489 2023 1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.3.03 CC-BY-NC-ND Vanja Kočevar dr., znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: vanja.kocevar@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0002-1177-2319 Trnovsko župnišče kot prenočišče cesarja Karla VI. na potovanju ob dednih poklonitvah notranjeavstrijskih dežel leta 1728 IZVLEČEK Ko je cesar Karel VI. leta 1728 sprejel dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Gradiške ter pristanišč Trsta in Reke, je na poti med Postojno in Reko v nočeh s 14. na 15. ter z 18. na 19. september prenočil v Trnovem, danes delu Ilirske Bistrice. Za rekonstrukcijo cesarjevega potovanja in postankov na širšem področju občine Ilirska Bistrica so ključni zlasti trije viri, in sicer ceremonialni protokol, ki ga hrani Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, publikacija o kranjski dedni poklonitvi, ki jo je leta 1739 objavil Karl Seyfrid Perizhoffer, in potopis, ki ga je po letu 1735 pripravil Johann Adam von Heintz. Na podlagi slednjega vemo, da je cesar prenočeval v trnovskem župnišču ter da je imel kraj v tistem času težave s preskrbo z vodo, ki jo je bilo treba s čebri prinašati iz Bistrice. KLJUČNE BESEDE Karel VI., dedna poklonitev, cesarjevo potovanje 1728, Notranja Avstrija, Trnovo, trnovsko župnišče, Ilirska Bistrica, Johann Adam von Heintz, Karl Seyfrid Perizhoffer von Perizhoff auf Ehrenhaimb ABSTRACT TRNOVO PARISH HOUSE AS A LODGING FOR EMPEROR CHARLES VI ON HIS W AY TO RECEIVE THE ACTS OF HEREDITARY HOMAGE (ERBHULDIGUNGEN) OF THE INNER AUSTRIAN PROVINCES IN 1728 In 1728, Emperor Charles VI received the acts of hereditary homage (Erbhuldigungen) from the Inner Austrian provinces of Styria, Carinthia, Carniola, Gorizia and Gradisca, and from the ports of Trieste and Rijeka. On his way between Postojna and Rijeka, the emperor spent the night of 14 to 15 September and again the night of 18 to 19 September in Trnovo, today a part of Ilirska Bistrica. Three sources are particularly important for the reconstruction of the emperor’s journey and his stops in the wider area of the present­day municipality of Ilirska Bistrica, namely, the Ceremonial Protocol, preserved in the House, Court and State Archives in Vienna, the publication on the Carniolan Act of Hereditary Homage of 1739 by Karl Seyfrid Perizhoffer, and a travelogue written after 1735 by Johann Adam von Heintz. From the following source we know that the emperor spent both nights in the Trnovo parish house and that at that time the town had problems with water supply, which had to be fetched in buckets from the Bistrica River. KEY WORDS Charles VI, act of hereditary homage (Erbhuldigung), emperor’s journey 1728, Inner Austria, Trnovo, parish house of Trnovo, Ilirska Bistrica, Johann Adam von Heintz, Karl Seyfrid Perizhoffer von Perizhoff auf Ehrenhaimb 490 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Uvod Razprava obravnava dva postanka cesarja Karla VI. v Trnovem, danes delu Ilirske Bistrice, v dneh med 14. in 15. ter 18. in 19. septembrom 1728, ki ju je vladar opravil v okviru svojega dednopokloni- tvenega potovanja po notranjeavstrijskih deželah. Poleg tega prispevek cesarjevo navzočnost na obmo- čju današnje občine Ilirska Bistrica postavlja v širši zgodovinski kontekst obdobja vladanja »zadnjega« moškega Habsburžana ter rekonstruira načrtovanje poti, priprave dunajskega dvora in kranjskih deželnih stanov nanjo, pa tudi njen potek. Posebna pozornost je posvečena Karlovemu potovanju med Postojno in Reko, ki je botrovalo njegovemu obisku Trnovega, podobi Bistriškega v sočasnih virih in trnovskemu župnišču, kjer je cesar dvakrat prenočil. Kot glavni vir za predstavitev priprav dunajske- ga dvora na notranjeavstrijske dedne poklonitve leta 1728 je razpravi služil Ceremonialni protokol št. 14 (1728–1731), ki ga hrani Hišni, dvorni in državni ar- hiv na Dunaju. 1 Poleg tega se opis potovanja med Postojno in Reko z obravnavanima postankoma v Trnovem opira zlasti na opis cesarjevega potovanja Erb­Huldigungs­Actus in Inner­Oesterreich , 2 ki ga je po letu 1735 pripravil dvorni knjigovodja Johann Adam von Heintz. Čeprav je omenjeno poročilo sekundarni vir, ki je za nameček nastal z vsaj sede- mletno časovno distanco, Heintzev potopis po drugi strani od vseh do zdaj znanih virov prinaša največ podatkov o cesarjevem potovanju po Bistriškem. Kot nepogrešljiv vir informacij o pripravah na- stanitev, preskrbe, priprege in cestne infrastrukture je služila publikacija Erb­Huldigungs Actus im Her ­ tzogthum Crain, ki jo je po naročilu kranjskih dežel- nih stanov leta 1739 izdal stanovski registrator Karl Seyfrid Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb. Za razliko od zgoraj naštetih virov dvorne provenien- ce Perizhofferjev opis prinaša uradni pogled kranj- skih deželnih stanov na dedno poklonitev Karlu VI. in njegovo potovanje po Kranjskem. Poleg tega je kranjski stanovski registrator svojemu opisu dodal objavo devetinsedemdesetih virov, nanašajočih se na obravnavano temo. 3 1 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218r–218v, 221r–221v. Vir je v elektronski obliki dostopen na spletu. O tem gl. Hengerer, Die Zeremonialprotokolle. 2 Celoten naslov: Erbhuldigungs­actus in Inner­Österreich, idem Steüer, Kärnthen, Crain, Görtz, Triest und Fiume. Wie solcher anno 1728 ihro röm[ischen] kay[serlichen] in Hispanien auch zu Hungarn und Boheimb königl[ichen] may[estät], ertzhertzogen zu Österreich Carolo sexto etc. etc. alß erblandes fürsten und herrn herrn von denen gesambten ständten nach alten löbl[ichen] ge­ brauch und herkommen praestiret und abgeleget worden. Podatki in transkripcije v tej študiji temeljijo na izvirniku rokopisa, ki ga hrani Avstrijski državni arhiv (AT ÖStA/FHKA SUS HS 0101), dva primerka sicer hrani tudi Zbirka rokopisov in starih tiskov Avstrijske nacionalne biblioteke (ÖNB, HAN, Cod. Ser. n. 2705 (non vidi)). 3 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus . Dedne poklonitve Karlu VI. leta 1728 so tudi prvi umestitveni obredi vladarjev v notranjeavstrijskih deželah, o katerih je poročalo sočasno časopisje. Zato se študija opira tudi na dunajski časnik Wienerisches Diarium, čeprav ta cesarjevega postanka v Trnovem ne omenja. 4 Sočasna podoba Bistriškega temelji zla- sti na popisu kranjskih cest iz leta 1713, 5 potopisu Johanna Georga Keyßlerja, ki je leta 1730 obiskal obravnavane kraje, 6 ter spisovnem in kartografskem gradivu t. i. jožefinske vojaške izmere, objavljenem v zbirki Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804). 7 Pri kartografskem gradivu velja navesti še Krajepisni zemljevid Kranjske Janeza Dizme Florjan- čiča pl. Grienfelda iz leta 1744 8 ter zemljevid komer- cialne ceste med Postojno in Reko Leopolda Lieber- ja iz okrog leta 1780. 9 Za ključni vir informacij o trnovskem župnišču, današnjem sedežu župnije Ilirska Bistrica, se je izkazal zlasti 6. zvezek serije publikacij Majde Smole Vice­ domski urad za Kranjsko 13. stol.–1747. 10 V prihodnje raziskave bo treba vključiti tudi vire stanovske in vi- cedomske provenience v Arhivu Republike Slovenije, dnevnik cesarja Karla VI., ki ga hrani Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, čeprav se na podlagi dozdaj- šnjih objav iz tega vira zdi manj verjetno, da bi cesar o svojem potovanju po Bistriškem, če sploh, zapisal daljšo notico, 11 pa tudi sočasni graški časnik Posttäg­ lich Grätzerisch Ausfliegender Mercurius. 12 Dednopo- klonitveno potovanje Karla VI. je na Kranjskem za- pustilo tudi nekaj materialnih sledov, vendar se nobe- den ne nanaša na cesarjevo bivanje v Trnovem. 13 Glede stanja raziskav kaže poudariti, da sta tako starejše kot mlajše slovensko in avstrijsko zgodovi- nopisje prispevala več študij o potovanju Karla VI. 4 Wienerisches Diarium, Num 82, 13. 10. 1728; Num. 83, 16. 10. 1728. 5 Gl. točki 21. Od Ribnice in Loža do Jurišča in naprej do Trnovega in 23. Od Postojne do Trnovega ali Bistrice v: SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a). O tem gl. Holz, Cestne povezave, str. 497–498. 6 Keyßler, Neueste Reisen. O tem gl. Shaw, Foreign, str. 61–62; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 318–338; Holz, Cestne povezave, str. 509. 7 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3 (Opisi 3, Karte 3). 8 Florjančič, Deželopisna karta, Sekcija 8. 9 Za dodatne podatke o zemljevidu gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. 10 Smole, Vicedomski urad, 6. del. 11 O dnevniških zapiskih Karla VI. gl. Redlich, Die Tage- bücher; Seitschek, Die Tagebücher; isti, Person, str. 33–34 z navedbo relevantne literature; isti, Die Erbhuldigungsreise, str. 68–73. 12 O tem gl. Golob, Mediale Reflexionen, str. 9–22. 13 Med materialno zapuščino potovanja Karla VI. po Kranj- skem lahko štejemo dvoglavega orla, ki je nekdaj krasil fasa- do ljubljanske mestne hiše in ga danes hrani Narodni muzej Slovenije, cesarjevo marmorno poprsje, ki ga je po naročilu ljubljanskega magistrata izdelal znameniti kipar beneškega rodu Francesco Robba, ter obeliska na Ljubelju. O tem gl. Koblar, Cesta, str. 222–226; Klemenčič, Francesco Robba, str. 69–74, 188, 269; Pokrajac Iskra, Stenske poslikave; Kočevar, Ljubljana, str. 295–301. 491 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 po notranjeavstrijskih deželah, zlasti študije Simona Rutarja, Antona Koblarja, Wilhelma Rauscha, Da- niele Hahn, Eve Holz, Stefana Seitschka in Julijane Visočnik. Poleg tega je v zadnjih desetletjih opazno ponovno zanimanje raziskovalcev za same dedne poklonitve, 14 za področje nekdanjih notranjeavstrij- skih dežel gre omeniti zlasti raziskave Donatelle Porcedda, že omenjenih Hahnove in Seitschka, pa tudi Susane Gmoser, Petra Maťe in avtorja tega pri- spevka. Za zgodovino Trnovega v obravnavanem ob- dobju so še vedno merodajne študije Vlada Valenčiča in Kronika fare trnovske Janeza Bilca. Dedna poklonitev: Karel VI. in njegovi umestitveni obredi Dedna poklonitev ali dedni poklon, kot ta umesti- tveni obred imenuje slovensko zgodovinopisje (nem. Erbhuldigung, lat. actus homagii, it. atto d'omaggio), je pomenila inavguracijo novega deželnega kneza, javno priznanje njegove vladarske oblasti in prisego zvestobe s strani politične elite dežele, združene v korporaciji deželnih stanov, z njo pa je bila običajno povezana tudi vladarjeva potrditev stanovskih svobo- ščin in privilegijev. 15 Štajerski deželni stanovi so uži- vali celo posebno pravico, da jim je ob dedni pokloni- tvi pred njihovo obljubo zvestobe novi deželni knez s telesno prisego moral zagotoviti spoštovanje njiho- vih svoboščin. Čeprav je to določilo štajerskega prava nekaj časa veljalo tudi v sosednjih deželah Koroški in Kranjski, so se morali kranjski stanovi ob zadnjih dveh poklonitvah zadovoljiti z zaščitnim pismom. 16 14 Dedne poklonitve so bile več pozornosti zgodovinopisja deležne zlasti do konca prve svetovne vojne, po drugi sve- tovni vojni pa je interes zanje za več desetletij zamrl. Za šta- jerske dedne poklonitve gl. Leitner, Die Erbhuldigung, str. 129–133; Mell, Grundriß; Hisch, Die Erbhuldigungen; za koroške: Puntschart, Herzogseinsetzung; za kranjske: Legat, Erbhuldigung; Dimitz, Geschichte; Fabjančič, Zgodovina; za goriške: Morelli di Schönfeld, Contea di Gorizia; za tržaške: Löwenthal, Geschichte, Erster Theil. 15 Prim. različne definicije dednih poklonitev Rohr, Einleitung, (III. Theil, VII. Capitul, § 1), str. 657–658; Leitner, Die Erb- huldigung, str. 98; Mell, Grundriß, str. 143; Holenstein, Die Huldigung, str. 9; Strohmeyer, Svoboda politike, str. 89–90. Gl. tudi Seitschek, Die Länder, str. 98; isti, Legitimating Power, str. 35–38, 46–53. Dedna poklonitev je bila zapovrh precej- šnja posebnost srednje Evrope oziroma habsburške sestavlje- ne monarhije, čeprav je imela nekaj vzporednic drugod po Evropi (Strohmeyer, Vom Widerstand, str. 219; Maťa, The Care, str. 34–40). 