ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Le t o LXXVII | 19. no v e mbr a 2018 - Buenos Air e s, Ar g e n tina | Št. 34 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Kako ste izvedeli za mladinski dan v San Mar­ tinu? Po socialnih omrežjih ali po plakatu na stencasu v slovenskem domu? Ali pa vas je kdo osebno nagovoril, naj pridete v nedeljo, 4. novembra 2018, v Slovenski dom San Mar­ tin. Obvešcevalna služba je dobro delovala in mnoge pritegnila na srecanje, na katerem so mladi praznovali 50. Mladinski dan v San Mar­tinu in 66. Skupni mladinski dan. Ali pa kot oni to kar na kratko povejo, in sicer z neprevedlji­vo besedico ,,mladinski” ali ,,skupni”. Že pred osmo uro so v dom prihajali špor­tniki in športnice, ki so zaceli s tekmovanjem v odbojki. Na igrišcu so se še malce zaspani obrazi igralcev kaj hitro predramili. Ob 11. uri smo se zbrali v kapeli zavoda Srca Jezusovega pri zahvalni sveti maši, ki so jo mladi iz vseh domov oblikovali z branjem in petjem. V sprevodu so prišli zastavonoše, narodne noše, ministrantje in duhovnika c. g. Igor Gro­har ter c.g. Toni Burja. Ob spremljavi kitar so mladi navdušeno zapeli Priceval ljubezen bom in ta pesem je bila uvod v bogate misli, ki smo jih slišali: Ljubim te Gospod, moja moc in moja skala. Ljubi svojega Boga in bližnjega. Prisluh­niti moramo Bogu, da ga lahko ljubimo. Po sveti maši smo se napotili v Slovenski dom in se zadržali na dvorišcu, pod košatima lipama. Navzoce je pozdravila predsednica Kati Podržaj, nato sta predsednik centralnega odbora Marjan Vombergar in Sebi Skale pos­krbela za dviganje argentinske in slovenske zastave ob petju narodnih himen. Po uradni otvoritvi dneva je bila že ura za kosilo. V gostinskih prostorih in na dvorišcu so mladci in mladenke pod vodstvom Matija Belca postregli dobrote iz kuhinje. Vsak pa si je sam izbral omizje in se v prijetni družbi kratkocasil. Lahko je namenil prosti cas tudi tekmovanju v odbojki ali navijanju za priljub­ljeno ekipo. Igre so prostovoljno sodili Anika Urbancic, Marko Medvešcek, Mati Belec in Niko Puntar. Lahko pa smo si še ogledali, s cim se v pros-tem casu ukvarjajo mlade ustvarjalke. Lucia Ayerbe Rant nam je predstavila ljubke lesene izdelke za razsvetljavo doma, ki nosijo ime Catapulta. Milena Zupanc in Viki Kastelic sta prispevali umetniško poslikane bucke za mate caj (Amankay.art). Marianka Ayerbe Rant nam je ponudila suho sadje in s svojo Piko spodbu­dila k zdravi prehrani. V popoldanskih urah je postajalo vse bolj ži­vahno. Po odigranih tekmah so mladi hiteli s pripravami za kulturni program, ki se je zacel ob pol osmih. Pavel Jerman je prisrcno pozdravil nav­zoce. Praznovanja so se udeležili predsednik Slovenskega doma San Martin dr. Viktor Leber MLAD ZMERAJ LAHKO OSTANEŠ 50. Mladinski dan v San Martinu 66. Skupni mladinski dan in gospa Regina, g. Franci Cukjati, g. Robert Brest, g. Toni Burja, predsednica centralne­ga odbora Luci Ayerbe Rant in predsednik Marjan Vombergar, predsedniki in odborni­ki bratskih domov. Poseben pozdrav pa bivši sanmartinski mladini! Zapeli smo Mladinsko himno, ki nas povezu­je v skupnih vrednotah. Pozdravili sta predsednica sanmartinske mladine Kati Podržaj in predsednica central­nega odbora Luci Ayerbe Rant. Pridružila se jima je še tretja, Gabriela Leber Marolt, in sicer smo prvi predsednici v San Martinu prisluhnili preko video posnetka, ker je bila na dan praznovanja na potovanju. Napovedovalec je publiko nagovoril: ,,Na plakatih smo lahko že ugibali o tematiki da­našnjega kulturnega programa. Pred zacet­kom pa se še vprašajmo: Koliko ur na dan upo­rabljamo Whatsapp, Facebook, Instagram? Bi lahko brez teh preživeli kakšno uro, dan, teden ali mesec? Kako je bilo z vami, ko so vam ukradli mobi ali pa je kdo na kakšni vaji nehote vzel vašega? Ste preživeli? Zdaj boste pa lahko pustili vaš telefon za nekaj casa pri miru. Vabim vas, da si skupaj ogledamo, kaj trenutno objavljajo na socialnih omrežjih.“ ODRSKI PRIZOR Skupina najstnikov (Sofi Boltežar, Niko Leber, Tadej Filipic, Ema Tašner) si ogleduje albu­me s starimi fotografijami prejšnjih mladin­skih dnevov in se jim posmehuje. Ti mladci in mladenke objavijo smešne posnetke na socialna omrežja kot meme, ki so deležni številnih komentarjev. Žrtve teh objav, ki so nastopali na mladinskih dnevih, se zate­cejo k zdravniku (Niko Škulj) po pomoc. Na Res je vžgala skupna pesem in zadnja kitica: ,,Naj druži nas pesem, hvaležni bodimo in danes praznujmo skupaj!“ ”sestanek antibullynga pridejo: v žensko ob­lecen fant (Tomi Kastelic), Sneguljcica (Mika­ela Podržaj), Pagat (Damian Jerman), Zorro (Andi Dimnik), Batman (Tomi Leber), Plav plav (Martin Medvešcek), asistent (Frenki Jarc), clanice skupine Bandana (Marta Be­lec, Juli Kastelic, Luciana Dimnik), zastopnika skupine Men in black (Andrea in Marjan Bol­težar), telovadkinji (Mirjanka Voršic in Mo­nika Verbic), telovadec (Jure Truden), par v narodni noši (Sonia Petkovšek in Luka Skale), plesna skupina rapa (Sofi Hernandez, Mari­an Škulj, Martina Filipic, Ceci Jarc). Zdravnik vsakemu izroci številko mladinskega dneva, ki mu pripada, in vsakega pozorno posluša. Razburjenim pacientom svetuje in poma­ga, kako premagati bullyng. Norcavi mladci pa dobijo povabilo na žurko, a se znajdejo pri zdravniku v krogu teh, ki so jih videli na slikah. Vname se pravi plesni spopad med generacijami, a koncno pade ideja, da je za konec najbolj ucinkovita pesem. Res je vžga­la skupna pesem in zadnja kitica: ,,Naj druži nas pesem, hvaležni bodimo in danes pra­znujmo skupaj!“ Krasna zamisel za praznovanje zlatega jubi­leja je bila nagrajena z mocnim ploskanjem. Ob slikah in video posnetkih smo se spomi­njali starih casov in se nasmejali. Igralci so zelo lepo nastopili, še posebno se je izkazal Niko, ki je vlogo zdravnika odlicno izpeljal. Kako ste mladi kreativni in iznajdljivi! Naj omenimo so­delavce: Leli Podržaj in Tomi Kastelic (zamisel in scenarij); Leli in Sofi Hernandez (video po­snetki); Toni Podržaj (multimedia) Luka Škulj in Marko Medvešcek (zvok), Mati Belec (luci), Niko Škulj, Gonzalo Granja in Damian Jerman (scenski prostor), Nati Jerman (ucenje ple­sov), Štefi Leber (maskiranje in fotografije), Andy Žagar in Sofi Hernandez (priceske), Kati in Leli Podržaj (skupna pesem, prevodi in lek­toriranje). Mladini je ob zlatem jubileju izrocil prizna­nje predsednik doma dr. Viktor Leber in jim cestital: ,,Spoštovana sanmartinska mladina, dana­šnja in nekdanja, med katero se tudi štejem! V teh petdesetih letih ste dosegli številne uspehe. Vi predstavljate osrednjo strukturo delova­nja našega doma, saj v okviru lastnih prizade­vanj, ki jih prispevate lastnemu vkljucevanju v družbo, krepite prijateljstvo in pomagate k razvoju slovenske skupnosti dalec od rodne domovine svojih starih staršev. Poleg tega predstavljate prihodnost naše skupnosti. Ponosni smo na vas, zato vam v imenu Slovenskega doma San Martín izrekam cestitke in vam izrocam spominski krožnik, ki naj obeleži vaš jubilej. Hvala lepa za vašo stalno pripravljenost in dobro voljo pri delu in sodelovanju v našem skupnem domu!