necessary to take a cursory glance at a few stanzas or paragraphs of the works of our foremost poets and writers to prove this assertion. Let us be fair. Let us not judge our language by some lowly dialect; let us judge it by the works of Slovene literary art. The Slovene language and the Slovene spirit are one. Let us remember that we catch the spirit of a people in great measure from the language, which is a sort of monument, to which each forcible individual in a course of many hundreds of years has contributed a stone. Let us, therefore, respect the language of our fathers, let us employ it with pride and joy whenever the occasion presents itself. Let us not speculate and worry about our third and fourth generations; let us take care of the present. It is now much too early to cast aside our language, our national traditions and traits. We need them and America needs them. If we combine these good Slovene traits with American ideals, we shall all become better Slovenes', better Americans and better men and women. Cleveland Journal. Contributions from our younger generation. SHEBOYGAN, WIS. With the continuous stream of Slovenians coming to this country to make it a permanent place of abode, come great problems which need solution. The greatest of these problems is the arduous task of educating these people to become better and more fervent citizens of this country of religious and social freedom which they chose as their home. This great undertaking was sposored by the ladies of our nationality in a most glorious manner, when they in 1926, organized the Slovenian Ladies Union; Since that time the Union has grown and spread to such an extent that to-day the winds from every part of the United States carry tidings of social and educational value to all Slovenian Catholic women. To-day, we the proud descendants of those first Slovenian settlers, who toiled hard and long to elevate themselves both religiously and socially in this land of heterogenous nationalities and creeds, are reaping the harvest of their toils. It is our duty, therefore, to pick up the tools with which they worked, and help complete the project which they started. There is one way in which we can do most, and that is to join the Slovenian Ladies Union. This is not a fraternal organization but, on the other hand, a Union consolidating the Slovenian Ladies under a supreme board of directors, of which Mrs. Marie Prisland is president. By attending monthly meetings of this Ladies Union the women and girls are educated politically, religiously and socially. Periodicals of all kinds are also given out for these purposes. Another object of this ever growing organization is to show acts of charity. When a member is stricken with illness, friendly visits are made both by sister members and officers of the organization, and appropriate gifts are delivered in behalf of the Union. Then again, when a member of the Union ends her stay on earth, an appropriate funeral is provided and sympathy is shown with floral tributes. The above mentioned are but a few of the many objects of the Union, which attracted me into their ranks and which, in my estimation, should be a lode-stone attracting all Slovenian women who are interested in continuing the work of political, religious and social betterment of the Slovenian Ladies of U.S.A. Mary Kovacic, Member of Branch No. 1. A little of this and a little of that, I Color of Hat Follows Color of Dress, Coat The color of the hat follows the color of the dress or wrap vvilh which it is to be worn. If it does not match, the dress should at least match the accessories, says a fashion writer in the Washington Star. Black hut or hats of natural-toned straw are best for general wear, since the.v look well with almost any ensemhle. There are wide-brimmed straw hats of black for beach and country wear that are smart and unusual. Straw or light felt hats or capucine or nasturtium shades are sometimes chosen to wear with dresses of those tones. Buttercup yellow is smart for wear with dresses in which the yellow note occurs. Some of the new fine straw yellow hats are trimmed with a soft brown. Chartreuse hats have met with considerable approval among well-dressed women for wear with printed silks in which the chartreuse tone occurs. Lipstick red has been spoken of and so have Monet and Persian blue. Especially attractive are some of the wider-brimmed shapes of fine straw in soft brown tones. Small pink-and-white apple blossoms trim one of the most attractive of these. Natural-colored lace is used to trim some of these fine brown straws and is also used on black straw or crin A trimming arrangement ascribed to Reboux is that of placing gardenias ai the hack of the hat. A small shape of fine black straw has flat feather trimming of chartreuse. Rough straws of the sort that were worn at Palm Beach and other resorts frequently have colored linen ribbon bands and bows to match the linen dresses with which they are worn Sometimes a hand of pique is used in this way when a pique dress is to be worn. Bakou. bangkok, ballibunti, sisol, perle visca, milan, tuscan are some of the straws most highly spoken of this season, ('rin. which Is light of weight, crisp and transparent, is often combined with crowns of more substantial material. Leghorn in natural tone in wide-brimmed, picturesque shapes has come into favor in parts of the country where shade hats have been called for. Ftfr the Debutante A charmingly youthful frock for the debutante has a wide, full skirt with an Irregular hemline which Is scalloped and edged inside with three small ruffles. The deep decolletage Is scalloped, also, and there is a wide bow, with long ends of three different colors, placed at the left hip. Use Plaited Skirt and a Semi-Fitted Bodice This pleasing dress of dark green crepe de chine is made with semi-fitted bodice and plaited skirt. The V-shaped neck is bound with beige and the attractive tie is lined with beige. Shoe of Brown Box Calf Made for Country Wear Perugia, one of the foremost Pari sian shoemakers, makes a Richelieu shoe of golden brown box call to wear with country clothes This is ornamented on rlie Instep with vel vet.v white calfskin in cut work design. Such shoes have thick sides and broad, flat heels. For the golf links Ihere are shoes ot Norwegian leather with their soles and flat heels of rub her crepe. To accompany the silk frock there are dainty flat heeled san dais of golden brown kid with white slitchings on their crossed straps. Urange Kelt A charming little felt hat Is made of orange-colored felt and is trimmed at the side with a very small gar denia of tlie same color, a little more neutral in lone. ilia On Rearing Children from CRIB to COLLEGE Compiled by the Editor, of "CHILDREN. The Magazine for PARENTS” 1’lie relationship of the adult to the child forms the crucial point of our new educational theory. One should remember that adults and children are in different stages of development— so different that it is difficult to harmonize them. It has been repeated ad nauseam that the adult should become a child, but this is one of the platitudes which have no sense when we seek to translate them into realities. Adult and child are such different beings tlint between them a great gulf Is fixed, which we cannot bridge. We should rather direct our efforts to making children and adults as mutually independent as possible. Eliminating slippery foundations is one of the first essentials in making a home safe for children. This does not mean that wax cannot be used, for if properly applied, it does not produce a tricky floor. Faulty methods are what cause the trouble. A common mistake is that of rubbing too much of tlie finish on the floor. Much better results are obtained when a small amount of the paste is employed frequently, or once every two or three weeks in the average household, than when larger amounts are applied less often. There is. of course, the danger of paying too much attention to our children. The child who receives undue aitention may monopolize the conversation and become as unpopular as adults who have the same fault. Babies in the high rhair are not too young to learn to he listeners and to keep silent while others speak. They learn this most readily by unconscious Imitation of older children and their parents. When we listen courteously to our children as they talk, we teach them to turn to listen with courtesy to others. They unconsciously imitate us We must abandon our complacent snugness about our own dimly remembered adolescence. First of all, we can throw away our critical attitude toward the younger generation, and we can make ourselves remember that youth today is no different fundamentally, from youth in any age. The seeming difference lies entirely in the time in which youth is growing up. Times will change, but youth will be youth, differing only in its form of self expression, not In all Its funda-1 mental urge.