16 Deželnoknežja dolžnost do telesne prisege je izvirala iz pri- vilegijske listine kralja Rudolfa I. za štajerske ministeriale iz leta 1277 (Mell, Grundriß, str. 145–146, op. 724). Z izstavi- tvijo dveh privilegijev Albrehta II. za Koroško in Kranjsko leta 1338 je štajersko deželno pravo postalo vir subsidiarnega prava v teh deželah in jima posredno dalo tudi to pravico (Vilfan, Pravna zgodovina, str. 200–201), ki pa je vsaj na Kranjskem veljala le, če je bila podprta z realno politično mo- čjo stanov. Ob zadnjih dveh dednih poklonitvah Leopoldu I. (1660) in Karlu VI. (1728) v Ljubljani so se kranjski stanovi zastran cesarskega dostojanstva vladarjev pravici do njune te- lesne prisege odrekli in se zadovoljili z reverzom oziroma za- Medtem ko je imela dedna poklonitev nekaj skupnih značilnosti s kronanjem, kot na primer ume- stitev novega vladarja, vzajemno prisego ali zaoblju- bo med vladarjem in podložniki oziroma stanovi ter sklepni banket, se je od kronanja tudi pomembno razlikovala. Kronanje je bilo namreč vsaj v katoli- ških deželah primarno cerkvena ceremonija, ki po katoliški liturgiji poteka v okviru sv. maše v cerkvi, običajno katedrali. Dedna poklonitev je bila na drugi strani primarno pravno dejanje, izvršeno v dvorani vladarjeve rezidence, čeprav so se njeni udeleženci pred poklonitvijo udeležili slovesne sv. maše v čast sv. Duhu in po prisegah v kapeli intonirali Te Deum laudamus. 17 Poleg tega dedna poklonitev ni poznala položitve krone na vladarjevo glavo. 18 Karla VI. (1685–1740), cesarja, čigar umesti- tvene obrede proučuje ta razprava, danes pomnimo zlasti kot očeta znamenite vladarice Marije Terezi- je (1717–1780). Kot mlajši sin cesarja Leopolda I. (1640–1705) je bil sprva predviden za nasledstvo Španije, kjer se je kot Karel III. v nasledstveni vojni boril proti bourbonskemu tekmecu Filipu V., dokler ga ni v Kataloniji dosegla vest, da je 17. aprila 1711 na Dunaju preminil njegov starejši brat, cesar Jožef I. (1678–1711), ki ni zapustil moškega potomca, am- pak samo dve hčeri. 19 Na zahtevo dunajskega dvora je 27. septembra istega leta zapustil Španijo in oble- gano Barcelono, kjer je regentstvo prevzela njegova soproga Elizabeta Kristina. 20 Ko se je Karel 12. oktobra 1711 izkrcal v Liguriji, so ga volilni knezi v Frankfurtu na Majni izvolili za cesarja. 21 Po daljšem postanku v Milanu je izvoljeni cesar prispel v Innsbruck, kjer se je sestal s svetovalci pokojnega brata in 24. novembra 1711 sprejel tirol- sko dedno poklonitev. Konec leta, natančneje, 22. de- cembra, je bil naposled v Frankfurtu tudi kronan za cesarja kot Karel VI., s čimer sta bili prvič po 155 le- tih, odkar je leta 1556 odstopil Karel V., v rokah ene osebe vsaj nominalno združeni cesarska in španska kraljeva krona. 22 Januarja 1712 je novi cesar po osmih ščitnim pismom (Valvasor, Die Ehre, X, str. 382; Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 41, Num. 77, str. 205–207; Kočevar, Ljubljana, str. 290). 17 Maťa, The Care, str. 30; Klezath, Die heilige Krone, str. 158. 18 Medtem ko so kronanja potekala na ravni cesarstva in kra- ljevin, so (nad)vojvodine in poknežene grofije poznale dedne poklonitve. Izmed habsburških dednih dežel, ki niso imele statusa kraljevin, so tri – Štajerska, Tirolska in Spodnja Av- strija – imele tudi svoje »koronete« ali »(nad)vojvodske klo- buke« (Diem, Die Symbole, str. 169–173), vendar so od teh le spodnjeavstrijske regalije dejansko uporabljali pri dednih poklonitvah, kot je 1. maja 1728 ugotavljala tretja dvorna konferenca (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 83v), o kateri bo govor v nadaljevanju. 19 Schreiber, Habsburger, str. 59. o Karlovi notici glede bratove smrti gl. Redlich, Die Tagebücher, str. 146. 20 Die Kaiser, str. 588; Mikoletzky, Hofreisen, str. 267; Vokáčo- vá, The Bohemian Coronation, str. 145. 21 Arneth, Karl VI. Allgemeine Deutsche Biographie (21. 7. 2023); Die Kaiser, str. 587–588; Seitschek, Die Länder, str. 94. 22 Braubach, Karl VI. Neue Deutsche Biographie (19. 7. 2023); 492 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 letih odsotnosti ponovno prispel na Dunaj in bil 22. maja v bližnji Bratislavi okronan kot apostolski ogr- ski kralj Karel III., 23 čemur je 8. novembra 1712 na Dunaju sledila poklonitev spodnjeavstrijskih dežel- nih stanov. 24 Nemara so nadaljevanje umestitvenih obredov prekinile zunanje vojne, 25 saj je bil edini tovrstni dogodek v naslednjih enajstih letih 26 kronanje ce- sarjeve soproge Elizabete Kristine za ogrsko kraljico Mikoletzky, Hofreisen, str. 267; Schreiber, Habsburger, str. 59; Die Kaiser, str. 587–588; Seitschek, Die Länder, str. 94, 97. 23 Holčík, Krönungsfeierlichkeiten, str. 12, 36–37; Die Kaiser, str. 587; Hende, The Hungarian Coronations; Mikoletzky, Hof- reisen, str. 267, op. 7; Seitschek, Die Länder, str. 94; Prinz Eugen, št. 2.7, 2.8, str. 81. 24 Nádudvar, Kaiser Karl VI. (non vidi); Schreiber, Habsburger, str. 59; Mikoletzky, Hofreisen, str. 267; Gmoser, Die Erbhul­ digungen, str. 102–110; Prinz Eugen, št. 2.14, str. 86. 25 Vojne kot razlog za prekinitev umestitvenih obredov med drugim navaja Mikoletzky, Hofreisen, str. 267. O tem gl. Sei- tschek, Geschichtlicher Abriss, str. 38–53. 26 Enajstletni premor v izvajanju obredov umestitve se nanaša zgolj na habsburške dedne dežele, ki jih je nemška veja dina- stije posedovala že pred špansko nasledstveno vojno. Dedne poklonitve v Španski oziroma Avstrijski Nizozemski, prido- bljeni po miru v Rastattu leta 1714, so večinoma potekale leta 1717 (Van Gelder, Inaugurations, str. 173–176, 182; Maťa, The Care, str. 45–47; Seitschek, Legitimating Power, str. 62). v Bratislavi 18. oktobra 1714. 27 Medtem je Karlovo nasledstvo španske krone doživelo težak udarec, ko so habsburški zavezniki 11. aprila 1713 v Utrechtu s Francijo sklenili mir in priznali Filipa V. za vladarja Španije ter njenih kolonij pod pogojem, da ne bo pri- šlo do združitve med Španijo in Francijo. Karel VI. in državni zbor v Regensburgu sta takšen sporazum zavrnila, cesar pa je že 19. aprila razglasil pragma- tično sankcijo, ki je določala nedeljivost habsburških dednih dežel in njihovo dedovanje po načelu primo- geniture znotraj moške linije dinastije, ob izumrtju slednje pa je dopuščala tudi žensko nasledstvo. 28 Slab finančni položaj in bližajoča se nova voj- na proti Osmanom sta Karla VI. naposled prisilila v popuščanje pri vprašanju španskega nasledstva. Z mirom, sklenjenim z Burboni 7. marca 1714 v Ra- stattu, je cesar iz španske dediščine pridobil Špansko (od tedaj dalje Avstrijsko) Nizozemsko, Lombardijo z Mantovo, Neapelj in Sardinijo, s čimer je Habs- burška monarhija postala dominantna sila v Italiji in pridobila skromno vojaško mornarico. 29 Kljub temu se cesar de iure ni odpovedal naslovu španskega kralja in ga je še naprej uporabljal v svoji uradni titulaturi. 30 Kljub napetosti, ki je ostala v odnosu med Habsbur- žani in Bourboni, je 7. septembra 1714 mir s Francijo sklenilo tudi Sveto Rimsko cesarstvo. 31 Poleg tega bi počasnemu napredovanju sprejema- nja umestitvenih obredov lahko botroval upad njiho- vega pomena po koncu konfesionalnih bojev. 32 Petr Maťa je namreč opozoril, da je Moravska v času Leo- polda I. kot prva med habsburškimi deželami izgu- bila dedno poklonitev. 33 Pri Leopoldovem starejšem sinu Jožefu I. pa je opazna splošna težnja k opuščanju umestitvenih obredov, poleg tega tudi stanovi dednih dežel, z izjemo koroških in šlezijskih, niso vztraja- li pri njihovem izvajanju. 34 Cesar Jožef I. je bil tako 27 Cesarica soproga je bila za ogrsko kraljico kronana po po- vratku iz Barcelone, po koncu španske nasledstvene vojne. Holčík, Krönungsfeierlichkeiten, str. 12, 37; Seitschek, Die Länder, str. 94; isti, Legitimating Power, str. 61. 28 Die Kaiser, str. 589; Seitschek, Die Pragmatische Sanktion, str. 235–239; Brückmüller, Avstrijska zgodovina, str. 184–185. O sprejemu pragmatične sankcije s strani kranjskih stanov gl. Radics, »Die pragmatische Sanction«. 29 Schreiber, Habsburger, str. 79; Braubach, Karl VI. Neue Deu­ tsche Biographie (19. 7. 2023); Seitschek, Geschichtlicher Abriss, str. 41–48, 51–53. 30 Vokáčová, The Bohemian Coronation, str. 145. Tako so ga naslavljali tudi slovesni napisi, ki so cesarja pozdravljali na Kranjskem ob njegovem potovanju skozi deželo leta 1728 (Kočevar, Ljubljana, str. 295). 31 Die Kaiser, str. 589–590. 32 Strohmeyer, Vom Widerstand, str. 241; isti, Svoboda, str. 151; Seitschek, Die Länder, str. 98. 33 Čeprav je Leopold I. kot prvi Habsburžan izpustil moravsko dedno poklonitev, je po drugi strani kot prvi habsburški cesar osebno sprejel dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel in uvedel nov umestitveni obred v Trstu, kjer tega poprej niso poznali. O tem gl. Maťa, The Care, str. 42–43. 34 Maťa, The Care, str. 43–45; Vokáčová, The Bohemian Coro - nation, str. 147–148; Seitschek, Legitimating Power, str. 37, 61. Jožef I., denimo, ni bil kronan niti za češkega kralja, kar Johann Gottfried Auerbach: portret cesarja Karla VI. iz leta 1735, olje na platnu (Wikimedia Commons). 493 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 kronan »zgolj« za ogrskega kralja leta 1687 v Brati- slavi in za rimskega kralja leta 1690 v Augsburgu, po očetovi smrti leta 1705 pa je sprejel dedno poklonitev spodnjeavstrijskih stanov na Dunaju, kar je bila edina dedna poklonitev, ki jo je sprejel v svoji kratki, šest- letni vladavini. 35 Opuščanju dednih poklonitev pod Jožefom I. bi lahko poleg kratkosti njegove vladavine botrova- lo pomanjkanje finančnih sredstev v času španske nasledstvene vojne. 36 Poleg tega so spodnjeavstrij- ske dedne poklonitve v tem času prevzele vlogo prvih javnih ceremonij po nastopu oblasti novega vladarja, 37 William Godsey pa jim pripisuje tudi naddeželni pomen. 38 Pod vladavino Karla VI. so de- dne poklonitve nato doživele začasen preporod, ven- dar so jih pozneje pod Marijo Terezijo in Jožefom II., z izjemo Spodnje Avstrije, v dednih deželah pre- nehali izvajati. 39 Po ocenah Petra Maťe ne vemo, ali je bilo izpuščanje dednih poklonitev, ki se je začelo z moravsko izjemo Leopolda I. in pozneje v nekaterih deželah postalo splošna praksa, zgolj posledica na- ključij in finančnih primanjkljajev ali rezultat načrtne dinastične politike. 40 Na vrnitev dednih poklonitev v času Karla VI. je vplivalo več dejavnikov. Leta 1717 so njegovi name- stniki sprejeli večino umestitev na teritorijih Avstrij- ske Nizozemske, 41 češko kronanje je prišlo na vrsto leta 1723, dvanajst let po Karlovem prevzemu oblasti v dednih deželah. 42 Pet let pozneje, leta 1728, je cesar so habsburški prestolonasledniki nekdaj opravili vivente prae­ decessore. 35 Seitschek, Legitimating Power, str. 61; Holčík, Krönungs­ feierlichkeiten, str. 12, 34–36; Die Kaiser, str. 580; Godsey, Herrschaft, str. 145–151 (non vidi); Maťa, The Care, str. 43– 45; Prinz Eugen, št. 2.6, str. 81; št. 2.12, str. 84–85; Gmoser, Die Erbhuldigungen, str. 102–110. Spodnjeavstrijska dedna poklonitev Jožefu I. je sicer eden likovno bolje dokumentira- nih umestitvenih obredov v habsburških dednih deželah. Gl. Gülich, Erb­Huldigung . 36 Maťa, The Care, str. 43–45. 37 Prav tam, str. 50. 38 Godsey, Herrschaft, str. 150–152 (non vidi); navedeno po Seitschek, Legitimating Power, str. 61. 39 Marija Terezija je 25. junija 1743 sprejela tudi zgornjeav- strijsko dedno poklonitev v Linzu, vendar je pri tem šlo tudi za anuliranje poklonitve, ki jo je tam 2. oktobra 1741 sprejel vladaričin nasprotnik v avstrijski nasledstveni vojni, bavarski volilni knez in poznejši cesar Karel Albreht (Kočevar, Dedna poklonitev Avstrije, str. 133–155; gl. tudi Maťa, The Care, str. 47–48). 40 Maťa, The Care, str. 45. 41 Karel VI. je po svojih namestnikih med letoma 1703 in 1720 skupno sprejel inavguracije v desetih teritorijih habsburške Nizozemske, šest od teh leta 1717. O tem gl. Van Gelder, Inaugurations, str. 173–174, 176, 182–184 (Tabela 6.1); Maťa, The Care, str. 46; Seitschek, Legitimating Power, str. 62; Prinz Eugen, št. 2.2, str. 78–79. 