“ Nagrajeni so bili tudi zmagovalci tekmovanja v odbojki. Pri dekletih je dosegla prvo mesto ekipa iz San Justa, pri fantih pa ekipa iz Slom­škovega doma. Vsako moštvo je prejelo pokal, ki ga je v obliki lipovega lista izdelal Damian Jerman. V imenu mladine se je napovedovalec prisrcno zahvalil Brigi Medvešcek, Regini Le­ber, Moniki Leber, Marti Jerman in Silvi Di­mnik za pripravo kosila; Lucki Kastelic za cve­tne aranžmaje; mamam in starim mamam za pecivo ter staršem za pomoc v kuhinji in pri žaru. In izrekel še zadnjo zahvalo:,, Tudi vam se hocemo zahvaliti, ki se zanimate za naše delo in nas spodbujate, da naprej vztrajamo. Hvala Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo! Pripo­rocamo se vam še za številne všecke. Želimo vam lep vecer v prijateljski družbi.” Draga sanmartinska mladina, hvala vam za tako bogato praznovanje! Ob vas smo izvede­li, kako lahko zmeraj mlad ostaneš. VBP DVE PREDSEDNICI V POGOVORU NA ŠTIRI OCI Ob pripravah za 50. mladinski dan v San Mar­ tinu so bili mladi radovedni, kako je bilo na prvem mladinskem dnevu. O tem dogodku sta se pogovorili trenutna predsednica Kati Podr­žaj in prva predsednica Gabriela Leber poro­cena Marolt. ... Kateri. je. bil. prvi. korak. za. organizacijo. prvega.mladinskega.dneva.v.San.Martinu? Ta želja je pocasi zorela. Prišel je cas, ko je bila clanica dekliškega kroga v San Martinu Marija Zorec izvoljena za predsednico centralne SDO, jaz pa za predsednico v San Martinu. Skupaj sva zaceli sanjati o prvem mladinskem dnevu v našem dragem domu. To željo sem sporocila izziv je bil navdušiti tiste, ki niso bili tako nav­na seji, potem na sestanku in ta izziv je imel dušeni kot me. pozitiven odmev. In tako so se sanje zacele ...Cesa.se.z.veseljem.spominjaš,.ko.pomis­uresnicevati. liš.na.svoja.leta.pri.mladini? ... Kako. ste. nacrtovali. in. komunicirali,. ce. Z veseljem se spominjam povezanosti med takrat.ni.bilo.whatsappa? nami, veselja ob srecanjih, prijateljstva in Res, casi so zelo drugacni. Lahko bi primerjala zdravega vzdušja . V lepem spominu imam sa­to nacrtovanje in komunikacijo z Google map-tiro, ki smo jo pripravile za kulturni program. som. Danes ni potrebno, da išcemo naslov, Vršila se je v srednji šoli. To temo smo izbrale, enostavno gremo na mobitel, usmerimo na ker smo v tistem casu skoraj vse obiskovale Google maps, napišemo naslov in avto nas mir-srednjo šolo. Kakšno navdušenje in veselje pri no prepelje, kamor želimo. V casu moje gene-pripravi in nastopu. Res smo uživale! V srcu pa racije pa smo, predno smo šli od doma na nov hranim še posebno lep spomin na to, kako so naslov, iskali na vodniku in že doma nacrtovali nam naši starši z ljubeznijo pomagali in tudi pot. In tudi na tak nacin smo se organizirali in svetovali. med seboj komunicirali. ...Kaj.si.se.naucila,.kaj.si.pridobila.s.sodelo- Vsaka od nas je prevzela kako odgovornost vanjem.pri.mladini? in ko smo se zbrale , je vsaka prinesla pridno Mnogo zelo pomembnih stvari! Da je v zvezi izpolnjeno nalogo, tako da smo na sestanku moc. Kako je važno, da se poslušamo in med koordinirale, kar je vsaka doma pripravila. Po-seboj spoštujemo. Da moramo biti ponižni. navadi smo se zbirale ob nedeljah po sv. maši. Da je treba v življenju vztrajati in to še poseb­Ce pa je bilo potrebno, smo se dobile v domu no za dosego cilja. Da moramo biti hvaležni še med tednom. staršem in odraslim, ki so nam stali ob strani, ...S.katerimi.izzivi.ste.se.takrat.soocale? nas spodbujali, nam darovali svoj cas, ljube­Najvecji izziv je bil, da je bil to prvi mladinski zen do Boga in do slovenstva. Starši so bili dan in se ni bilo kje prijeti, vse je bilo novo zame pravi temelj v življenju. in vse je bilo treba narediti od zacetka. Drugi ...Kaj.želiš.mladini.ob.zlatem.jubileju? Imam neštete želje za mladino, saj je vsak od vas dragoceno bitje in obenem bodocnost za skupnost. Želim vam, da bi še naprej gojili pri­jateljstvo, hodili v dom, zlasti takrat, ko boste ustanovili svoje lastne družine. Da bi dragoce­no prejeto dedišcino delili še z drugimi, tako v slovenski skupnosti kakor tudi v argentinski družbi. Da vrednote, prejete v družini, nikdar ne bi bile pozabljene. Da bi Bog in Marija vsa­kemu od vas bila svetilnik in zavetje v življe­nju. Da bi znali biti hvaležni. In za konec, tako kot vsi starši želimo svojim otrokom, tudi jaz želim vsakemu in vsej mladini, da bi bili v živ­ljenju srecni ter zdravi na duši in telesu. DVE PREDSEDNICI V POZDRAVNIH BESEDAH zmatrani in brez moci, vemo, da po kon- V svetlo canem delu pridobimo lepe preživete tre­ prihodnost nutke in zadovoljstvo, da smo skupaj nekaj novega izpeljali. KATI.PODRŽAJ Hvaležni smo centralnemu odboru in ostali mladini, ki so z dobro voljo sprejeli Na vsakem mladinskem dnevu pozdravi predlog, da bi imeli letos v San Maritnu navzoce tudi predsednik ali predsednica nov datum za praznovanje. Verjamemo mladine. Kar nekaj jih je bilo že pred mano. v to, da so skupno delo, razumevanje in Kaj pa bi jaz novega lahko povedala? Zakaj sodelovanje še vedno edina pot, ki vodi v bi bilo to še potrebno? A ce bi vsakdo tako-svetlo prihodnost. le mislil ... Kje bi danes stali? Verjetno ne ob Vztrajanje naj ne pomeni, da delamo tako važni obletnici sanmartinske mladine. naprej, ker je to že ustaljena navada. Vo- Zlati jubilej in 66. Skupni mladinski dan diti nas mora zavest, da ima naše delo sta zgled vztrajanja mladine. Vsaka prire-smisel. Ta smisel se pojavi prav tu, ko smo ditev zahteva, da vložimo veliko lastnega danes tukaj zbrani kot ena sama družina. casa in truda. Ampak tudi ce smo kdaj Hvala lepa! sodelovali v vsaki in kako? Dandanes vsi vemo, da je težko istocasno sodelovati v argentinski in slovenski skupnosti. Prese- Delajte z veseljem žne dejavnosti in z njimi povezane odgo- LUCI.AYERBE.RANT vornosti nas lahko kdaj preobremenijo. Ravno zato je važno, da razumemo, da smo svobodni. Pred seboj imamo mno-Dober vecer vsem navzocim na 66. Sku-go možnosti, a ker smo svobodni, imamo pnem mladinskem dnevu. V imenu cen-dolžnost, da premišljeno in po svojih mo­tralnega odbora SDO-SFZ vas pozdravljam ceh cim bolje odlocamo. Lahko pa se zgo­in ob okrogli 50. številki cestitam mladini di, da se pri odlocitvi zmotimo. Slovenskega doma San Martin. Zahvalju-Zato moramo vedeti, kateri je cilj našega jemo se njim, ki so bili prvi, ki so si upali delovanja v slovenski skupnosti in temu organizirati in pripraviti ta nov format, da slediti: ohranjanje vere, slovenskega jezika skupaj praznujemo obletnice. in kulture. To so vrednote, zaradi katerih Letos smo v centralnem odboru prevzeli so naši starši in stari starši odšli iz svoje veliko odgovornost. Želeli smo že od za-domovine ter nam jih podali z ljubeznijo cetka pomisliti in narediti nove dejavnosti, in toliko žrtvami. ki bi mlade zanimale. Oglejmo si posnetek. Obracamo se na vas, ki delate, in na vse S tem, kar smo doživeli v tem letu, je tež-tiste, ki boste v prihodnosti prevzeli odgo­ko, da ne bi imeli upanja za prihodnost. vornost nadaljevanja teh vrednot: Delajte Hkrati se pa zavedamo, da za napredova-z veseljem! Ne bojte se razmišljati o no­nje potrebujemo nekaj, kar postaja ved-vih projektih in dejavnostih. To je