42 Karel VI. je 4. septembra sprejel poklonitev čeških stanov in bil naslednjega dne, 5. septembra 1723, kronan za češkega kralja. Tri dni pozneje, 8. septembra, je bila za kraljico kro- nana še njegova soproga Elizabeta Kristina (Die Kaiser, str. 587; Berning, “Nach alltem”, str. 164–170). Vokáčová, The Bohemian Coronation, str. 147–150, kot glavni razlog za iz- vedbo češkega kronanja Karla VI. vidi zunanjepolitične izzive sprejel dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel. 43 Temu potovanju je po ocenah Stefana Seitschka bo- trovalo več razlogov, med drugim strah, da bi notra- njeavstrijski fevdi postali dedni, saj je zadnja poklo- nitev teh dežel potekala leta 1660. 44 Poleg tega se je dvor nadejal blagodejnega vpliva menjave zraka na cesaričino zdravje. 45 Naposled je cesar 10. septembra 1732 vračajoč se iz Karlovih Varov in Prage v Linzu sprejel še dedno poklonitev Zgornje Avstrije. 46 Poleg tega Seitschek domneva, da »zamude« pri sprejemanju dednih poklonitev oziroma vseh umesti- tvenih obredov, ki so se začele pojavljati v 18. stoletju, kažejo tudi na upadanje pomena tovrstnih umesti- tvenih obredov. Leopold I. je notranjeavstrijske de- dne poklonitve namreč sprejel leta 1660, »le« tri leta po prevzemu oblasti, Jožef I. jih sploh ni sprejel, 47 Karel VI. pa šele sedemnajst let po prevzemu krmila nemške veje dinastije. 48 Kot je »zadnji pravi« Habs- buržan 20. marca 1728 zapisal v svojem dednopoklo- nitvenem patentu, namenjenem kranjskim deželnim stanovom, mu vse od prevzema oblasti, kar se je zgo- dilo »že davno«, čas in zaporedje dogodkov do zdaj nista dovoljevala, da bi sprejel običajno dedno poklo- nitev v svoji ljubi vojvodini Kranjski. 49 Seitschek na podlagi študije koroške dedne po- klonitve Karlu VI. opaža tudi težnje po poenotenju umestitvenih obredov, ki se jim naposled ni mogel več upreti niti starodavni obred ustoličevanja koro- ških vojvod. Obred se je namreč leta 1660 z Gospo- svetskega polja dokončno umaknil v koroško dežel- no hišo v Celovcu, kjer sta dedni poklonitvi koroških habsburške dinastije, ki je bila brez moškega potomca ter so- očena z bavarskimi in saškimi nasledstvenimi pretenzijami. Tozadevno naj bi češko kronanje s svojim visoko sofisticira- nim simbolnim jezikom demonstriralo stabilnost habsburške vladavine. Gl. tudi Seitschek, Die Länder, str. 96; Mikoletzky, Hofreisen, str. 267; Redlich, Die Tagebücher, str. 146, 150; Prinz Eugen, št. 2.10, str. 82–83. 43 O notranjeavstrijskih poklonitvah leta 1728 splošno gl. Sei- tschek, Die Erbhuldigungsreise. Karel VI. je vse notranjeav- strijske dedne poklonitve, z izjemo gradiške, sprejel osebno, več o tem v nadaljevanju, gl. tudi Seitschek, Legitimating Power, str. 52–53, 59. 44 Ob koncu koroške dedne poklonitve je Karel VI. dejansko podeljeval fevde (Lehensvergabe). Seitschek, Die Länder, str. 99–100, op. 24; 102; isti, Die Erbhuldigungsreise, str. 52–53; isti, Legitimating Power, str. 62. Gl. tudi AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 10v–12r. 45 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 10r–10v; Sei- tschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 52–53; isti, Legitimating Power, str. 62. 46 Rausch, Die Hofreisen, str. 143–146; Mikoletzky, Hofreisen, str. 275, o poteku potovanja gl. str. 268–275. O stroških gl. str. 275–285; Maťa, The Care, str. 46–47; Seitschek, Legiti - mating Power, str. 45, 48, 49–50, 58, 62. Gl. tudi Seitschek, Verhandlungssache? (non vidi). 47 Maťa, The Care, str. 43. O kranjski dedni poklonitvi Leopol - du I. leta 1660 gl. Valvasor, Die Ehre, X, str. 367–388, XI, str. 725. 48 Seitschek, Die Länder, str. 98. 49 Povzeto po izvirniku: Wann nun seithero die Zeit/ und Läuffe nicht wol zugegeben/ die hergebrachte gewöhnliche Erb­Huldi ­ gung in Unserem geliebten Hertzogthum Crain zu empfangen … (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 6, str. 87). 494 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 stanov sprejela Leopold I. leta 1660 in Karel VI. leta 1728, tradicionalni obred ustoličevanja pa se je de iure ohranil le na papirju. Deželna kneza, ki sta koro- ško dedno poklonitev kot zadnja sprejela na ozemlju dežele, sta koroškim stanovom namreč izdala zaščitni pismi, da izpust ustoličevanja ne bo obvezujoč za na- daljnje dedne poklonitve. 50 Ob koncu pregleda umestitvenih obredov Karla VI. kaže izpostaviti, da je na poznejše poklonitve po- membno vplivalo tudi vprašanje nasledstva. 51 Potem ko so stanovi habsburških dednih dežel v zgodnjih dvajsetih letih 18. stoletja sprejeli pragmatično sank- cijo, sta češko kronanje leta 1723 in notranjeavstrij- sko dednopoklonitveno potovanje leta 1728 nemara ponudila priložnost, da je cesar stanovom predstavil svojo najstarejšo hčer Marijo Terezijo. Poleg tega, tako Seitschek, lahko Karlovo osebno prisotnost morda razumemo tudi kot znamenje njegove hva- ležnosti za sprejem pragmatične sankcije, ki je na- posled utrdila vladarjeve vezi s stanovi. 52 Za dedne poklonitve Mariji Tereziji pa je bilo še prezgodaj, saj se Karel VI. nikoli ni odpovedal upanju na moškega potomca. 53 Dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel Karlu VI. Dunajski dvor se je na cesarjevo potovanje v no- tranjeavstrijske dežele začel pripravljati na začetku leta, in sicer je 15. februarja 1728 pri vrhovnem dvor- nem mojstru Rudolfu Sigmundu grofu Sinzendorfu potekala prva dvorna konferenca in vladarju nasle- dnjega dne posredovala svoje mnenje, iz katerega iz- vemo, da je Karel VI. sklical omenjeni sestanek, ker so zdravniki menili, da bi si lahko cesarica po prestani težki bolezni s potovanjem in menjavo zraka povrnila zdravje. 54 Poleg tega so udeleženci konference cesarja opozorili na pomen sprejema notranjeavstrijskih de- dnih poklonitev, ker je od leta 1660, ko so se te dežele poklonile njegovemu očetu, minilo že veliko časa, in zaradi fevdnih zadev, saj je obstajala bojazen, da bodo nekateri fevdi sicer skrivoma postali dedni. 55 50 Seitschek, Die Länder, str. 101, 103. Gl. tudi Puntschart, Herzogseinsetzung, str. 128–130. 51 Godsey, Herrschaft, 149; Van Gelder, Eighteen- and Nine- teenth-century, str. 9; Seitschek, Legitimating Power, str. 62; Seitschek, Verhandlungssache, 199–200 (non vidi). 52 Seitschek, Legitimating Power, str. 62; prim. Vokáčová, The Bohemian Coronation, str. 147–150, ponuja pregled starih in novih razlag. 53 Seitschek, Legitimating Power, str. 63. O Karlovih upih na moškega potomca gl. Redlich, Die Tagebücher, str. 144. 54 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 9v–10v. V cere- monialnem protokolu pozneje izvemo, da je bila cesarica za- radi težje bolezni skoraj pet mesecev, od 24. novembra 1727 do 22. aprila 1728, nepokretna (prav tam, fol. 70r). O tem gl. Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 51–54. 55 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 11r–12r. Pov- zetek celotnega mnenja prve dvorne konference gl. prav tam, fol. 9v–17v; besedilo celotne ekspertize z naslovom Allerun­ terthanigster gehorsambster praeliminar unterredungs oder con­ Druga dvorna konferenca je potekala 3. marca v hiši vrhovnega cesarskega hlevskega mojstra kneza Schwarzenberga in naslednjega dne sestavila mnenje o prihajajoči poti. 56 Med podatki, pomembnimi za to razpravo, velja omeniti cesarjevo odločitev, da bo- sta od članov njegove ožje družine z njim do Gradca potovali le cesarica in nadvojvodinja Marija Terezija, poleg njiju pa še cesarjev bodoči zet, lotarinški princ Franc Štefan, ki naj bi v štajersko prestolnico pripo- toval s pošto in tam ostal. 57 Kot bomo videli v nada- ljevanju, je v tej točki prišlo do spremembe, saj se je lotarinški princ pozneje pridružil cesarju na poti do jadranske obale. V obravnavanem dokumentu se tudi prvič pojavi cesarjeva želja po potovanju na Reko, ki je botrovala njegovima obiskoma v Trnovem. 58 Konferenca je še predlagala, naj v notranjeavstrij- ske dežele pošljejo enega komornega in tri dvorne furirje ter po enega uslužbenca iz urada vrhovnega dvornega hlevskega mojstra in iz dvorne kuhinje z nalogo, da poiščejo primerne kraje za dnevne in noč- ne postanke ter primerne prostore za bankete v de- želnih glavnih mestih, čemur je pritrdil cesar. Tem dvornim uradnikom so nato izdali potrebne ukaze za deželne gosposke, kjer so opravljali terensko delo. 59 Poleg tega gre izpostaviti skrb dvora, da v deželah, ki jih bo obiskal cesar, ne bi prišlo do draginje živil in furaže, saj je bil dvor zaradi številčnosti članov, voja- škega spremstva in konj velik porabnik. 60 Cesar je v svoji resoluciji k mnenju konference izrazil željo, da se potovanje, kjer je to mogoče, pospeši. 61 Za nadaljnje izvajanje te razprave je pomembna zlasti instrukcija, izstavljena 10. marca za dvorne uradnike, 62 ki so v skladu z zgoraj omenjeno cesarje- vo odločitvijo morali odpotovati v notranjeavstrijske dežele ter tam poiskati primerne prostore za cesar- jeve opoldanske in nočne postaje. Pri izbiri postaj so ferenz gutachten die kay[serliche] reyß in die innerösterreichische provinzen und dortige erbhuldigungen betreffend, Wienn den 16.ten februarii 1728 je v dveh izvirnikih (prvi je koncept, drugi čistopis) ohranjeno v: AT ÖStA/HHStA OMeA ÄZA, Ktn. 34, fol. 1r–48v, 51r–59r. O tem gl. Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 52. 56 Čistopis mnenja druge dvorne konference z naslovom Erstes allerunterthänigst gehorsambstes hoff­conferenz gutachten die ver­ anstaltung der von ew[er] kay[serlichen] may[estät] nach Gratz und übrigen innerösterreichischen ländern allergnädigst resolvir­ ten reyß zur erbhuldigung betreffend, Wienn 3. martii 1728 je ohranjen v AT ÖStA/HHStA OMeA ÄZA, Ktn 34, fol. 62r– –75v. O tem gl. Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 54–60. 57 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 21v–22v, 36r, 38v. Kranjskim deželnim stanovom so verjetno v drugi po- lovici avgusta sporočili, da bo lotarinški princ pripotoval v deželo, Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 21–22. 58 Dokument daje vtis, da je vključitvi Reke med cilje potova- nja botrovalo zlasti zanimanje za njeno pristanišče. Naletimo tudi na podatek, da v Trstu in Reki ne bo dednopoklonitvenih banketov, AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 23v, 24v, 41r. 59 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 24v–25v. 60 Prav tam, fol. 30v. 61 Prav tam, fol. 34v. 62 Prav tam, fol. 35v–41v. 495 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 torej dvorni furir Johann Baptist Robinet, nižji ko- morni furir Heinrich Meichsner, dvorni in prehran- ski protipisar Johann Frantz Lukawsky in kuharski mojster Zacharia Volzinger morali poskrbeti, da so bila izbrana postajališča varna pred epidemijami ter da je bilo tam dovolj prenočišč za cesarja in njegovo spremstvo ali vsaj dovolj prostora za gradnjo provi- zoričnih kuhinj in hlevov iz lesa. Poleg tega so morali zagotoviti čistočo in požarno varnost. 63 Za potek Karlove poti po zahodnem delu sloven- skega etničnega prostora je zanimiv podatek, da je dvor zaradi cesarjevega obiska Reke iskal neposredno povezavo med Celovcem in Gorico, da bi se izognil dvakratnemu bivanju v Ljubljani, 64 vendar je bila za- misel pozneje opuščena, tako da je skozi Posočje ne- mara potoval le del vojaštva. 65 Deseta točka instruk- cije naštetim dvornim uradnikom naznanja, da želi cesar iz Trsta odpotovati še na Reko in v Bakar, kar od njih terja, da na tej poti poiščejo postaje. Urad ce- sarskega dvornega mojstra je še zanimalo, v kolikšni meri poti med temi kraji potekajo po kopnem in po vodi, kako so udobne in ali v celoti potekajo po ce- sarskih tleh. V enajsti točki je omenjeno, naj vrnitev z Reke in Bakra proti Ljubljani poteka preko Krasa, kjer je cesarska kobilarna. 66 Pred začetkom potovanja je cesarja čakalo še eno opravilo, in sicer obred, pri katerem si je Karel VI. kot avstrijski nadvojvoda v fevd podelil vse »dežele, ki pripadajo nadvse presvetli Avstrijski hiši tako v Nemčiji kot v Italiji in v Burgundskem okrožju« ce- sarstva. 67 Obred podelitve fevdov, ki ga je vsakokratni najstarejši avstrijski nadvojvoda izvedel bodisi oseb- no bodisi po odposlancih, je koreninil v prvi polovici 16. stoletja. 68 Posebna dvorna konferenca na to temo je potekala 20. marca, 69 podelitev fevdov, pri kateri je cesarjev običajni naslanjač brez baldahina stal na preprogi, pa so izvedli 9. aprila v njegovi dvorni reti- radi. 70 Seitschek tozadevno navaja, da izvedba obreda za Karla VI. pred začetkom njegovega dednopoklo- nitvenega potovanja po notranjeavstrijskih deželah ni bila naključna. 71 63 Trasa poti je morala biti določena tako, da je cesar lahko čim hitreje napredoval (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 36v). 64 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 40r. 65 Tak sklep dopušča resolucija s 15. avgusta, naj Kranjska z de- želno vozno tlako pomaga Goriški pri prevozu vojaštva čez Trbiž, Bovec, Kobarid in Kanal (ob Soči) v Gorico (Perizhof- fer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 65, str. 21, 179–180). Kranjci so temu nasprotovali rekoč, da imajo veliko dela s priprego med cesarjevim potovanjem po lastni deželi (prav tam, Num. 66, str. 21, 180–182). 66 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 41r–41v. 67 Prav tam, fol. 65v. 68 Mikoletzky, Hofreisen, str. 267. 69 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 48v–58r. 70 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 65v–66v. O tem gl. Mikoletzky, Hofreisen, str. 267; Seitschek, Die Erbhuldi- gungsreise, str. 51. 71 Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 51; isti, Der Adel, str. 69. Medtem so se nadaljevale priprave na potovanje v Notranjo Avstrijo. 6. aprila je namreč potekal posvet o cesarjevem potovanju med Gradcem in Celovcem, 72 dvorni vojni svet pa je 15. aprila dobil naznanilo o varovanju cesarja na poti, 73 iz katerega izvemo, da je bil potek poti do Ljubljane tedaj že določen. Podatek o terenskem delu furirjev, ki sta tedaj zarisovala pot, 74 daje slutiti, da sta dvorna uradnika iskala najugodnej- še povezave med kranjsko prestolnico ter Gorico, Tr- stom in Reko. Naposled se je 1. maja pri vrhovnem dvornem mojstru, grofu Sinzendorfu, sestala še tretja dvorna konferenca in dva dni pozneje cesarju posre- dovala svojo ekspertizo o bližajočem se potovanju. 75 Cesarju posredovano mnenje tretje dvorne kon- ference obsega vrsto pomembnih podatkov o cere- monialnem poteku dednih poklonitev, ki presegajo okvire te razprave, zato se osredotočam zgolj na ne- katere informacije, kot denimo, da je Karel VI. do- ločil, da bo iz svoje rezidence v Laxenburgu v bližini Dunaja 16. junija odpotoval v Dunajsko Novo mesto in od tam 19. junija nadaljeval pot v Gradec, kamor bo prispel 21. junija. 76 Poti iz Trsta na Reko ter v Bakar in Kraljevico je posvečena šesta točka doku- menta, iz katere izvemo, da je dvor za ureditev kuhinj in jedilnic na tem odseku s seboj moral vzeti nekaj šotorov, ki so jih sicer potrebovali tudi na nekaterih drugih delih poti, ter da vrnitev z Reke v Gradec te- daj še ni bila določena, cesar pa je določil, naj poteka preko Ljubljane. 77 Za kontekst te razprave je pomembna še cesar- jeva resolucija k deseti točki, v kateri je Karel VI. o tržaškem umestitvenem obredu med drugim zapi- sal, da ta ni uradna poklonitev, temveč le prisega me­ sta, ki poteka brez posebnih opravil, 78 kar se je očitno nanašalo tudi na Reko. 79 Cesarjeva konstatacija se je pozneje odrazila v poročanju časnika Wienerisches Diarium, ki za označevanje umestitvenih obredov v vojvodinah Štajerski, Koroški in Kranjski ter pokne- ženih grofijah Goriški in Gradiški uporablja bese- 72 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 65r. 73 Prav tam, fol. 68v. 74 Prav tam, fol. 68v. 75 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 74v–94r. Či- stopis mnenja tretje dvorne konference pod naslovom Ander­ tes allernuterthänigst­gehorsambstes hofconferenz gutachten die allergnädigst resolvirte kay[serliche] reyß in I[nner] Ö[sterreich] und dortige erbhuldigungen betreffend, Wienn den 3.ten maii 1728. Den 10.ten may herunterkommen je ohranjen v AT ÖStA/HHStA OMeA ÄZA, Ktn 34, fol. 88r–106v. O tem gl. Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 65–68. 76 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 75r. 77 Prav tam, fol. 78r–79r. 78 Prosti prevod izvirnika: … förmbliche huldigung, nur der eyd der stadt, der ohne sondere functionen fruhe geschicht (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 82v). 79 Medtem ko je Leopold I. leta 1660 kot prvi vladar sprejel »poklonitev« Trsta, ki tega obreda poprej ni poznal (Maťa, The Care, str. 43), je Karel VI. leta 1728 takšen obred uvedel na Reki. Če so Valvasorjeve (Die Ehre, XI, str. 717) navedbe točne, sta obe pristaniški mesti svoje odposlance nekdaj poši- ljali na kranjske dedne poklonitve v Ljubljano. 496 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 dno zvezo Erb­Huldigung , 80 medtem ko sta obreda v mestih Trst in Reka označena zgolj s Huldigung. 81 Pri »poklonitvah« pristaniških mest tudi ni bilo de- želnoknežjega ali stanovskega banketa (taffel), kot je ugotavljala že druga dvorna konferenca. 82 V svoji resoluciji k dvanajsti točki je cesar še dolo- čil, da razen v štajerski Gradec v deželna glavna mesta ne bo vstopal slovesno na konju, temveč se bo pripe- ljal v kočiji, stanovski odbor naj ga pozdravi opoldan pred prihodom, celotna stanovska korporacija pa naj ga pričaka pred cerkvijo, kamor se bo pripeljal. 83 Ven- dar je cesar med potovanjem svojo odločitev spre- menil in v nekatera mesta vendarle vstopil na konju. Poleg Gradca je to čast izkazal še Velikovcu, Gorici, Trstu in Reki, kjer je pred mestom izstopil iz kočije, se povzpel na konja ter v mesto prijahal. 84 Cesarjevo potovanje se je naposled začelo dan pozneje, kot je bilo uvodoma določeno, in sicer je cesarski par polet- no rezidenco Laxenburg zapustil v četrtek, 20. junija, in 23. prispel v Gradec. 85 Z nastanitvijo v štajerskem glavnem mestu je Gradec za dvor postal locus stabilis residentiae, med- tem ko so postanki v ostalih deželnih prestolnicah trajali le po nekaj dni. 86 Štajersko dedno poklonitev 80 Gl. poročilo o dedni poklonitvi deželnih stanov poknežene grofije Gradiške, ki jo je v cesarjevem imenu 4. septembra v Gradišču ob Soči sprejel njegov komisar Leopold Adam grof Strassoldo (Wienerisches Diarium, Num 75, 18. 9. 1728, [fol. 5]). 81 Gl. poročila o poklonitvi Trsta, 11. septembra (Wienerisches Diarium, Num. 81, 9. 10. 1728, [fol. 9]), in Reke, 17. septem- bra 1728 (prav tam, Num 82, 13. 10. 1728, [fol. 4]; Num. 83 , 16. 10. 1728, [fol. 4]). 82 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 24v. 83 Prav tam, fol. 84v. 84 Karel VI. je 23. junija kljub močnemu dežju na konju vsto- pil v Gradec (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 123r; Rausch, Die Hofreisen, str. 106–108) in nato 19. avgusta nepričakovano še v Velikovec (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 177r–177v; Rausch, Die Hofreisen, str. 115). 20. avgusta se je cesar s kočijo pripeljal v Celovec (AT ÖStA/ HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 178r–178v; Rausch, Die Hofreisen, str. 116) in 26. avgusta v Ljubljano (tako vsaj lahko razumemo poročilo v AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 192r in Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 31; prim. Rausch, Die Hofreisen, str. 124, ki navaja, da je Karel VI. v kranjsko prestolnico prijezdil). Po vsej verjetnosti je 2. sep- tembra cesar prijezdil v Gorico (medtem ko AT ÖStA/HH- StA OMeA ZA-Prot. 14, 200v navaja, da je njegov prihod v Gorico potekal ohne offentlichem Einzug und gepräng; Morelli di Schönfeld, Contea di Gorizia, volume terzo, str. 11, izrecno zapiše: »Carlo VI preceduto da una compagnia di dragoni, ed accompagnato dalla numerosa sua corte fece il suo ingresso a cavallo«). Do Trsta se je pripeljal 10. septembra, se pred mestom povzpel na konja ter odjezdil v mesto (AT ÖStA/ HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 208v–209r; Löwenthal, Geschichte, Erster Theil, str. 176; Hahn, Zwei Besuche, str. 70–71, (transkripcija) 102–103). Karel VI. je 15. septembra na konju vstopil tudi na Reko (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218v–219v). 85 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 120r–127r; Rausch, Die Hofreisen, str. 106–108; Schreiber, Habsburger, str. 62–65; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 68. 86 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 25r. je Karel VI. sprejel 6. julija, 87 nakar se je udeleže- val različnih pobožnosti, dvornih slovesnosti, lovov in oper 88 ter 16. avgusta z manjšim dvorom odrinil proti ostalim notranjeavstrijskim deželam. 89 Pot ga je preko Maribora in Velikovca vodila v Celovec, kamor je prispel 20. avgusta in dva dni pozneje tam sprejel dedno poklonitev koroških deželnih stanov. 90 24. av- gusta je vladar pot nadaljeval do vznožja Karavank, prenočil v koroški mitninski postaji pri Kožentavri in se 25. avgusta na konju podal preko prelaza Ljubelj ter nato pot nadaljeval skozi Tržič in Kranj do Ljub- ljane, kamor je prispel 26. avgusta. 91 Kranjska dedna poklonitev je potekala 29. avgus- ta, 92 nakar je cesar naslednjega dne zapustil kranj- sko glavno mesto in po Ljubljanici z razkošno lad- jo Carolus Boromaeus tipa »la peota« na čelu flotilje manjših plovil za dvorjane odplul na Vrhniko, kjer je prenočil in pot od tam nadaljeval preko Postoj- ne, Vipave in Šempasa v Gorico, kamor je prispel 2. septembra. 93 Dva dni pozneje, 4. septembra, je Leopold Adam grof Strassoldo v Gradišču ob Soči kot cesarski komisar v vladarjevem imenu sprejel dedno poklonitev deželnih stanov poknežene grofije Gradiške, 94 ki je tako edina izmed notranjeavstrij- 87 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 142r–157r; Leitner, Die Erbhuldigung, str. 129–133; Mell, Grundriß, str. 553–555; Hisch, Die Erbhuldigungen, str. 104–106; Rausch, Die Hofreisen, str. 111–112; Schreiber, Habsburger, str. 66–68; Gmoser, Die steirischen Erbhuldigungen, str. 272, 278–279; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 68. 88 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 157r–171r; Rausch, Die Hofreisen, str. 112–114; Schreiber, Habsburger, str. 68–72; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 68–69. 89 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 171r–176v; Rausch, Die Hofreisen, str. 114–115; Schreiber, Habsburger, str. 72–73; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 69. 90 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 176v–189r; Puntschart, Herzogseinsetzung, str. 129–130; Rausch, Die Hofreisen, str. 115–119; Schreiber, Habsburger, str. 73–76; Seitschek, Die Erbhuldigung; isti, Die Erbhuldigungsreise, str. 69. 91 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 190r–194v; Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 23–34; Legat, Erb- huldigung, str. 61–62; Rausch, Die Hofreisen, str. 119–125; Schreiber, Habsburger, str. 76–77; Seitschek, Die Erbhuldi- gungsreise, str. 69–70; Kočevar, Ljubljana, str. 288–289. O potovanju čez Ljubelj gl. Koblar, Cesta, str. 222–226. 92 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 195r–200r; Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 44–63; Legat, Erbhul- digung, str. 65–66; Dimitz, Geschichte, IV. Theil, str. 150–151 (op. 1); Gruden, Zgodovina, str. 935–936; Mal, Poklonitev; Fabjančič, Zgodovina, 4. zv., str. 123; Rausch, Die Hofreisen, str. 130–132; Schreiber, Habsburger, str. 77; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 70; Kočevar, Ljubljana, str. 291–292. O Karlovi potrditvi kranjskih deželnih privilegijev, ki je sledi- la šele 14. marca 1736, gl. Nared, Kranjski deželni privilegiji, str. 61; Volčjak, Kranjski deželni privilegiji, str. 148. 