tudi za no bolj vredno in ga je vedno manj - to je vas, za osebno rast. Razvili boste domišli­cas. Vedno težje je sodelovati in biti priso-jo, se naucili “igrati v ekipi” in najbolj po­ten, saj ne moremo pustiti našega vsakda-membno, spoštovati bližnjega. njega dela in študija. Prepricani smo, da, ce bomo vsak po Nas, ki smo podedovali dve kulturi, ki svojih možnostih vlagali cas in delo v prid pripadamo dvema domovinama, dvema slovenske skupnosti, bodo te vrednote še skupnostima, doleti velika odgovornost, a naprej živele med nami. pred njo še vecja odlocitev: koliko bomo Hvala lepa! ESLOVENOS EN LA NORPATAGONIA ARGENTINA Breve relato de la participación como asoci­ación en la FIESTA DE LAS COLECTIVIDADES en Neuquén. Los Eslovenos y Descendientes en la Norpa­tagonia seguimos dando nuestros primeros pasos en el Sur Argentino. Hace dos ańos se inició formalmente el grupo. Con motivo de la visita a la región de la Sra. Embajadora Jadranka Šturm Kocjan a inicios de julio del 2018 nos organizamos para diversos tipos de eventos y encuentros. Se ha hecho más fluida la comunicación con ella. Todo ello ya se dio a conocer en Svobodna Slovenija en su opor­tunidad. Con posterioridad a su visita, se ini­cia en la zona un curso del idioma esloveno. El más reciente desafío fue organizarnos para participar en el stand cultural de la Fi­esta de las Colectividades, que tuvo lugar del 9 al 11 de noviembre del 2018 en el Espacio Duam de la ciudad de Neuquén. Como en otros espacios semejantes en el país, se ce­lebra y posibilita dar a conocer los diversos orígenes y corrientes migratorias extranjeras en la región. Es el cuarto ańo que tiene lu­gar esta fiesta en la región, pero el primero en el que nosotros participamos. Para otros grupos/asociaciones/clubes eslovenos en el país es ya tradicional continuar con la tran­smisión de la memoria y la cultura en sus múltiples expresiones. Sin cultura, una na­ción desaparece. Para nosotros, esta Fiesta significó todo un aprendizaje, que partía de preguntas básicas como: qué hacer?, cómo hacerlo?, con qué recursos? etc. Para ello solicitamos materi­al a la Embajada de Eslovenia y a la Asoci­ación Eslovenia Unida - Zedinjena Slovenija. De ellos recibimos posters, afiches, mapas libros, CD, banderines etc. Lo completamos con banderas, telas, mantelería, trajes típi­cos, videos, libros y objetos varios, estrofas del Martín Fierro traducidas e ilustradas para darle algo a las visitas, etc. A los intere­sados en más información, se la enviaremos x whatsapp ó mail. Dispuestos y con alegría, aportamos lo que sabíamos para dar respu­esta a las demandas. El marco fue, por momentos, de condicio­nes climáticas cambiantes con viento y llu­vias fuertes y con un telón de fondo de la música de los espectáculos de las casi 20 co­lectividades presentes, matizados por los aromas provenientes de los stands gastronó­micos relativamente cercanos. Se vivieron momentos muy gratos entre las muchas personas que participamos y con una sor­prendente cantidad de visitas recibidas en el stand. Mucha gente se acercó con avidez para tener información sobre Eslovenia, (no muy conocida) sus lugares turísticos, sus re­cursos, su cultura, su historia, el idioma, la situación política-económica y un largo etc.. La experiencia nos enriqueció. Conocemos y queremos más nuestras raíces. Esperamos se establezcan más lazos culturales, turísti­cos y, por qué no, comerciales entre Argenti­na y Eslovenia. Nos queda en el futuro próximo intentar seguir creciendo como grupo, nutriéndonos de las raíces y de la cultura eslovena y su idi­oma, desarrollando vínculos y respondiendo a las necesidades, deseos y expectativas co­munes con compromiso, valores, actitudes positivas e inclusivas para una mayor cohe­sión y conformación ante la sociedad. En suma seguir respondiendo a las preguntas iniciales: Quiénes somos, qué queremos y por qué, cómo hacerlo, quiénes queremos/ podemos participar etc. Como diría el poeta “Caminante .., se hace camino al andar”. Es el desafío para los próximos meses. Lorenzo.Novak OB STOTI OBLETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE Atentat v Sarajevu na habsburškega presto­lonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 je sprožil prvo svetovno vojno. Mladi srbski napadalec Gavrilo Princip se verjetno sploh ni zavedal, kako usodne bodo posle­dice njegovega dejanja ob reki Miljacki. Na god sv. Ane, 26. julija 1914, je Avstro-Ogrska objavila splošno mobilizacijo in cez dva dne­va se je zacel spopad svetovnih razsežnosti. Vojne napovedi med razlicnimi evropskimi državami so kar deževale in vojni stroj se je pognal. Koncalo se je šele jeseni 1918, krva­va kosa je do takrat terjala številna življenja mladih ljudi. S prvo svetovno vojno se je, zgodovinsko gledano, zakljucilo »dolgo 19. stoletje«, ce uporabimo posreceno umesti­tev znanega britanskega marksisticnega zgo­dovinarja Erica Hobsbawma. Že pred vojno sta se izoblikovala dva sovražna tabora: centralne sile (Nemcija, Avstro-Ogrska in Italija) ter antanta (Velika Britanija, Francija in Rusija). Kraljevina Italija je ob zacetku vojne razglasila nevtralnost. Zacela so se skrivna po­gajanja, ki naj bi Italijo spravila v vojno na eni od vojskujocih se strani. Tako je bil 26. aprila 1915 podpisan tajni Londonski sporazum, ki je ob ustrezni ozemeljski nagradi Italijo obvezo­val, da v enem mesecu vstopi v vojno na stra­ni antantnih sil. Navidezni mir, ki je do takrat obvaroval slovenske dežele Habsburške mo­narhije, se je zakljucil, saj se je na jugozahodu monarhije vzpostavila soška fronta. Prva svetovna vojna 1914–1918 je pomeni­la prvi globalni spopad v cloveški zgodovini, ki je zaznamoval na milijone ljudi. Do konca vojne se je v boje vmešalo 28 tedanjih držav, posredno ali neposredno je vojna vihra zajela poldrugo milijardo ali tri cetrtine svetovne­ga prebivalstva z bojišci na treh kontinentih: Evropi, Aziji in Afriki. V prvi svetovni vojni se je vojskovalo 60 milijonov vojakov, od katerih jih je umrlo okrog deset milijonov. Slabo polovico med njimi ni bilo nikoli identificiranih oziro­ma ne vemo, kje so padli. Šlo je za strahotne izgube, ki jih je povzrocila tudi uporaba novih tehnologij v bojevanju (bojni plini, letala, pod­mornice, strojnice, tanki). Konec prve svetovne vojne je hkrati pomenil konec nekega obdobja, kajti v zgodovino so odšli štirje svetovni impe­riji: Ruski, Avstro-Ogrski, Nemški in Osmanski. Premirje, podpisano v železniškem vagonu v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne, je zacelo veljati natanko ob 11. uri 11. novembra 1918. V prvem povojnem obdobju se je z mirov­nimi pogodbami vzpostavila popolnoma nova ureditev Evrope. Dolgorocno so se nakazali mednarodni odnosi v svetu, kjer je Evropa izgubila primat. Hkrati je bilo posejano seme novega spopada ali dvajsetletno premirje do zacetka druge svetovne vojne, kot ga je ozna­cil nemški zgodovinar Ernst Nolte. Že oktobra 1918 je Avstro-Ogrska v zameno za premirje antanti ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson zavr­nil. Na tej podlagi je narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov zahteval brezpogojno sa­moodlocbo. Tako so v Zagrebu in Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasili ustanovitev nove državne skupnosti Južnih Slovanov iz razpadle Avstro-Ogrske. Nastala je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, s sedežem v Zagrebu. Bila je zgolj kratkega veka, saj se je že 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob koncu spopadov na vseh frontah je sle­dil tudi razpad Avstro-Ogrske, v kateri so naši predniki živeli vec stoletij. Tudi za Slovence se je zacelo novo obdobje z novimi preizkušnja­mi. Vecina naroda je bila vkljucena v novona­stalo Kraljevino SHS, od leta 1929 naprej Kra­ljevino Jugoslavijo, slaba tretjina Slovencev na Primorskem pa je prišla pod oblast Kraljevine Italije. Sledila je druga svetovna vojna in spo­mine iz krvavega spopada ali Velike vojne so hitro prekrili krvavi in žalostni dogodki oku­pacije, osvobodilnega boja in komunisticne revolucije med drugo svetovno vojno. Šele z demokratizacijo na Slovenskem ob koncu osemdesetih let je prišlo tudi do nekakšne re­nesanse pri zanimanju za prvo svetovno voj­no in soško fronto. Prej so bile tovrstne teme potisnjene v pozabo, protagonisti dogodkov oziroma price casa pa so odšli s tega sveta in priložnosti so bile za vedno izgubljene. Renato.Podbersic.ml. NAŠI ŠPORTNIKI Nogometaš Andrej Vombergar Star je 24 let in že vec kot leto dni živi v Ljublja­ni, kjer igra v prvoligaški ekipi NK Olimpija, enemu izmed najboljših nogometnih klubov v Sloveniji. Rojen je v družini Marka in Andrejke Se­lan. Hodil je v slovensko Balanticevo šolo v okraju San Justo ter na SSTRMB in pripadal Rast-i XLI. »Vombergoool« vpijejo (ali morda »pojejo«, saj so v družini dobri pevci) plakati po ljubljan­skih ulicah, ki med drugimi uporabljajo tudi njegovo figuro kot reklamo za klub, saj je med pomembnimi strelci ekipe. -Mami, kupi mi »figurite« nogometa, daj, prosim, kupi mi album in »figurite«.... se nje­gova mami spominja, kako je mali Andrejcek vrtal glavo doma, kot vsak povprecni fantek njegove starosti... -Ne spominjam se, da bi mu jih kdaj sploh kupili... pravi. In tukaj ga imamo! Dosegel je postati eden izmed igralcev, ki so na slikah nogometnih »figurit« ali nalepk sve­tovno znane italijanske znamke Panini. ...Te.dni.beremo.na.slovenskih.nogometnih. portalih,.da.si.bil.v.Sloveniji.izbran.za.»igral­ca. meseca. oktobra«.. Vse,. ki. te. poznamo. že. od. malega. in. vemo. o. vsem. tvojem. trudu,. talentu.in.potrpežljivosti,.nas.je.novica.prav. prijetno.presenetila.in.se.s.teboj.in.tvojo.dru­žino.veselimo.ob.tem.priznanju...Kako.ti.do­ življaš.to.nagrado,.kaj.ti.pomeni? Zelo sem vesel in ponosen, še bolj pa zato, ker v prvi sezoni nisem imel toliko možnosti da bi igral, sedaj sem pa že dva meseca ali tri v prvi enajsterici. Dobiti to priznanje je zame zelo pomembno in mislim, da moram sedaj še bolj delati in se truditi kot preje. ... Kdaj. in. kako. se. je. vzbudilo. v. tebi. veselje. do.nogometa? Že kot dojencek imam slike z žogo. Ko sem bil mali otrok, 4 ali 5 let star, sem zacel hoditi v nogometno šolo v bližnji klub v našem okraju, v Villa Luzuriaga. ...V.katerih.klubih.si.igral?.Kdaj.si.pricel.igra­ti.poklicno? Zacel sem pri mladincih v Club Atlético Ituza­ingó, ki igra v argentinski 5. ligi. Ko sem imel 17 let sem imel priložnost, da bi igral za Ri­ver Plate a sem si poškodoval nogo in sem moral nazaj v Ituzaingó. Celo leto sem delal na rehabilitaciji kolena. Kasneje sem igral v Club Fénix, 3. liga v Argenini, kjer sem bil eno leto in pol, potem sem pa napredoval v Club Atlético Los Andes, v 2. argentinski ligi. Sledila je Olimpija, 1. liga Slovenije, kjer sedaj igram. ...Vemo,.da.so.se.zate.zaceli.zanimati..razlic­ni.klubi,.med.njimi.ekipe.1..argentinske.lige,. pa.tudi.nekateri.iz.2..španske.lige.in.Brazilije.. Kako.si.se.koncno.odlocil.in.kaj.ti.je.pomenilo. priceti.igrati.v.ljubljanski.Olimpiji? Ja, res se je takrat zanimalo zame vec klubov a sem mislil, da je lahko Slovenija, domovina mojih starih staršev, prvi korak v Evropi in da bom tako lahko tudi korak bližje reprezentan­ci, kar so moje sanje. To je bila zame prva in prava opcija. Tudi skupaj z družino smo dobro pomislili in je bila res najboljša izbira. ... Kako. preživljaš. tvoje. dneve. v. Ljubljani?. Kakšen.je.obicajno.tvoj.vsakdan? Tukaj treniram zjutraj ali popoldan, kakor od­locijo trenerji. Vsi skupaj kosimo v kaki gostil­ni, za katero nam klub da bone za hrano, ima­mo cas za pocitek, popoldan gremo veckrat s fanti na kakšno kavico, vcasih pa tudi obišcem sorodnike, strica, teto, male bratrancke. Zacel sem študirati anglešcino ter redno hodim v fitness. Tako mi dnevi kar hitro minevajo. ...Imaš.kakšen.prosti.dan,.si.lahko.privošciš. takrat.tudi.kakšen.prekršek.v.dieti? Tukaj nimam na razpolago nutricionista ali kake posebne diete, pac pa se pazim pri hra­ni, posebno pri sladkarijah. Po tekmi si pa veckrat privošcim kak hamburger, pizzo ali posebno sladico. ...Ali.pogrešaš.Argentino? Brez dvoma pogrešam Argentino, posebno prijatelje, vikende, ko smo kam skupaj šli, ali asados v družini. ...Kako.se.razumeš.z.drugimi.igralci.v.ekipi,. si.dobil.nove.prijatelje.v.Sloveniji? S fanti se dobro razumemo. So zelo dobri. Med njimi je vec tujcev, tako, da se najvec pogovarjamo po angleško, srbsko, hrvaško in mešamo tudi slovensko. Tudi druge prijatelje sem pridobil potom mojega bratranca Pepija. Veckrat gremo skupaj kaj popit v Ljubljano in se dobro imamo. ...Pripadal.si.Rast-i.XLI,.kako.si.lahko.uskladil. toliko.sobotnih.športnih.urnikov.s.Sloveskim. srednješolskim. Tecajem. (SSTRMB)?. Si. tecaj. lahko.dokoncal.? Tecaj sem lahko koncal, ceprav je bilo težko zaradi urnikov tekem in treningov. Vcasih sem zamudil prve ure, a ni bilo hujšega. ...Kateri.so.tvoji.športni.vzorniki.in.zakaj? Moj vzorni športnik je Lucas Alario, ker jaz sem fan kluba River Plate in on igra tudi na isti poziciji kot jaz; in tudi Luis Suarez, ki je sedaj najboljša špica na svetu, pa seveda tudi Leo Messi, ki je tudi Argentinec in je zame najbolj­ši igralec na svetu in verjetno tudi vseh casov. ... Bi. lahko. povedal. kakšno. zanimivo. anek­doto,. ki. si. jo. doživel. v. teh. letih. igranja. no­gometa? Spominjam se, da smo v lanski sezoni igrali z Olimpijo v Mariboru, in sem naredil v zadnji minuti gol za zmago. Potem smo bili vsi tako živahni v garderobi, da smo skakali od veselja, tudi naš trener je skakal tako mocno in visoko, da se je sam strop poškodoval, ki je bil samo malo nad našimi glavami. Potem smo morali poškodbe placati. A bilo je zabavno doživetje. ...Katere.so.tvoje.sanje? Moje sanje, pa mislim, da tudi od vsakega nogometaša in športnika na spošno, je posta­ti clan reprezentance. Upajmo, da bom kdaj imel to priložnost. Vem, da je treba za to veli­ko delati, cim vec igrati in delati gole, saj sem na tisti poziciji. ...Kaj.bi.povedal.ali.svetoval.mlademu.špor­tniku,.ki.danes.sanja,.da.bi.