93 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 200r–200v; Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 63–65; Legat, Erbhul- digung, str. 69–70; Rutar, Zur Schiffahrt, str. 70–71; Rausch, Die Hofreisen, str. 132–134; Schreiber, Habsburger, str. 77; Se- itschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 70–71; Kočevar, Ljub- ljana, str. 293, 298–299. 94 Kot razlog za cesarjevo odločitev, da gradiško dedno poklo- nitev sprejme po komisarju, viri navajajo »pospeševanje poti 497 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 skih dežel to dolžnost leta 1728 opravila posredno. Goriško dedno poklonitev je Karel VI. osebno spre- jel 5. septembra, 95 dva dni pozneje zapustil mesto in preko Ajdovščine pripotoval v Vipavo, kjer je 8. avgusta zastran malega šmarna potovanje za en dan prekinil. 96 Cesar je 9. avgusta iz Vipave pot nadaljeval preko Senožeč in Lipice, kjer je prespal, in 10. septembra prispel v Trst, katerega poklonitev je sprejel že nasle- dnji dan. 97 Ker je nadaljevanju cesarjeve poti iz Trsta preko Postojne in Trnovega na Reko spodaj posveče- no celotno poglavje, tu kratko povzemam le sklepno etapo Karlovega potovanja po notranjeavstrijskih deželah, in sicer je z Reke vračajoči se cesar 19. sep- tembra prenočil v Postojni, 98 nato preko Logatca in Vrhnike odrinil proti Ljubljani, kamor je z osebno ladjo priplul 20. septembra, naslednji dan obeležil god sv. Mateja, apostola in evangelista, ter 22. sep- tembra odrinil proti dvorcu Češenik pri Domžalah, kjer je prespal, nato pa nadaljeval pot čez Trojane na Štajersko. 99 Dan po prihodu v Celje, 24. septembra, se je cesar odločil, da bo potovanje pospešil, in se iz Celja s pošto odpravil neposredno v Gradec, kamor je prispel iste- ga dne ob 8. uri zvečer. Ta odločitev je Karlu VI. ne- mara rešila življenje, saj se je v spalnici mariborskega gradu, ki je bila določena zanj, v tem času vdrl greda- sti strop (tippelboden). 100 Zato si je naslednjega dne, 25. septembra, v dnevnik zabeležil, da ga je obvaroval Bog. 101 Cesarski par je 6. oktobra zapustil štajersko glavno mesto in se po desetdnevnem postanku v Du- nazaj«. AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 201v– 203r; Wienerisches Diarium, Num 75, 18. 9. 1728, [fol. 5]. O tem gl. Rausch, Die Hofreisen, str. 134–135. 95 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 203r–208v; Rausch, Die Hofreisen, str. 135; Morelli di Schönfeld, Contea di Gorizia, volume terzo, str. 11, po drugi strani navaja, da je l'atto del vassallaggio Gradiške potekal naslednjega dne, torej 4. septembra. 96 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 203r–208v. 97 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 208v–218r; gl. transkripcijo pri Hahn, Zwei Besuche, str. 102–112; o cesar- jevem obisku Trsta gl. prav tam, str. 67–83; Löwenthal, Ge­ schichte, Erster Theil, str. 173–179; Rausch, Die Hofreisen, str. 135–137; Schreiber, Habsburger, str. 78–80; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 71. 98 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 221r–221v; AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 101r–101v. 99 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 221v; Perizhof- fer, Erb­Huldigungs Actus , str. 66–68; Legat, Erbhuldigung, str. 70; Rausch, Die Hofreisen, str. 140; Schreiber, Habsburger, str. 82; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 72; Holz, Die Habsburger, str. 37; Visočnik, »Piramida«; Kočevar, Ljublja- na, str. 293–294. 100 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 222r; Rausch, Die Hofreisen, str. 140–141. Tippelboden oz. der Dippelboden je gredasti strop, strop iz vodoravnih tramov (Hudelja, Nemško­ ­slovenski , str. 218). O cesarjevem povratku iz Celja v Gradec s pošto je poročal tudi Wienerisches Diarium, Num. 80, 6. 10. 1728, [fol. 4–5], vendar brez omembe »mariborskega inci- denta«. 101 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 222r; Perizhof- fer, Erb­Huldigungs Actus , str 70; Rausch, Die Hofreisen, str. 141; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 72. najskem Novem mestu 18. oktobra naposled vrnil na Dunaj, 102 s čimer je bilo sklenjeno celotno približno štiri mesece trajajoče dednopoklonitveno potovanje po notranjeavstrijskih deželah. 103 Po zelo zgoščenem pregledu cesarjevega potova- nja velja pozornost posvetiti še pripravam kranjskih deželnih stanov na visoki obisk, in sicer se sledeči komprimirani povzetek kranjskega angažmaja pri izvedbi cesarjevega potovanja leta 1728 opira na uvodoma omenjeno publikacijo Karla Sajfrida Periz- hofferja pl. Perizhoffa in vire, ki jih je objavil v njej. Seveda bodo v prihodnje potrebne tudi raziskave primarnega gradiva deželnih stanov in vicedomskega urada na to temo. Kar zadeva vire vicedomske prove- nience, so upoštevani v šestem poglavju te razprave, in sicer pri predstavitvi stanja trnovskega župnišča, kjer je cesar prenočeval. Prve vesti o cesarjevi odločitvi za sprejem dedne poklonitve naj bi, vsaj tako kažejo dokumenti, ki jih je objavil Perizhoffer, na Kranjsko prispele v začetku marca, 104 torej približno ob istem času, kot se je na Dunaju sestala druga dvorna konferenca, 20. marca pa je bil izstavljen zgoraj že omenjeni deželnoknež- ji dednopoklonitveni patent za Kranjsko. 105 Cesar je nato 23. marca od Kranjcev zahteval donacijo 16.000 goldinarjev za bližajoče se potovanje 106 in z deželnozborskim patentom, izdanim 20. aprila, sta- novom naročil, naj se 7. maja zberejo in razpravljajo o njegovem postulatu. 107 Ker je deželni zbor odob- ril le 12.000 goldinarjev prispevka, 108 je Karel VI. 12. junija izrazil pričakovanje, da bodo stanovi odo- brili celoten zahtevani znesek, 109 ki ga je nato 23. ju- nija odobril stanovski odbor. 110 Pomembna predpogoja za izvedbo potovanja sta bila tudi cestno omrežje in priprega. Ker je razvoj ce- stnega omrežja med Postojno in Reko, po katerem je cesar prispel v Trnovo, posebej predstavljen v nada- ljevanju, je na tem mestu govor le o izboljšavah cest 102 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 222r–228v; Rausch, Die Hofreisen, str. 141; prim. Seitschek, Die Erbhul- digungsreise, str. 72. 103 Točen čas trajanja potovanja je vprašljiv. Medtem ko je ne- sporno, da je cesar na pot krenil 17. junija 1728, zapustivši Laxenburg, v strokovni literaturi naletimo na vsaj dva raz- lična datuma njegovega povratka na Dunaj. Po Ceremonial- nem protokolu (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 120r, 121v, 228v–229r) se je Karel VI. na Dunaj vrnil 18. oktobra 1728 (gl. tudi Heintzov opis AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 105v–106r), v literaturi pa naletimo tudi na 12. oktober. Prim. Rausch, Die Hofreisen, str. 141; Schreiber, Habsburger, str. 83; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 73; Kočevar, Ljubljana, str. 288, op. 41. 104 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 1, str. 2, 79–81; Num. 2, str. 2, 81–82. 105 Prav tam, Num. 5, str. 3, 86; Num. 6, str. 3, 87–88. 106 Prav tam, Num. 7, str. 3, 89–91. 107 Prav tam, Num. 34, str. 11, 135–137. 108 Prav tam, Num. 38, str. 12, 139–142. 109 Prav tam, Num. 51, str. 17, 161–162. 110 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 17. Cesar je 8. avgu- sta izstavil privoljenje k odločitvi o potrditvi donacije v višini 16.000 goldinarjev (prav tam, Num. 53, str. 17, 163–164). 498 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 neposredno pred Karlovim prihodom. Na dvoru so že konec februarja in v začetku marca 1728 izhajale odredbe o popravilu cest, 111 konec marca pa je poseb- na dednopoklonitvena konferenca v Gradcu 112 dolo- čila, naj bo priprega na prihajajočem cesarjevem po- tovanju med posameznimi postajami pod nadzorom komisarjev deželnih četrti (Viertls­Commissarij ), ki bodo jezdili zraven. 113 Točen potek svoje poti je cesar kranjskim stanovom sporočil z resolucijo z 10. 114 in naznanilom z 19. aprila 115 ter od njih zahteval, naj zaključijo dela na Ljubelju. 116 Odlokom iz Gradca je sledila akcija Ljubljane, pa- tent deželne gosposke o cestah s 30. aprila 117 je po Pe- rizhofferjevih besedah med drugim velel, da je treba ceste, po katerih bo potoval cesar, spraviti v »popol- noma perfektno stanje«. 118 Izšlo je tudi nekaj odredb o delih na posameznih odsekih; tako so stanovi 30. aprila od Tržičanov zahtevali, naj popravijo svoje ceste in povišajo trška vrata, 119 cesarska resolucija s 3. maja pa je med drugim velela popravilo in vzdrževanje ce- ste med Ljubljano in Vrhniko. 120 Odprto vprašanje, ki 111 Odredba z dne 2. marca, objavljena v: Perizhoffer, Erb­Hul ­ digungs Actus, Num. 2, str. 2, 81–82, se sklicuje na cesarsko »resolucijo in odredbo« z 28. februarja in kranjskemu dežel- nemu glavarju Volfu Vajkardu grofu Gallenbergu kot vrhov- nemu direktorju cestnih zadev nalaga, naj poskrbi za sanacijo cest. 112 Naznanilo za graško Erb­Huldigungs­Conferenz je bilo iz- stavljeno 2. aprila (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 8, str. 3–4, 91–92). O sami konferenci gl. Seitschek, Die Erb- huldigungsreise, str. 63. 113 Podatek je iz odredbe notranjeavstrijske vlade z dne 7. aprila, gl. objavo: Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 16, str. 7, 102–103, ki se sklicuje na sklep graške dednopoklonitvene konference z dne 27. marca. Kranjske stanove je odredba še obveščala, da bodo z Dunaja že pred cesarjevim odhodom v notranjeavstrijske dežele poslali nekaj cesarskih kočij. Ukazi o pripregi so bili večkrat ponovljeni, gl. prav tam, Num. 18, str. 7, 105. 114 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 25, str. 9, 118–119. 115 Prav tam, Num. 30, str. 10, 125–127. 116 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 25, str. 9, 118–119. Kranjski stanovi so spričo cesarske resolucije pred njego- vim prihodom junija in julija 1728 podrli dotrajani predor na Ljubelju, ga nadomestili s 130 metrov dolgim usekom (Koblar, Cesta, str. 222–226; Likovič [et al.], Zgodovina cest, str. 153–154; Šorn, Modernizacija, str. 70, 76; Rausch, Die Hofreisen, str. 120–122; Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 147, 230; Holz, Die Habsburger, str. 33) ter postavili dva obeliska z latinskimi napisi cesarju v čast (latinske napise z Ljubelja in s Trojan je v Ljubljani neznanokdaj natisnil ti- skar J. G. Mayr (AT ÖStA HHStA OMeA ÄZA 34-13, fol. 9r–12v)). Prepise so prispevali tudi Heintz (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 67v–69v), Perizhoffer, Erb­Huldi ­ gungs Actus, str. 24–28, 68–70, in Koblar, Cesta, str. 222–226. Transkripcijo s komentarjem je priskrbela Julijana Visočnik, »Piramida«, str. 387–390. 24. junija, dan po cesarjevem priho- du v Gradec, je kranjski deželni glavar grof Gallenberg izdal še patent o postavitvi ograje na Ljubelju (Perizhoffer, Erb­ ­Huldigungs Actus , str. 20). 117 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 36, str. 11, 137–138. 118 Izvirnik: … zu einem volkommenen Perfections Stand gebracht werden müssen … (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 35, str. 11, 136). 119 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 36, str. 11, 137–138. 120 Prav tam, Num. 37, str. 11–12, 13, 138. bi si zaslužilo obravnavo v posebni razpravi, je stanov- ska gradnja ladjevja, s katerim je cesar na čelu svojega dvora dvakrat plul po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko, 121 pa tudi njegova plovba med Bakrom in Kraljevico, o kateri bo govor v nadaljevanju. 122 Kot je bilo omenjeno zgoraj, so bila dvornim uslužbencem, ki so zgodaj spomladi 1728 odpotovali v notranjeavstrijske dežele, da bi določili natančen potek poti ter poiskali primerne prostore za cesar- jeve opoldanske in nočne postaje, 10. marca s poseb- no instrukcijo postavljena načela za izbor primernih krajev za postajališča. 