šel.po.tvoji.poti? Povedal bi, da ni lahko biti dalec od družine. Treba je imeti veliko potrpljenja in trdno de­lati in se truditi. Ni druge. Še posebno takrat, ko stvari niso take, kot bi si jih želel. Uspehi se ne zgodijo kar takoj, zato bi rekel, da je potrpljenje in mocno delo najboljša pot, da jih dosežemo! Resilienca je tista sposobnost, ki jo imajo nekatere osebe, da se v težkih ali nesrecnih okolišcinah še bolj utrdijo in dajo od sebe najboljše. To je pokazal tudi Andrej Vomber­gar. Resna operacija na kolenu, ki jo je mo­ral prestati, ni dosegla, da bi pustil nogomet, kakor so nekateri napovedovali. Pozdravil se je, naredil dobro in zavzeto rehabilitacijo in se z vso mocjo potrudil, da je spet pridobil kon­dicijo za visoko zmogljivost. In še vec: utrdil se je v volji, kar mu je bilo brez dvoma steber, da se ga danes šteje med najboljšimi strelci (goleadores) v slovenski prvi ligi. Cestitamo ti, Andrej, in ti želimo še mnogo uspehov, vztraj­nosti in veselih dni v tem športnem svetu. Sonia.&.Gregor PRED SLOVENSKIM DNEVOM | KERIGMA ODTISI 02-2018 O TRDNIH SKLEPIH Marsikateri preseljenec iz Argentine v Slovenijo je že vrgel puško v koru­zo. Kar se asada – peke mesa na žer­javici – tice. Mesarji drugace režejo meso, meso – govedina, seveda – še dalec ni tako voljna, mehka, kot je bil clovek navajen, zato povesijo glavo in na parrillo vržejo pišcanca ali kos svinjskega mesa. Pa vendar – stara navada železna srajca. Ali pa je skušnjava tako moc­na, ko vidi lep kos potrebušine (va­cío), da si misli: tole bi pa moralo biti dobro. Tisti »moralo« se lahko ures­nici, ali pa tudi ne. In razocaranja in trdnih sklepov ni ne konca ne kraja. Pred nekaj leti je bilo zaslediti re­klamo, zadnje case pa je najti že na gondolskih policah meso »angus«. A meso ne prihaja iz Argentine. Nekje je bilo zapisano, da so v kontinental­ni Evropi naredili selekcijo angusa, ki je primeren za kontinentalne, ne vec za škotske razmere, od koder sicer govedo izhaja. Ce malo pobrskamo po medmrežju takoj zasledimo v Sloveniji nekaj rej­cev tega klasicnega goveda z argentin­skih pamp. Seveda je to meso možno kupiti, vendar vsaj za še enkrat dražjo ceno od obicajne slovenske pljucne pecenke (lomo). Ima še višjo ceno kot pa argentinsko meso, ki ga je dobiti v kakih veleblagovnicah v Avstriji. Torej ne vem, kakšno je meso – in tudi trdni sklepi so zdržali. Pred kratkim pa, ko so zadnji trdni sklepi popustili, sem se v veleblagov­nici sprehodil ob gondoli z mesom. Zdolgocasen grem mimo govejih in svinjskih jeter, ledvic, vampov, src … Kaj pa je to?! Na pladnju piše »pri­željc mlade govedine«. Molleja! In že se mi sline cedijo. Je res? Nisem se odlocil za nakup. Do tak­rat še nisem slišal, nisem videl, da bi kaj takega bilo v ponudbi, zato sem potreboval še drugo mnenje. Kasneje povem veselo novico prija­telju Tomažu, ki tudi rad zakuri pod mesom. Ni še vedel, da ima Leclerc priželjc v prodaji. Tudi on je obiskal trgovino, a o priželjcu ni bilo ne duha ne sluha. Povprašal je pri pultu mesarja, pa razocaran odšel praznih rok. Mesar mu je razložil, da se veckrat zgodi, da v klavnici ne ravnajo najbolj primerno s takimi kosi mesa, zato jih morajo zavreci kot neprimerne za cloveško prehrano. Ali je res tako ali le izgovor, ne vem; dejstvo je, da pri­željca nisem vec našel, ceprav si ob vsakem obisku hipermarketa ogle-dam, kaj ponujajo na gondolah s sve­žim mesom in drobovino. Prihodnji Slovenski dan, ki se bo vršil v nede­ljo, 25. novembra v Slomškovem domu, ne bo navadna prireditev. Obhajanju 57. obletnice Slomškovega doma in 63. Slovenskega dneva se pridruži še spomin 70-letnice prihoda na­ših staršev v Argentino in slavje 70. obletnice izhajanja našega tednika Svobodna Slovenija v Argentini. Koliko obletnic! Za tako slavje ra­moška skupnost pripravlja celodnevni pro­gram, ki bo kronan s predstavo muzikala “Keri­gma”. Muzikal je spisal in uglasbil prof. Martin Sušnik, režijo pa imata na skrbi Marta Selan Brula in Marcelo Brula. Martina Sušnika smo povabili na pogovor, da nam vsaj malo poteši radovednost o muzikalu: ...Beseda.kerigma.izhaja.iz.grške..».....µa. ». in. pomeni. »razglasitev«.. V. literaturi. je. to. oblika.svetopisemskega.oratorija..Tvoje.delo,. ki.ga. bomo. lahko.videli.na.Slovenski. dan,.je. pa. poleg. tega. tudi. muzikal.. Kdaj. si. ga. napi­sal?.Si.imel.za.to.ustvarjanje.kakšen.poseben. navdih? Delo je bilo napisano med koncem leta 2013 in zacetkom 2014. Glede navdiha, bi pa jaz oznacil dvoje: najprej »zgodba« sama na sebi. Vedno sem se posebno zanimal za dogodke Velikega tedna, ki so jedro kršcanske vere. Ta je bil glavni navdih, na duhovnem-življenj­skem podrocju. Je pa Veliki teden tudi izredno navdušljiva umetniška tema, vsaj zame. Nek­daj sem že videl muzikal o teh dogodkih, ki mi je služil kot kažipot, da sem si lahko zamislil odrsko predstavo. Potem mi je pa prišlo na misel, da bi lahko poskusil tudi sam kaj takega zgraditi. ... Želiš. publiki. s. Kerigmo. sporociti. kakšno. posebno.misel? Želim le to, da bi na prenovljen nacin do publi­ke prišla »misel« Svetega pisma, ki je že vsem znana, a h kateri se splaca še ponovno prib­ližati se. Ce bi moja skromna skladba k temu pripomogla, bi bilo zame nadvse zadovoljivo. ...Na.raznih.obletnicah.in.spominskih.prosla­vah.smo.že.videli,.obcudovali.in.uživali.tvoja. dramska.dela..Dobro.se.spominjamo.tvojega. odlicnega. muzikala. Utrip.. Imata. Kerigma. in. Utrip.kakšno.zvezo,.kaj.skupnega? Mislim, da jo v jedru imata. Tudi pri Utripu je bila osrednja tema spremenjenje in - recimo tako - prenovljenje cloveka. Dejansko je Utrip, do neke mere, bolj biografska zgodba. Tukaj sem pa poskusil, da govori Božja Beseda, in jo le posredovati s perspektive lastne duhov­ne izkušnje. Seveda, je vsekakor pri Utripu bil glavni cilj, da bi se publika lahko istovetila z zgodbo glavne vloge, da bi poslušalci-gledalci lahko zgodbo osvojili. Pri dogodkih Velikega tedna sem pa mnenja, da imajo vse vloge ne­kaj, s cimer se lahko ljudje identificirajo. Vsak lahko sebe vidi v Petru, v Janezu, v Mariji Ma­gdaleni ... celó v velikih duhovnikih in v Judu Iškarjotu. Še posebno pa, seveda, gre za to, ce znamo slediti Kristusovemu zgledu ali ne. Gre pac za glavno borbo med Življenjem in smrtjo, med ljubeznijo in zlom ... Je, nimam dvoma, zgodba vseh zgodb. Po drugi strani bi še omenil, da mi je po predstavitvi glasbene povesti Utrip, ki sva jo leta 2010 napisala skupaj z ženo Magdaleno šlo, da bi poskusil še malo napredovati kot skladatelj - z dolgim opusom. Od takrat naprej me je mikalo, da bi se lotil orkestralne sklad­be, da bi ohranil to, kar sem se kot amaterski skladatelj z Utripom naucil, in tudi napredoval v tistih tockah, kjer bi se zmogel še malo izpo­polnjevati, kljub svojim ocitnim omejenostim. ...Koliko.casa.si.ustvarjal.Kerigmo?.Kako.