123 Nekaj dni za instrukcijo, 15. in 20. marca, sta bila izstavljena še posebna kredenč- na patenta, ki sta kranjskim deželnim stanovom na- znanjala prihod zgoraj omenjenih furirjev Robineta in Meichsnerja, zadolženih za ureditev »spodobne namestitve« za cesarja tako v glavnih mestih kot v krajih ob poti, 124 ter kuharskega mojstra Volzingerja in protipisarja Lukawskega, ki sta morala na vseh ce- sarskih postajah pripraviti glavno dvorno kuhinjo ter konjske hleve in lope za vozove. 125 Čeprav navedena patenta ne puščata odprtih vprašanj glede pristojnosti za ureditev nastanitev za dvor, se ta ob nadaljnjih ukazih, ki so v Ljubljano večinoma prihajali iz Gradca, vendarle pojavijo. Od- redba z 2. aprila je stanovom namreč naročala, naj v vseh krajih, kjer se bo cesar ustavil, pravočasno posta- vijo kuhinje in priskrbijo potrebna živila. 126 Ne glede na to, v čigavi pristojnosti je bila priprava »kvartir- jev«, lahko sklepamo, da je zlasti na območju med Ljubljano in pristaniškimi mesti terjala veliko dela in materiala, saj tod ni bilo mest, ki bi dvorjanom za bivanje ponudila svoje palače. Na to ne nazadnje kaže stanovska odredba z 10. junija, ki je gospostvu 121 Cesar je z delom dvora in kranjskih deželnih stanov iz Ljub- ljane na Vrhniko plul 30. avgusta, v obratni smeri pa 20. sep- tembra 1728. Stanovi so zanj zgradili ladjo tipa »la peota«, imenovano Carolus Boromaeus (o ladji gl. Perizhoffer, Erb­ ­Huldigungs Actus , str. 9, 64, Num. 26, str. 119–121, Num. 31, str. 127–128, Num. 37, str. 11–12, 138; Rutar, Zur Schif- fahrt, str. 70–71; Holz, Die Habsburger, str. 34–35; Kočevar, Ljubljana, str. 292–293, 298–299 (op. 147); o ladjah tipa »la peota« gl. Bonin, Belo zlato, str. 218–219). Za lotarinškega princa Franca Štefana je bila zgrajena ladja tipa »Chai- chio« (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 64) oz. »Kaik« (Rausch, Die Hofreisen, str. 133). Gl. tudi Kočevar, Ljubljana, str. 299. 122 Cesar in lotarinški princ sta 16. septembra 1728 iz Bakra v Kraljevico in nazaj plula z ladjo tipa brigantina, katere ime iz pregledanih virov ni znano. Več o tem v nadaljevanju. Sei- tschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 70, navaja, da je Karel VI. 10. avgusta svojemu dnevniku med drugim zaupal: … weyl mein rais aufs mer, ich angst. To se zdi nenavadno, saj je cesar še iz časov španske nasledstvene vojne imel izkušnje s plovbo po morju, gl. drugo poglavje te razprave. 123 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 35v–41v. 124 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 3, str. 2, 83–84. 125 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 4, str. 3, 85. Oba patenta sta kranjskim stanovom nalagala, naj dvornim usluž- bencem omogočijo prosto pot, jim pokažejo vse potrebno ter jim po najboljših močeh pomagajo. 126 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 19, str. 7, 106. 499 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Hošperk prepovedovala prodajo gradbenega lesa zu- naj dežele. 127 V Perizhofferjevem opisu naletimo tudi na po- datek, da je bilo prav tako v začetku junija določeno, da mora cesarske furirje, ki so po deželi pripravljali nastanitvene kapacitete za cesarja, vselej spremljati stanovski uradnik, ker furirji niso vešči slovenskega jezika. 128 Poleg tega so kranjski deželni stanovi pre- vzeli vse stroške potovanj in preskrbe na ozemlju de- žele zanje in za njihove spremljevalce. 129 Glede pri- prav gostiteljev na prihod dvora je povedna še priloga naznanila glede preskrbe z 9. aprila, ki je bila sicer namenjena Gradcu in Ljubljani, nemara pa so njena določila upoštevali tudi drugod. Tozadevno je zani- miva zlasti 12. točka o požarni varnosti, ki veli, da morajo biti v vseh hišah pripravljeni čebri za vodo. 130 Čebri so nato, kot bomo videli, v Trnovem opravili še neko drugo nalogo. Graška dednopoklonitvena konferenca je konec marca obravnavala tudi vprašanje preskrbe s hrano in krmo v času cesarjevega potovanja. Zato sta v za- četku aprila iz Gradca v Ljubljano prispeli vsaj dve odredbi; prva z 2. aprila je stanovom naročala, naj na postajah pripravijo potrebna živila, ki bodo plačana 127 Prav tam, Num. 50, str. 17, 159–160. 128 Dobesedno: … wegen unkündiger Sprach… (Perizhoffer, Erb­ ­Huldigungs Actus , str. 19). Glede jezikov, v katerih so pote- kale notranjeavstrijske dedne poklonitve Karlu VI., lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da so na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem potekale v nemščini. V Gradišču ob Soči je bila prisega stanovom prebrana v nemščini in italijanščini (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 202v), v Go- rici ceremonialni protokol štirikrat poudari, da so tako ce- sar kot stanovi govorili v nemščini (prav tam, fol. 206r), kar nemara kaže na napredovanje nemščine, ob obisku Leopol- da I. leta 1660 so goriški stanovi ob vladarjevem prihodu in na poklonitvenem deželnem zboru odgovarjali v italijanščini, medtem ko je poklonitev potekala v nemščini (AT ÖStA/ HHStA OMeA ZA-Prot. 2, Teil 1, fol. 945–955). V Trstu so predstavniki mestnega sveta pri poklonitvi tudi leta 1728 na nemške nagovore s strani dvorjanov odgovarjali v italijanšči- ni, v tem jeziku jim je bila prebrana tudi prisega (AT ÖStA/ HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 214r–214v). Za Reko o jeziku poklonitve uporabljeni viri molčijo. Raba slovenščine pri ustoličevanju koroških vojvod je sicer izpričana do leta 1414 (gl. Štih, Ustoličevanje, str. 116–117), nemara lahko po- dobno sklepamo tudi za srednjeveške dedne poklonitve na Kranjskem. Kranjski plemiči so tudi v 18. stoletju, ko sicer beležimo nazadovanje slovenščine na račun nemščine, vselej ostali večjezični in so slovenščino obvladali kot rojeni govor- ci, kot kaže tudi v nadaljevanju obravnavana izjava nemškega učenjaka Johanna Georga Keyßlerja iz leta 1740 (Keyßler, Neueste Reisen, str. 1189). Poleg tega je Boris Golec, Karnio- lizacija, str. 179 (op. 176), odkril več primerov plemičev, ki jih nevtralni viri še v 18. stoletju označujejo kot Slovence, na primer Leopold baron Moscon iz Mengša (1725), praenobilis Franc Serafin de Schurian iz Dobrle vasi (1742, 1743), nobilis Maksimilijan Pogačnik iz Velike Nedelje (1764) in Michael pl. Brandenau z Dobrne pri Celju (1765). Tudi sicer je bil jezik pomemben dejavnik v vsakdanjem življenju, trnovski župljani, denimo, so si leta 1713 želeli, da bi bil morebitni vikar domačin, ki bi obvladal njihov jezik (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 201–202). 129 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 19. 130 Prav tam, Num. 23, str. 8, 111–115. v gotovini, 131 drugi dokument, nastal 6. aprila, pa je velel, naj stanovi na postajah zagotovijo dovolj ovsa, sena in slame za konje cesarja, dvorjanov in telesne straže (Harchier­Garde ). 132 Zaradi teh navodil je kranjski deželni glavar Volf Vajkard grof Gallenberg 4. aprila s posebnim patentom zemljiškim gospo- stvom, skozi katera naj bi potoval cesar, ukazal, naj priskrbijo dovolj živil in krme. 133 Temu je 6. aprila sledila popolna prepoved lova po vsej deželi, ki je ve- ljala do cesarjevega odhoda na Štajersko. 134 Četudi je s Karlom VI. iz Gradca v ostale notra- njeavstrijske dežele potoval le del dvora, je ta ven- darle pomenil veliko breme za preskrbo s hrano v krajih, skozi katere je potoval. Točno število cesarje- vega spremstva je težko ugotoviti, sodeč po enem od seznamov, bi lahko štelo 480 oseb, 135 k čemur je treba prišteti šestnajst glasbenikov, ki so potovali v lastni režiji, 136 in okrog devetdeset mož cesarjeve telesne straže, 137 kar bi pomenilo, da je s cesarjem potovalo nekaj manj kot 600 ljudi. Vendar tudi ta številka ni popolna, saj pri Perizhofferju izvemo, da je cesarja na poti spremljalo moštvo polkov Guido Stahrenberg in Waderborn. 138 Števila vojakov, ki so spremljali cesar- ja, vir ne navaja, znano pa je, da so kranjski stanovi prevzeli plačilo vojaštva, ki je cesarja spremljalo na poti po deželi, pa tudi v Trstu in na Reki. 139 Poleg tega se na podlagi zgoraj omenjenega na- znanila za dvorni vojni svet s 15. aprila zdi, da iz- vzemši telesno stražo s cesarjem po notranjeavstrij- skih deželah ni potoval večji vojaški kontingent. 131 Prav tam, Num. 19, str. 7, 106. 132 Besedna zveza Harchier­Garde se nanaša na vojake, ki se v nemščini označujejo z variantami besede Hatschiere (ednin- ske različice: Hatschier, Hatschierer in Hartschier). Beseda naj bi v nemščino prišla iz italijanščine (arciere) ali francoščine (archer), naletimo pa tudi na podatke o njenem domnevnem španskem izvoru. Čeprav naj bi v romanskih jezikih izvorno označevala lokostrelca, se je v nemščini njen pomen spreme- nil, tako da se je uporabljala za označevanje telesne straže ali garde deželnih knezov (Deutsches Wörterbuch (11. 9. 2019)). Zato uvodoma omenjeno besedno zvezo tu prevajam kot »te- lesna straža«. 133 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 20, str. 7, 107–108. 134 Prav tam, Num. 22, str. 7, 109–110. 135 Seštevek je narejen po (drugem) seznamu General lista der mit ihro kay[serlichen] may[estät] von Gratz auß in die wei­ tere i[nner]ö[sterreichischen] länder mit zu gehen habender kay[serlichen] hofstaat und comitiva (AT ÖStA HHStA OMeA ÄZA 34, 22). O tem gl. Kočevar, Ljubljana, str. 288. 136 Število navaja seznam Die musique, welche in die weitere i[nner]ö[sterreichische] landen beordert, bestehet in 16 musican­ ten als… (AT ÖStA HHStA OMeA ÄZA, Ktn. 34, fol. 53r– –53v). Glasbeniki, ki so cesarja spremljali na poti iz Gradca v ostale notranjeavstrijske dežele, so potovali le do Gorice, se nato vrnili v Vipavo in po malem šmarnu od tam namesto v Trst odpotovali nazaj v Ljubljano, kjer so počakali na cesarje- vo vrnitev z Reke. 137 Telesno stražo je po dokumentu z dne 29. maja, gl. Perizhof- fer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 48, str. 156–157, sestavljalo 70 gardistov, poročnik, višji furir, neznano število adjutantov, šest trobentačev, vojaški bobnar, brivec, kovač, Macht­Knecht in napovedovalec (Ansager). 138 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 61, str. 19, 173–174. 139 Prav tam, str. 19. 500 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Cesarju se, kot kaže obravnavano aprilsko naznanilo, namreč ni zdelo potrebno, da bi vojaštvo, določeno za njegovo varnost, vsakič jezdilo z njim od postaje do postaje, temveč je naročil, naj ga na vsakem opol- danskem postajališču čaka nekaj vojakov, pri nočnih postajah pa nekoliko več moštva, ki bo poskrbelo za sprejem in varnost. 140 Čeprav število vojaškega spremstva ni znano, lahko za predstavo, kakšno obre- menitev je prihod okrog šeststoglavega spremstva pomenil za kranjsko glavno mesto, navedem podatek, da je Ljubljana šestdeset let pozneje, leta 1788, štela 10.047 prebivalcev. 141 Zaradi tega so se pogovori o preprečevanju dragi- nje ter pomanjkanja hrane in krme za konje na Du- naju začeli že marca. Nato sta notranjeavstrijska vla- da in tajni svet 12. aprila Kranjce prosila za poročilo o hrani in cestah, da ob cesarjevem prihodu ne bi za- vladalo pomanjkanje, ter jih obvestila, da bodo cene živil začasno regulirali. 142 Pri vprašanju določanja cen je očitno prišlo do spora med stanovi in deželnim vicedomom, 143 ki ga je moral razrešiti cesar. 144 Strah pred pomanjkanjem spričo bližajočega se cesarjevega prihoda je očitno botroval tudi embargu na izvoz ži- vil, ki sta ga verjetno zgodaj spomladi 1728 razglasili Kranjska in Štajerska. Vprašanje prepovedi izvoza leta 1728 je še ne- raziskano. Na podlagi Perizhofferjevih objav izvemo, da je tržaški glavar v Gradcu dosegel, da je notranje- avstrijska vlada 15. maja v Ljubljano pisala, naj bo zaradi preskrbe cesarskega dvora ponovno dovoljeno trgovanje Prema, Postojne, Senožeč, Podgrada in So- cerba s Trstom. 