živiš. proces.ustvarjanja.tako.obsežnega.dela? Vsega skupaj je bilo približno tri, štiri mesece pisanja, oz. komponiranja skladbe. Bilo je pac dokaj intenzivno, recimo tako, ker sem pona­vadi precej obseden, ko se lotim kaj takega. Zdi se mi, da bi bilo zame skoraj nemogoce, da bi pisal nekaj dni, potem ustavil, nadaljeval tedne pozneje itn. Ko zacnem, skušam priti do konca. Sem celo neznosno obcutljiv na preki­nitve. Zato se moram javno zahvaliti tistim, ki me morajo med takim procesom prenašati ali pa celo trpeti mojo »odsotnost«. Svoj cas sta bila starša, potem prijatelji, zdaj žena ... Brez njihove podpore ne bi zmogel nicesar. ...Kdaj,.kako..in.zakaj.si.zacel.ustvarjati.lite­rarna.in.glasbena.dela? V mladih letih sem rad pisal, predvsem kakšne skromnejše poezije, potem pa še kaj druge­ga. V okviru mladinskega pevskega zbora v Slovenski vasi sem pa pocasi zacel tudi pisati glasbo. Pokojni Franci Pavlic je dobrohotno sprejel nekatere izmed tistih skladb, da smo jih peli z mladino. Pozneje sem imel zbor na Univerzi, kjer sem tudi lahko predstavljal ne­katere lastne skladbe. Istocasno pa tudi rock band, kjer smo se s prijatelji lotevali sestavlja­nja lastnih pesmi. Muzikal me je pa vedno po svoje mikal, saj nekako združuje klasicno in moderno popularno glasbo. S tisto mešani­co se nekako identificiram, ceprav imam tudi svoje zadržke. ... Muzikal. bo. gotovo. velicasten,. saj. bo. na. odru. –. ce. štejemo. igralce. in. pevce. -. vec. kot. 70. izvajalcev,. med. njimi. veliko. mladine,. kar. nas. še. posebno. veseli.. Kaj. misliš,. . da. bi. slo­venska.skupnost.morala.narediti,.da.bi.priv­lacila.vec.mladine.v.slovenske.domove.? Mnenja sem, da se ne more mladine privlaciti nasilno. Hocem reci, ce bo nasilno, ne bodo privlaceni. Dandanes mladina ne bo v domove hodila »iz dolžnosti«, temvec le, ce bo zanjo privlacno. Seveda delovanje v domovih zahte­va odgovornosti, angažiranja ... to ni enostav­no. Vendar je lahko tudi to po svoje privlacno, še posebno za mlade, ki hocejo dorašcati. Mo­ramo jim pokazati, kaj vse dobrega je v tem, da jim bo lahko vzbudilo zanimanje. Jaz sem vedno hvaležen, da sem kot mlad lahko sode­loval v lanuškem domu in tudi v Slovenski hiši. Tam sem spoznal prijatelje, ki me spremljajo še do danes. Tam sem se naucil mnogo stvari, ki so mi bile koristne celó za odraslo življenje. Tam sem imel tudi možnost, da sem lahko uresnicil nekatere želje, razvil (zelo omejeno, ponavljam, a to po lastni krivdi) umetniška za­nimanja ... Še vedno se spominjam, kako se mi je šlo, da sem koncno zmogel stopiti v vrste društvene mladine. Komaj sem cakal, da bi lahko sodeloval pri odboru, pri nogometnem moštvu, pri mladinskem odboru, pri nastopih, pri zboru ... Ko clovek spozna, da je nekaj dob­ro, oziroma vredno, in da to pospešuje oseb­no rast in nudi socialne možnosti, to nekako samo po sebi vzbudi ljubezen in voljo, in tej volji daje tudi moci, da premaga težave, ki se lahko pojavijo. Vrednota je, kar privlaci srce, in omogoca tudi energijo za odgovornost in resno delo. Ce pa clovek tega ne najde, ne bo sodeloval. Kvecjemu se bo cutil dolžnega ali prisiljenega nekaj casa, a tisto kmalu usahne. Volje se ne da »pumpati« od znotraj, vzbudi jo težnja po dobrem. Starejši imamo zato na­logo, da mladim pokažemo, kaj vse dobrega in vrednega lahko najdejo v skupnosti in kako lahko to pospešuje njihovo osebno rast. ...Imaš.še.kakšen.projekt.v.mislih?.Ali.mor­da..kakšen.drugi.muzikal.že.ustvarjen? Nekatere druge stvari so napisane, a zaenkrat nimam novih projektov. Kot sem omenil, zara­di znacaja, se ne morem lotiti cesa takega, ce že vnaprej vem, da ne bom imel dovolj casa, da bi tak projekt zadovoljivo izvršil. Profesio­nalne odgovornosti, po katerih tudi težim, me trenutno dokaj zaposlujejo. Se ne pritožujem. No, vcasih se. A vsega se ne more, treba je izbrati. Vsaka izbira je dejansko boleca, ker pomeni, da se mora clovek nekaterim stva­rem odpovedati. A odpoved je tudi zahteva razvoja. ... Gotovo. zdaj. vsi. vemo. malo. vec. o. muzi­kalu,. ki. ga. z. veliko. vnemo. in. trudom. za. nas. pripravljajo. režiserja,. igralci,. pevski. zbor. in. številni.pomocniki..Hvala,.Martin!.Komaj.ca­kamo.na.premiero! Pripravil:.Jože.Jan Pogovor z režiserjema Hitro se bliža Slovenski dan, ki se bo vršil v ne­deljo, 25. novembra, v Slomškovem domu. Ra­moška skupnost z veliko vnemo pripravlja ce­lodnevni program. Višek dneva pa bo gotovo predstavitev muzikala Kerigma. Objavili smo že pogovor z avtorjem muzika­la, prof. Martinom Sušnikom. Zelo pomembno delo pa imata tudi režiserja, Marta Selan Brula in Marcelo Brula. Oba sta nam rade volje po­svetila nekaj casa za pogovor: ... Marcelo,. koliko. iger. si. že. režiral?. In. muzi­kalov? Marcelo: Bi moral dobro pomisliti, jih ne šte­jem... Kerigma je tretji muzikal, ki ga režiram za odrasle igralce. Pred tem sta bila Fantom iz Opere in Hvalnica družine Trapp. V obliki muzi­kala sem prav tako režiral otroške igre, vcasih kot glavni režiser vcasih pa kot pomocnik re­žiserju. Teh je bilo kar nekaj, 6 ali mogoce še kaj vec. Drugih iger pa imam tudi kar nekaj za mano, kot sem prej omenil ne pomnim tocno koliko ampak gotovo jih nekaj cez 10. ...Koliko.ljudi.bo.tokrat.na.odru?.In.za.odrom? Marcelo:.Nastopa 84 oseb, za odrom pa še ne vem, nikoli se ne ve. Okoli 30 jih bo, a do dneva nastopa se še ne ve, koliko jih bo še potrebno dodati. Vzdušje za odrom je cudovito. Pravi svet zase. ...Med.nastopajocimi.je.zbor.Ex.Corde..Usta­noviteljica.in.dirigentka.si.ti,..Marta..Koliko.let. že.poje.EX.CORDE?.Kako.ste.zaceli.in.kako.se. je.zbor.razvijal.skozi.leta? Marta: Naš pevski zbor neprekinjeno poje že osmo leto. Še prej smo sodelovali s pevskimi tockami pri Slovenskih dneh: najprej v Hladni­kovem domu v Slovenski vasi, naslednje leto pa v Slovenskem domu v San Martinu. Ta prva dva nastopa sta bila pripravljena samo za te prireditvi, in sicer kot skupina, ki predstavlja Slomškov dom. Lepo smo se imeli in prijetno je bilo na vajah. Opazila sem, da se je med pev­ci zbujala vecja želja po skupnem petju. Tudi neka kemija se je ustvarjala med njimi in mo­jim vodstvom… In tako smo se odlocili za redne vaje in priceli. Naslednje leto smo izbrali ime in dali nov pecat tej dobi kot »Pevski zbor Slomškovega doma EX CORDE«. Vsako leto sestavimo nacrt s kakim vecjim nastopom. Radi sodelujemo pri glavnih pra­znovanjih v domu ter v skupnosti, verskih ali kulturnih. Pojemo tudi pred argentinsko publi­ko, ko nas povabijo. Vsako leto je razlicno! Veliko pevcev poje že od zacetka, manjši del pevcev pa se obnavlja leto za letom. Mladi se z navdušenjem priklju­cujejo k zboru, nekateri odidejo za kakšen cas, ker jim študij tako zahteva. Marcelo, moj mož, mi pomaga pri ucenju vo­kalne tehnike. Ko se ucimo novo skladbo, on prevzame moške jaz pa ženske glasove. Potem jih združimo in jo skupaj oblikujemo. Skozi leta smo sestavili lepo skupino prijate­ljev, ki se z velikim kompromisom do bližnjega uživa in deli ljubezen do glasbe in petja. Zbor trenutno šteje 30 clanov. To število je tudi bilo povprecno skozi vsa leta. ... Kakšno. glasbo. najraje. izvajate?. Kako. izbi­rate.repertoar? Marta:.EX CORDE izvaja slovenske, argentinske in angleške pesmi. Tudi v latinšcini kaj zapoje­mo. Repertoar obsega razlicne stile in case. Na izbiro skladb pa seveda vpliva kakšen bo nastop ali projekt v pripravi. Rada gledam tudi na to, da so pevci motivirani in da so jim pe­smi všec. Motivacija pri tem veliko vpliva. Radi zapojemo pesmi, ki združujejo popularno ali moderno glasbo s klasicnim stilom. ...Ste.kot.zbor.