145 Kranjski deželni glavar je 28. maja s patentom naznanil, da lahko omenjeni kraji v Trst ponovno prodajajo živila, živino, les, seno in oves. 146 Že pred sprostitvijo trgovine z Reko so cesarski tajni svetniki iz Gradca 20. maja kranjskemu deželnemu glavarju naročili, naj prekine tudi prepoved izvo- za na Reko in Rečanom zagotovi takšna živila, da bodo lahko cesarja primerno sprejeli. Poleg tega je bil govor o umiku prepovedi izvoza iz Štajerske na Kranjsko. 147 140 Povzeto po izvirniku: … finden allergnädigst nicht nötig, daß die zur bedeckung beordnete miliz von einer station zur anderen jedesmahl mitreythen, sondern genueg zu seyn, daß in jedem mit­ tagsquartier einige, in denen nachts­stationen aber etwelch meh­ rere mannschafft zur aufwarth­ und bedeckung sich einfinden (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 68v). 141 Vrhovec, Die Wohllöbl. Landesfürstl. Hauptstadt, str. 211. Ob tem velja poudariti, da je imelo »notranje mesto«, kjer je bil dvor nastanjen, leta 1706 okrog 4000, leta 1754 pa 4129 pre- bivalcev (Valenčič, Prebivalstvo in hiše, str. 119). Za nesebič- no pomoč pri iskanju navedenih podatkov iskreno zahvalo dolgujem Mihi Kosiju. 142 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num 27, str. 10, 121–122. 143 Prav tam, Num. 32, str. 10–11, 129–132. 144 Prav tam, Num. 33, str. 11, 132–134. 145 Prav tam, Num. 41, str. 14, 144–145. 146 Prav tam, Num. 42, str. 14, 146–147. 147 Prav tam, Num. 46, str. 15, 153–155. Za nadaljnjo obravnavo cesarjevega postanka na Bistriškem je pomemben zlasti stanovski patent o vnaprejšnji pripravljenosti hrane, izdan 1. junija, ki je v tretji točki naročal, da morajo biti vsa zemljiška go- spostva in gosposke, kjer bo cesar opravil opoldanske ali nočne postanke, založena z »dobrim laškim in vi- pavskim vinom«, ki ga bodo nato lahko prodajali po ugodni ceni. 148 Kot je opozoril že Perizhoffer, je na začetku junija sledil nesporazum o tem, katera stran – deželnoknežja ali stanovska – bo prevzela stroške pripravljenih živil. Čeprav se je sprva zdelo, da jih bo kril cesarski erar, je bankalna odredba 5. junija stro- ške pripisala stanovom, ki so nato tožili, da ob velikih izdatkih trenutno ne morejo zagotoviti preskrbe na vseh cesarjevih postajah po deželi. 149 Ker stanovi zaradi številnih opravil pred cesarje- vim prihodom niso mogli sami skrbeti, da za dvor nikjer ne bi zmanjkalo živil ali furaže, so deželni gla- var in stanovski poverjeniki 24. junija Sajfrida Bona- venturo pl. Wertenthalla opolnomočili kot izrednega »ordonančnega komisarja« (Ordinirungs­Commis ­ sarius) z nalogo, 150 naj po celotni cesarjevi poti po Kranjskem potuje pred cesarjem in poskrbi, da bo na vseh postajah dovolj živil, furaže, slame, lesa za kur- javo in vseh drugih potrebščin. 151 Poleg tega naj bi stanovi, tako Perizhoffer, na cesarjevih postajališčih priskrbeli celo sneg in led. 152 Na dan Karlovega od- hoda iz Gradca, 17. avgusta, je bil izstavljen stanovski patent, po katerem se ob cesarjevem prihodu živil ni smelo več prodajati po cenah, višjih od določenih. 153 Ker bi obravnava ceremoniala dednih poklonitev presegala okvire te razprave, se omejujem le na krat- ko predstavitev protokola, ki je bil predpisan za spre- jeme cesarja na opoldanskih in nočnih postajah, torej tudi v Trnovem. Čeprav je notranjeavstrijska vlada kranjskim stanovom že 2. aprila naročala, naj cesarja v krajih, kamor bo prispel, pričaka postrojeno me- ščanstvo pod orožjem in topovske salve, 154 se zdi, da je to pravilo veljalo le za naselja s statusom mesta, de- nimo za Kranj in Ljubljano. 155 Zato je manj verjetno, da bi bil podoben sprejem organiziran v Trnovem, ki 148 Prav tam, str. 15, Num 49, str. 159. 149 Gl. Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 15–17. Vprašanje prevzema stroškov preskrbe bo v prihodnosti terjalo raziskave na podlagi neobjavljenih primarnih arhivskih virov. 150 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 62, str. 175–176. 151 Prav tam, str. 19–20. 152 Prav tam, str. 19. 153 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 67, str. 21, 182–185. Perizhoffer je objavil tudi prilogo patenta s cenami perutnine, rib, rakov in drugih stvari, potrebnih za cesarski dvor (prav tam, str. 183–185). O tem gl. Mal, Poklonitev. Verjetno v dru- gi polovici avgusta je bil kranjskim stanovom naznanjen še prihod lotarinškega princa Franca Štefana. Zato so Kranjci poskrbeli, da je bilo tudi zanj na vseh postajah ob poti dovolj preskrbe (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 21–22). 154 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 17, str. 7, 103–104. O urjenju meščanstva za streljanje pozdravnih salv je govo- rilo tudi naznanilo z 9. aprila, gl. prav tam, Num. 23, str. 8, 111–115. 155 Gl. Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 30–33. 501 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 je imelo (domnevno) vsaj leta 1713 status trga. 156 Za predstave o tem, kakšne priprave na cesarjev prihod so potekale na Bistriškem, je nemara povednejša od- redba graške dednopoklonitvene konference kranj- skim stanovom, izdana istega dne. 157 Omenjeni dokument je namreč velel, da mora ce- sarja v vsakem kraju ob poti, kjer se bo ustavil opol- dan za kosilo ali ponoči za spanje, pričakati nekaj članov deželnih stanov in mu biti na voljo. Poleg tega je treba od postaje do postaje pravočasno pripraviti priprego, potrebno za cesarske osebne in dvorne ko- čije, ki naj jih pošljejo naprej. To naj nadzira četrtni komisar na konju. Nato je ponovljeno zgoraj ome- njeno navodilo s konca marca, naj med posamezni- mi postajami ob poti pravočasno pripravijo priprego, potrebno za cesarske osebne in dvorne kočije, ki so poslane naprej, kar naj nadzira komisar deželne četrti na konju. 158 Za zdaj lahko le ugibamo, v kakšni meri so bila zgornja navodila udejanjena, študija primera za Trnovo pa bo predstavljena v nadaljevanju. Ob pripravah dednih poklonitev za Karla VI. v notranjeavstrijskih deželah so poleg teženj po po- enotenju umestitvenih obredov v vseh deželah, na katere je opozoril Seitschek, 159 opazne težnje po krajšanju njihovega ceremoniala na najnujnejše 160 ter po izogibanju stroškom z »nepotrebnim bliščem in razkošjem«. 161 Vendar se je Ljubljana po zgledu drugih deželnih glavnih mest kljub cesarjevemu na- vodilu, da razsvetljava in slavoloki niso potrebni, 162 odločila za oba izkaza časti visokemu gostu. 163 Tudi sicer je uspeh varčevalnih ukrepov vprašljiv, 164 avstrij- ski zgodovinar Wilhelm Rauch stroške Karlovega potovanja po notranjeavstrijskih dednih deželah leta 1728 namreč ocenjuje na 928.677 goldinarjev in 27 krajcarjev. 165 156 Gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. Sicer pa je streljanje z možnarji v čast pomembnih dogodkov za mlaj- ša obdobja izpričano tudi v Trnovem, gl. Bilc, Kronika, str. 41–42. 157 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 18, str. 7, 105. 158 Prav tam, Num. 18, str. 7, 105. 159 Seitschek, Die Länder, str. 101, 103. 160 Gl. Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 4, 14, Num. 44, str. 149–151. 161 Gl. AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 17v, 34v; Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 8, Num. 23, str. 115. O tem gl. Hisch, Die Erbhuldigungen, str. 104. 162 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 39, str. 13, 142–143. 163 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 64, str. 178–179. O tem gl. Fabjančič, Zgodovina, 4. zv., str. 123; Klemenčič, Francesco Robba, str. 69–74, 188, 269; Kočervar, Ljubljana, str. 295–298. 164 Ob dednih poklonitvah notranjeavstrijskih dežel leta 1728, denimo, niso izdali spominskih novcev (Mikoletzky, Hofrei- sen, str. 282), kot je bila pogosta praksa ob tovrstnih umesti- tvenih obredih (Rohr, Einleitung, (III. Theil, VII. Capitul, §. 42), str. 678–679; Mikoletzky, Hofreisen, str. 282–285), na Kranjskem, na primer, ob dedni poklonitvi nadvojvodi Ferdi- nandu leta 1597 (Valvasor, Die Ehre, X, str. 355). 165 Rausch, Die Hofreisen, str. 142; Seitschek, Die Erbhuldigungs- reise, str. 77. Prim. stroške potovanja Karla VI. z Dunaja v Karlove Vare, od tam v Linz na zgornjeavstrijsko dedno Na potovanju v notranjeavstrijske dežele sta od ožjih družinskih članov cesarja spremljali le cesarica in starejša hči, nadvojvodinja Marija Terezija, ki sta nato ostali v Gradcu. 166 V notranjeavstrijske dežele je potoval tudi poznejši Karlov zet, bodoči soprog Marije Terezije in naslednik na cesarskem prestolu, lotarinški princ Franc Štefan, ki pa je potoval posebej s pošto. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bo tudi on ostal v Gradcu, 167 se je pozneje vendarle pridružil bodočemu tastu na potovanju po ostalih notranjeav- strijskih deželah. V Ljubljani so zanj zgradili celo po- sebno ladjo tipa »Chaichio« oz. »Kaik« 168 za plovbo po Ljubljanici med kranjsko prestolnico in Vrhniko. Poleg naštetih članov dinastije je s cesarjem v Gradec potoval predsednik dvornega vojnega sve- ta Evgen Franc princ Savoje in Piemonta. Znano je, da je bil znameniti vojskovodja v Gradcu, viri, ki bi pričali o njegovi udeležbi na potovanju po osta- lih notranjeavstrijskih deželah, pa mi še niso zna- ni. 169 V štajersko prestolnico, kjer je bila v dvornem vrtu »pod milim nebom« postavljena improvizirana operna hiša, 170 je pripotoval tudi cesarski kapelnik in skladatelj Johann Joseph Fux, 171 Karel VI. naj bi se v Trstu med drugim sešel z znamenitim italijanskim skladateljem Antoniem Vivaldijem, 172 ob cesarjevem drugem obisku v Ljubljani pa je čast igranja med ce- sarjevo večerjo doletela člane ljubljanske Akademije filharmonikov. 173 Od Postojne do Reke in nazaj (14.–19. september 1728) Karel VI. je v ponedeljek, 13. septembra, dopol- dne zapustil Trst, obedoval v gospostvu Senožeče, ki je pripadalo knezom Porcia, in prenočil v Postoj- ni, kamor je prispel prek Razdrtega. 174 Medtem ko poklonitev in nazaj na Dunaj, gl. Mikoletzky, Hofreisen, str. 275–285. 166 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 36r, 38v. 167 Prav tam, fol. 36r. 168 Prim. Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 64 in Rausch, Die Hofreisen, str. 133. »Kaik« naj bi bil čoln na vesla, ki je lahko imel tudi en jambor in pol, gl. Kaik. Maritimes Lexikon (22. 9. 2023). 169 Gl. naznanilo, poslano dvornemu vojnemu svetu 10. marca 1728 (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 42r– –42v). O omembah princa Evgena v cesarjevem dnevniku gl. Rausch, Die Hofreisen, str. 113. 170 Improvizirano operno hišo je 11. avgusta porušil veter (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 170r; Rausch, Die Hofreisen, str. 113–114). 171 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 71v–72r. 172 Hahn, Zwei Besuche, str. 6–7, 81–82 (z navedbo relevantne literature). 173 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 66–67; Kočevar, Ljub- ljana, str. 294. 174 Heintz: Den 13ten septembris vormittag montags reiseten i[hre] m[ajestät] von Triest hinweg, speiseten mittags auf der dem für­ sten von Portia zugehörigen herrschaft Senosetsch, nachts aber giengen die selb[s]te über Prewaldt nach Adelsberg (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 94r). Gl. tudi Wienerisches Diari­ um, Num. 81, 9. 10. 1728, [fol. 9]. 502 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Heintz ne zapiše, kje točno na ozemlju senožeškega gospostva je tega dne obedoval cesar, ceremonialni protokol navaja, da se je to zgodilo v Senožečah. 175 Naslednjega dne, v torek, 14. septembra, je cesar nadaljeval pot proti Reki. Odrinil je iz Postojne ter preko Zagorja, kjer je imel opoldanski postanek, in ozemlja gospostva Prem 176 prispel v Trnovo, 177 kar dvorni uslužbenec v prostem prevodu opiše z nasle- dnjimi besedami: »14. tega meseca [septembra] je bilo kosilo v Steinbergu ali Zagorju, ponoči pa [smo] skozi gospostvo Prem, ki pripada knezu Porcii, [potovali] v Trnovo, kjer je bila slaba nastanitev in izjemno po­ manjkanje vode, tako da je sem ter tja po vasi in povečini zunaj nje stalo mnogo lesenih čebrov, 178 ti so bili tako za postrežbo dvora kot vojaštva napolnjeni z gorsko vodo in prineseni iz Bistrice. Celo župnik 179 v tem kraju je imel v svojem župnišču, kjer je bilo glavno bivališče, vodnjak, ki je bil popolnoma presahel. Ta vodnjak so napolnili z vodo, ki jo je več kot petdeset oseb prinašalo od pol ure [hoda] stran.