že.kdaj.sodelovali.pri.kakšnem. muzikalu?.Pri.kateremu? Marta: Takoj po našem zacetku, že naslednje leto, je Slomškov dom praznoval svojo 50-letni­co. Marcelo je imel v nacrtih muzikal »Fantom iz opere«, in seveda je potreboval zbor in pev­ce. On je prevedel iz anglešcine in španšcine celo skladbo. In tako je naš zbor sodeloval pri tem velikem muzikalu. ... Poslali. so. nam. kronogram. vaj.. Imate. vajo. skoraj.vsak.dan..Koliko.vaj.ste.imeli? Marcelo:.Po navadi si nacrtujem vaje tako, da ne preobremenim igralcev, je pa zame in za družino to zelo naporno. Predvsem pri igrah, kjer nastopa veliko število igralcev ne vadimo kompletne igre, ampak po prizorih. Prej pa so še bralne in pevske vaje. Solisti vadijo posame­zno z Marto, mojo ženo, ali pa z menoj, potem nekateri z njo vadijo petje, jaz pa postavljam pesmi na oder. Na vprašanje koliko je bilo vaj, težko odgovorim, a lahko recem, da sem jaz imel vaje v zadnjih 3 mesecih skoraj vsak dan. V mesecu novembru, kot si videl na kronogramu imamo pa vajo vsak dan, z izjemo 3 dni teden pred nastopom. Ce seštejemo jih bo cez 100! Skupnih vaj z vsemi nastopajocimi pa samo 2 in generalka. Marta: Vaj še nisem štela... Veliko jih je bilo! Meseca avgusta je zbor zacel z vajami. Imeli smo skupinske vaje, po glasovih in tudi posa­mezne. Zadnje tedne, ko je zbor že postavljen na odru, pa vadi kar trikrat na teden. ...Katere.so.bile.najvecje.zahteve.in.težave.te. režije? Marcelo:.Moram priznati, da je to delo najtež­je od vseh kar sem jih do zdaj pripravil. Najprej zato, ker je avtor te skladbe med nami. Ni lah­ko, ker ne veš ce je to, kar postavljaš na oder, kar si je avtor zamislil. Martin nama je dal svo­bodo, da lahko zamenjava ali pa narediva kar se nama zdi najbolje. Nisem delal vecjih spre­memb, samo nekaj besedila sem moral crtati, drugace je pa vse tako, kot nam je Martin iz­rocil. Po drugi strani je tematika. Veliko je bilo pisanega, veliko iger, filmov, nastopov... za nas kot verni kristjani to ni ena zgodba vec, je mu­zikal o zadnjih dneh življenja, trpljenja in vsta­jenja našega Odrešenika! Rad berem, zgodovinske knjige so mi zelo pri srcu, doba Rimskega Imperija, me najbolj vle­ce. Za to delo sem ogromno prebral, gledal ve­liko filmov/dokumentarcev in pregledal zgodo­vinske študije. Želim pokazati cim bolj pristno, tako kot mislim, da je bilo. Muzikal je zelo zah­teven v vsem. Glasba je enkratna, cudovita. A hkrati zelo zahtevna. Igralci morajo biti koncen­trirani bolj kot pri drugih igrah. Spremljava je snemana, to pomeni, da mora igralec/pevec izvesti skladbo brez napak, drugace težko pride nazaj. Ce bi spremljavo izvajali v živo, bi lahko marsikaj naredili po svoje, inštrumenti bi nas pa spremljali, tako morajo pevci »spremljati« inštrumente. Težava, ce temu lahko tako recem, je tudi v tem, da ima vecina ljudi o vlogah že svoje »ste­reotipe« in vsak že nekako ve, kako bi moralo biti. Vsak ima v svoji glavi figuro in nastop Je­zusa, Marije, apostolov, Pilata, velikih duhovni­kov... a morda drugace, kot si jih predstavljam jaz. Igralci so zelo poslušni za režijo, sprejmem pa tudi to, kar vsak želi pokazati ali povedati. Tokrat je med samimi igralci kar nekaj režiser­jev in rad sprejmem njihove nasvete. Saj s tem obogatimo našo predstavo. Rad bi omenil, da naju je Martin poklical že takrat, ko je imel Kerigmo žele v mislih in naju vprašal, ce sva pripravljena postaviti muzikal na oder, da ga ne bi zaman pisal. Pocašcena sva bila in rade volje sprejela prve melodije muzikala. A že zdalec nisem pricakoval, da bo potrebnih toliko igralcev! Težko je bilo izbrati glavne igralce, še posebno tiste ki tudi pojejo. Poslušal sem jih veckrat, prosil naj zapojejo to, ali ono... pa ce so glasovi usklajeni za duet, ter­cet ali kvartet... skratka, da imajo tak izgled, kot ga vloga zahteva. Mislim, da sem dobil pri vsa­kem to kar sem iskal, med nami je ogromno ta­lentov, samo najti jih je treba! Veckrat cutimo, da se dandanes ljudje težko kompromitirajo, a našel sem skupino, ki krasno dela, in za katero se je lepo žrtvovati. ...Je.ta.muzikal.za.zbor.kakšen.poseben.izziv?. V.cem? Marta:. Nedvomno! Najvecji izziv je ta, da je avtor, Martin Sušnik, napisal skladbo za zbor EX CORDE. Zaupal je Marcelu režijo, meni pa vodstvo petja. Ker je spremljava že snemana, mora zbor do sekunde tocno zapeti. Koncentracija je zelo važna, ker se dinamika na odru spremeni. Tam si mora vsak pevec, ki je tudi igralec, ustvariti svojo osebnost ter primerno interpretirati. Je tudi nekaj »posebnih akordov« v tej Keri­gmi, ki so nam zelo všec, a smo se morali kar nekaj casa truditi, da smo jih lahko zapeli. ... Gotovo. imate. tudi. tehnicne. izzive. in. teža­ve. pri. muzikalu.. Kateri. so. bili. in. kako. ste. jih. rešili? Marcelo:. Prevec nocem vnaprej povedati... Najtežje je uprizoriti križev pot in križanje. Upam, da smo dobro rešili, to nam boste po­tem povedali... Tehnicne težave kot take pa so povezane s glasbo in zvokom. Moramo dobro slišati glasbo in se dobro med seboj poslušati, da zajamemo pravi ton in prav tempo. Glede vstopov in tak­tov smo to rešili tako, da bomo postavili Mar-to nekam skrito med sceno... da nam bo lepo mahala. ...Mislite.ponoviti.Kerigmo?.Kje.in.kdaj? Marcelo: Nimamo datumov za ponovitev mu­zikala. Kar škoda je toliko vaj in dela za eno samo predstavo. Ce bo odziv publike dober morda lahko ponovimo drugo leto za Veliki te­den, a o tem še nismo govorili. ...Nam.lahko.povesta.kakšno.anekdoto.z.vaj? Marta:.Med vajami je veselo vzdušje. In vedno se zgodi kaj takega, kar nas spravi v smeh! Naj­veckrat so to dialogi med pevci enega glasu, ki »hecajo« drugo skupino, ceš, da so boljši, ker so bili pohvaljeni. Drugic so pa na vrsti tisti, ki vedno pozabijo, kar je bilo že nauceno in se ta pomota ponavlja. Seveda, toliko vztrajamo, da pravilno zapojemo! Tematika tega opusa zahteva posebno vzduš­je, tudi neko introspektivno premišljevanje. Z vajami za Kerigmo smo zaceli takoj po kon­canem Cafe Concertu, to je festival, ki ga je zbor že tretjic organiziral in je namenjen predvsem pop ali jazz glasbi. Zbor in gostujoce skupine ter solisti smo izvajali pesmi XX. in XXI. stole­tja, »moderne pesmi«, bi rekli starejši. Najvec v anglešcini. Festival je bil tudi iz organizacijske plati precej zahteven, zbor je poleg lastnega nastopa imel na skrbi tudi splošno organizaci­jo. No, in iz tega vzdušja neonskih luci in ve­selega ritma smo kar brez presledka vstopili v produkcijo muzikala z religiozno vsebino, osre­dotocenega na dogodke Velikega tedna, ki naj bo v roku treh mesecev na odru... Brez resnic­ne dobre volje in kancka humorja iz strani vseh sodelujocih je tak nacrt neizvedljiv. Mislim, da se bomo šele po predstavi zares zavedli, kaj Kerigma pomeni za naš zbor, za naš Slomškov dom in za vso slovensko skupnost. Marcelo:. Pri vajah se imamo lepo, tudi za­bavamo se in smejemo. Pri takih intenzivnih predstavah si moramo dopustiti cas za šalo in smeh. Vedno se kaj zgodi, je scena - ne bom povedal katera, da ne zatožim igralca - , pri ka­teri težko pridejo do konca pogovora... prvic jim je šlo na smeh, in od takrat se samo pogle­dajo in se že smejejo. Zadnjo nedeljo smo imeli prvo vajo z vsemi nastopajocimi. Za nekatere je bila to prva vaja in niti niso tocno vedeli, kaj se v vsakem trenut­ku pravzaprav dogaja... naj bi pazili, da množica ne pride do »sodnika«, a vpitja in prerivanja je bilo prevec, nastal je splošen smeh in vsa pot­rebna napetost je izginila. ...Zdaj.pa.res.vemo.veliko.vec.o.muzikalu,.ki. ga.tako.skrbno.pripravljate..Bi.rada.še.kaj.do­dala? Marcelo:. Ce mi dovoliš, bi dodal še to. V veli­ko cast si štejem, da je Martin Sušnik pomislil name in na Marto, da pripraviva ta opus! Mar­tina poznam že od otroških let, ko je on hodil v Cordobo na kolonijo sem jaz bil njegov vodi­telj. Vedno je bil poseben, zlat clovek. Danes moram reci, da je pravi genij! Ni dvoma, da »normalna oseba« ne more imeti v glavi cesa takega. Ima cudoviti talent, in ga je delil z nami. Upam, da mu bomo na višini! Zahvalim se mu tudi zato, ker so bile vaje na en nacin za nas vse kot duhovne vaje. Veliko truda, casa in dela smo vložili. Vsaka minuta nam je že poplacana, ker, kakor je sam Martin zapisal: Vse to je zato ker »Tvojo smrt oznanjamo Gospod, in tvoje vstajenje slavimo!« Hvala,. Marta. in. Marcelo,. za. dragocen. cas,. ki. sta.si.ga.vzela.za.pogovor..Predvsem.pa.neiz­merna.hvala.za.ves.trud,.ki.ga.vlagata.v.režijo. tega.muzikala! Jože.Jan 24..novembra Rifa in vecerja v Našem domu San Justo 24..novembra.ob.10:00 Mašniško posvecenje g. Pavla Erjavca Stolnica v Avellanedi 24..novembra.ob.20:00 Evropski vecer v Carapachayu 25..novembra Slovenski dan v Slomškovem domu 25..novembra.ob.11:00 Nova maša g. Pavla Erjavca Fara Cristo Salvador, Cavia 900 esq. Raúl Alfonsín, Monte Chingolo - Lanús Este 1..decembra.ob.09:30 Zakljucek pouka v Jeglicevi šoli – ABC po slovensko Slovenska hiša 2..decembra.ob.11:30 Ponovitev Nove maše g. Pavla Erjavca v Našem domu San Justo 8..decembra.ob.10:00 Prvo sveto Obhajilo otrok slovenskih šol Slovenska hiša 15..decembra.ob.20:00 Kulturni vecer SKA Slovenska hiša KOLEDAR ........SMRTI V nedeljo, 11. novembra 2018, je umrl p..France.Burja, franciškan. Po božje placilo je 7. novembra odšla gospa Irena.Fajdiga.roj..Zajc, stara 88 let. Naj pocivata v miru! OSEBNE NOVICE »Prihajam Gospod, da izpolnim tvojo voljo.« Heb 10, 9 Dragi bratje in sestre: Z velikim veseljem vas vabim k sveti daritvi, med katero mi bo g. škof msgr. Rubén Oscar Frassia podelil duhovniško posvešenje. PAVEL.ALBERT.ERJAVEC Sobota, 24 novembra 2018 ob 10. uri Stolnica v Avellanedi, San Martin 745, Avellaneda Svobodno Slovenijo podpirajo JEZIKOVNI OREŠCEK Kaj imamo Kakšna.vrocina! Ce se boste v teh dneh kakšnemu sloven­skemu govorcu pritožili, da imate vrocino, vam bo namesto hladne pijace v senci predlagal paracetamol in vam prinesel termometer. Tako namrec v slovenšcini povemo, da imamo povišano telesno tem­peraturo (nad 37 stopinj Celzija). Želimo vam torej, da je nimate, peklensko vroce poletne dneve pa preživite cim bolj zdravi. Ne.imejte.strahu,.tudi.mraza.ne Prav tako ne poskušajte imeti žeje in lakote. Vsaj ne v slovenšcini. Našteti samostalniki so namrec v tej v drugacnih stalnih besednih zvezah, kot ste jih morda navajeni v španšcini. Dobese­dno prevajanje stalnih besednih zvez nas lahko pošteno zavede. Imam strah ..Strah.me.je. Imam mraz Zebe.me. Imam žejo/lakoto Žejen/žejna.sem. Lacen/lacna.sem. Po drugi strani pa seveda lahko pomis­limo na veliko drugega, kar v slovenšcini vendarle »imamo«. Prav imamo, ko recemo, da imajo tatovi dolge prste. Ce imamo koga na oceh, lah­ko hitro ugotovimo, ali ima kaj za bregom, torej ali kaj skriva ali naklepa. Nimamo pojma, zakaj sosed nima dna, ko gre za vino. Vsak konec tedna ga ima pod kapo, v ponedeljek ima vedno macka. Ima pa dober nos (obcutek) za posle! Za nekoga, ki odloca o vsem, pravimo, da ima glavno besedo ali da ima vse niti v svojih rokah. Ce imate kaj v malem prstu, to resnicno dobro poznate ali obvladate. Ni slabo, ce imate kdaj krompir – pa ne le v shrambi. To pomeni le, da vas je doletel nepricakovano dober, uspešen izid. Ni posebno spreten ali deloven, kdor ima dve levi roki. Žaljivo je reci, da ima kdo kurjo pamet. Nasprotje tega je, da ima kdo v glavi kaj soli, je torej bistroumen, pameten. Ljudem godi, ce slišijo, da imajo glavo ali srce na pravem mestu, kar pomeni, da rav­najo premišljeno in spretno oziroma da so usmiljeni ali pogumni. Ne nazadnje: še dobro, da tako v špan­šcini kot v slovenšcini imamo sreco. Ne pozabimo svojim najbližjim kar najveckrat povedati, kako zelo jih imamo.radi. Maja.Kracun DOBILI SMO PISMO IZ ŠVEDSKE ŠVEDSKA KONCEM LETA 2018 Zlati jubilej Orfeuma iz Landskrone so rojaki z raznih krajev Švedske praznovali v sobo­to 6. oktobra 2018 z zahvalno sv. mašo ob 12.30 v župnijski cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Landskroni. Pri tem slovesnem in zahvalnem bogoslužju, ki ga je vodil narodni dušni pastir Zvone, je sodeloval s petjem Kvartet Krt, ki je za to priložnost imel s sabo še spremlja­vo s trompeto in s klarinetom. Lepo število navzocih je s svojo prisotnostjo in s svojim sodelovanjem povzdignilo to zahvalno bo­goslužje, s prošnjo za blagoslov za nadaljnje delo in poslanstvo Orfeuma. Popoldan ob 15. uri, oziroma malo kasne­ »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In najvecja od teh je ljubezen.« 1 Kor 13,13 Žalostni sporocamo, da je utrujena dolgotrajne, nezadržno napredujoce bolezni, 7. novembra 2018, prav na obletnico nepovratnega odhoda svoje najstarejše hcerke, v Božjem narocju našla vecni pocitek IRENA FAJDIGA roj. ZAJEC Pogrešali bomo njeno razumevajoco, radodarno, brezpogojno toplino, ki je niti bridkosti tragicnih, nerazumnih življenjskih okolišcin niso uspele prizadeti. Globoko hvaležni smo vsem, ki ste jo prijazno in skrbno spremljali, s svojo ustrežljivostjo ji lajšali dneve ter se nazadnje prišli od nje poslovit. Posebej hvaležni smo tudi gospodu Franciju Cukjatiju, ki ji je v spremstvu gospoda Franceta Zurca vztrajno prinašal tolažbo svetega obhajila, z maševanjem ob krsti pa sklenil naše slovo od ljube nam pokojnice. Žalujoci: hcerka Irenka z možem Tonetom | sinova Pavel z ženo Liliano in Jurij z ženo Alejandro sestri Vida in Metka z družinama | necak Tone z ženo Mirto vnukinje Andrejka, Tatjana, Sonja, Pavla, Maja in Ivana | vnuki Niko, Pavel in Andrej ter ostalo sorodstvo Buenos.Aires,.Ljubljana,.Škofja.Loka,.Piran,.Žiri je pa je zacel kulturni program v dvorani v Häljarpu, ki sta ga vodili Dani Stražarjeva in Ida Torkar Andersson. Kvartet Krt je, skupaj s solistoma na instrumentih v kulturnem delu srecanja popeljal rojake z narodno pe­smijo skozi slovenske pokrajine. Vmes pa je nastopilo kar nekaj glasbenih skupin, ki še delujejo na Švedskem. Ker se je Orfeum bolj ali manj ukvarjal s petjem, saj se je v okvi­ru petja zgodilo veliko lepega, CD-ji, ki so jih izdali, pa DVD z naslovom Glasbeni mosto­vi, projekt podprt s strani obcine Ribnica na Dolenjskem in Landskrona. Cestitke in veliko uspeha pri nadaljnjem poslanstvu. Zvone.Podvinski | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški.odbor SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar Priloga s slikami MLAD ZMERAJ LAHKO OSTANEŠ PRED 50. Mladinski dan v San Martinu in 66. Skupni mladinski dan SLOVENSKIM DNEVOM KERIGMA NAŠI ŠPORTNIKI Nogometaš Andrej Vombergar