« 180 Po odhodu iz Trnovega v sredo, 15. septembra, je cesar obedoval v Škalnici na današnjem Hrvaškem, ki jo je Heintz slabo ocenil. Po njegovem mnenju naj bi bil namreč ta kraj »še slabši kot prejšnji«, saj v Škal- nici ni bilo mogoče dobiti ne vina ne kruha. Poleg tega je predhodnica cesarjevega spremstva, nadaljuje Heintz, ki je tjakaj prispela že dan poprej in v Škal- nici prenočila, povečini morala spati v svojih vozovih 175 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218r. Gl. tudi Rausch, Die Hofreisen, str. 138; Schreiber, Habsburger, str. 80; Hahn, Zwei Besuche, str. 82–83. 176 Gl. zemljevid deželskega sodišča Prem v Historischer Atlas, Bl. 35, Adelsberg. 177 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218r. 178 Gre za besedo bodung oz. die Bodung, ki pomeni kad, čeber ali bedenj (Hudelja, Nemško­slovenski , str. 157; Pleteršnik, Slo­ vensko­nemški slovar (26. 7. 2023)). Ob tem velja dodati, da je notranjeavstrijska vlada 9. aprila kranjskim stanovom poslala navodila oskrbovanja za mesto Gradec, ki so kot smernice ve- ljala tudi na Kranjskem. 12. točka dokumenta predvideva, da morajo biti v vseh hišah pripravljeni čebri ali sodi z vodo tudi zaradi požarne varnosti (Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 8, Num 23, str. 114–115). 179 Med letoma 1712 in 1758 je bil trnovski župnik Janez Anton Spingarolli (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 198–199; gl. tudi razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. Prim. Bilc, Kronika, str. 17, 28–29, 127; Vidrih, Kratek zgodovinski oris, str. 31–34). 180 Heintz: Den 14ten dito wahre das mittagmahl zu Steinberg oder Saguria, nachts aber über die fürst[liche] portysche herrschaft Prem nacher Dornöckh, allwo ein schlechtes unterkommen (fol. 94v) und absonderlich mangel am wasser wahre, dergestalt daß hin undt wider im dorf mehrestentheils aber außer desselben viele höltzerne bodungen gestanden, welche mit dem auß der Vistriz geholten berg­wasser zu bedienung der hofstadt sowohl, alß der soldatesca angefüllet waren, ja selbst der pfarrer des orths hatte den in seinem pfarrhof (allwo das haubt­quartier wahre) sich be ­ fündenden aber völlich außgetrockneten brunen mit obbesagten, gegen einer halben stundt von mehr alß 50 persohnen hergeholten wasser, anfüllen lassen (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 94r–94v). Marginalija poleg besedila navaja: Wassermangel zu Dorneck (prav tam, fol. 94v). Ceremonialni protokol ra- zen imen krajev na poti ne prinaša drugih podatkov, gl. AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218r. in kočijah 181 ali pa kar pod milim nebom. 182 Kljub temu se zdi, da ne pomanjkanje vode v Trnovem ne manko provianta v Škalnici nista sodila med resnejše incidente, kot je bil že omenjeni mariborski pripet- ljaj, ko se je v cesarju dodeljeni spalnici vdrl strop. 183 Poleg tega lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da nevšečnosti, ki jih omenja Heintz, niso pestile cesar- ja, temveč njegovo spremstvo. 184 Istega dne, v sredo, 15. septembra, je Karel VI. med 5. in 6. uro popoldne dosegel svojo zadnjo po- klonitveno postajo – Reko. 185 Ko je prispel do novih cesarskih lazaretov, ki so stali pol ure pred mestom, je izstopil iz kočije, se povzpel na konja, jezdil po sredini skozi lazarete in pot nadaljeval skozi predmestje do mestnih vrat. 186 Heintz zapiše, da je Karlov prihod v mesto potekal brez posebnega razkošja. 187 Podatek o tem, da je cesar na Reko vstopil »na konju« (zu pferdt), je zanimiv, 188 saj je cesar, kot omenjeno, 3. maja 1728 določil, da bo čast njegovega vstopa v mesto na konju pripadla le štajerskemu Gradcu, vendar je to odločitev med potovanjem nekajkrat spremenil. 189 181 Nekaj odprtih vprašanj pušča prevod iz francoščine izvirajoče besede chaise, ki naj bi označevala dvo- ali štirikolesno polod- prto kočijo (Duden.de) ali lahek, napol odprt voz, polkočijo (Hudelja, Nemško­slovenski , str. 178). 182 Heintz: Den 15ten septembris speiseten i[hre] m[ajestät] mit­ tags zu Scalniza, welcher orth noch schlechter, alß der vorige und weder wein noch brodt allda zubekommen wahre, ja die jenige parthey, welche einen halben tag voraußgegangen und daselbst über nacht geblieben ist, mehrsten theils (fol. 95r) mit ihren wägen und chaisen, oder wohl gahr unter freyen himmel haben campiren müssen (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 94v– –95r; gl. tudi AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218r–218v). 183 Incident se je zgodil v petek, 24. septembra, ko je cesar izpu- stil postanek v Mariboru in se s pošto iz Celja odpravil narav- nost v Gradec (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 222r). O tem Rausch, Die Hofreisen, str. 141; Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 72. 184 Wienerisches Diarium, Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 3–4] v drugem delu poročila o cesarjevem obisku Reke sicer omeni Karlovo kosilo v Škalnici, vendar ne omenja morebitnih ne- všečnosti. Gl. tudi Rausch, Die Hofreisen, str. 138. 185 Karel VI. je Reko v svojem dnevniku označil kot »boljšo« od Trsta (Seitschek, Die Erbhuldigungsreise, str. 71), poleg tega naj bi tako cesar kot lotarinški princ med obiskom Kraljevice, 16. septembra, po poročanju Wienerisches Diarium, Num 83, 16. 10. 1728, [fol. 4] izjavila, da sta jima mesti Reka in Kra- ljevica všeč. 186 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218v; Wiene­ risches Diarium, Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 4]. O tem gl. Schreiber, Habsburger, str. 81; Seitschek, Die Erbhuldigungs- reise, str. 71. 187 Heintz: Eodem dato nachts langten ihro may[estät] glücklich zu Fiume an, und hielten dero einzug ohne sonderbahren pracht zu pferdt durch die vorstadt in die stadt und folgsamb ins schloß, allwo das haubt­quartier wahre (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 95r, gl. tudi opis mesta, njegove okolice, cesarjevega obiska lazareta in Kvarnerskega zaliva, fol. 95r–97r). 188 Podatek o vstopu »na konju« vsebujejo vsi trije pregledani viri: AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218v–219v; AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 95r, glede vstopa na ko- nju je Heintzev opis nedvoumen, saj tudi marginalija navaja: Einritt daselbst (prav tam, fol. 95r); Wienerisches Diarium, Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 4]. 189 Cesar je glede 12. točke mnenja tretje dvorne konference 503 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Pred mestnimi vrati so visokega gosta ob salvah iz težkih topov z obzidja sprejeli sodnik, ki je imel poz- dravni govor, rektor (jezuitskega kolegija) in odpo- slanci, ki so mu izročili mestne ključe. Ko jih je Karel VI. vrnil mestnim očetom, se je napotil do jezuitske cerkve, pri čemer ga je ob poti pozdravila mestna milica, postrojena v dve četi. Pred jezuitsko cerkvijo, kjer je visoki gost razjahal, so nanj čakali mestni gla- var na čelu plemstva ter pičenski in senjski škof. Ce- sarja so pod baldahinom, ki ga je nosilo osem stolnih kanonikov, pospremili v cerkev do glavnega oltarja. Ko je bil odpet Te Deum laudamus, se je cesar napotil na grad, kjer je bilo zanj pripravljeno stanovanje, in nato javno obedoval v pričo velikega števila ljudi. 190 Naslednjega dopoldneva, 16. septembra, sta se ce- sar in lotarinški princ na konjih podala v Bakar, kjer sta se skupaj z viceadmiralom baronom Teichman- nom 191 vkrcala na »lepo okrašeno« brigantino, 192 ki ju je čakala v tamkajšnjem pristanišču. Visoka gosta sta nato s svojim plovilom v spremstvu galeje iz Senja in mnogo drugih ladij odplula v Kraljevico, kjer sta si ogledala tamkajšnji grad. Zatem sta se ponovno vkrcala na ladjo ter ob salvah topov in postrojene mi- lice iz Vinodola odplula nazaj v Bakar. Po kosilu je popoldne sledila vrnitev na Reko, kjer je cesarja ob ustju Rječine ali Fiumare pričakala omenjena senjska galeja, ki je tja priplula iz Bakra. Po ogledu plovila je cesar obdaril njeno posadko. 193 V petek, 17. septembra, je Karel VI. na gradu, kjer je bila njegova rezidenca, sprejel »poklonitev« (huldi­ 3. maja določil: Weilen auser Grätz nirgendts kein einritt, son­ dern nur einfahren werd, werden auch die ständt nur auf dem mittag und außschuß und dann bey dem wagen, bey der kürchen empfangen und auffwarten (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 12r–12v; AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 84v). Karel VI. je, kot omenjeno, med potovanjem po notra- njeavstrijskih deželah na konju vstopil v Gradec, Velikovec, Gorico, Trst in Reko. Gl. op. 84. 190 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 218v–219v. Gl. tudi Wienerisches Diarium, Num. 82, 13. 10. 1728, [fol. 4]; Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 4]); Schreiber, Habsburger, str. 80. 191 Neidentificiran. 192 Tip ladje je vprašljiv, viri ga namreč navajajo v naslednjih oblikah: Bregantin (Wienerisches Diarium, Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 4]) in Pregantin (AT ÖStA/HHStA OMeA ZA- -Prot. 14, fol. 219v). Heintz po drugi strani piše, da je bilo plovilo tipa Lancia, ki naj bi v Bakar priplulo iz Trsta (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 97v). Medtem ko je slednji termin neidentificiran, lahko prva dva nemara prevajamo z izrazom brigantina, ki označuje jadrnico z dvema jamboroma (SSKJ (1. 9. 2023)), ali bregantin (Pust, Beneško-osmanski, str. 106) in brigantin. Medtem ko naj bi se jadrnice brigan- tine na vzhodni obali Jadrana pojavile sredi 18. stoletja, je bregantin/brigantin njen predhodnik na vesla in jadra, ki se je pojavil že v 16. stoletju (Štumberger, Brik, str. 70–71). 193 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 219v–220v; Wienerisches Diarium, Num. 82, 13. 10. 1728, [fol. 4–5]; Num. 83, 16. 10. 1728, [fol. 4]. Pri Heintzu, AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 97v–101r, naletimo tudi na podatke o dveh nesrečah, ki sta spremljali cesarjev obisk, in sicer naj bi bila nesreča pri streljanju s topovi usodna za enega od topničarjev v Kraljevici, v Bakru pa naj bi nekdo ob eksploziji smodnika izgubil dlan (prav tam, fol. 99r–99v). Prim. Rausch, Die Hof­ reisen, str. 139; Schreiber, Habsburger, str. 81. gung) reških mestnih oblasti, 194 s čimer je bil oprav- ljen še zadnji notranjeavstrijski umestitveni obred. Cesar je nato v soboto, 18. septembra, dopoldne krenil nazaj proti Gradcu. Pot ga je vodila mimo Sv. Matije v Škalnico, kjer je obedoval, in od tam popol- dne skozi Lipo in Rupo v Jelšane, nato po »dobri in z zidovi obdani poti« (gut und gemauerten weeg), kot zapiše Heintz, skozi Dolenje (pri Jelšanah) in Koseze (Lassessa) 195 »med gorami« v Trnovo, kjer je prespal. Naslednjega dne, 19. septembra, je visoki gost pot nadaljeval v Zagorje na kosilo in nato v Postojno, kjer je prenočil. 196 Kot komentar h Karlovemu potovanju po Bistri- škem gre izpostaviti, da med dozdajšnjimi raziskava- mi žal ni bil odkrit noben vir, ki bi neposredno obrav- naval priprave Trnovega na cesarjev prihod, medtem ko je znano, da so stanovi, denimo, Tržičanom naro- čili, naj za vladarjev obisk pripravijo »Šutinovo hišo« in zvišajo trška vrata, 197 od Franca pl. Creitzberga zahtevali, naj v Postojni za cesarjevo nastanitev pri- pravi svojo hišo, 198 gospostvu Hošperk pa veleli, naj ima za primer visoke vode pripravljene splave. 199 Ker tovrstni viri za Trnovo še niso znani, lahko o poteku priprav sklepamo zgolj na podlagi splošnih odredb, predstavljenih v tretjem poglavju razprave. Po vsej verjetnosti sta »spodobno namestitev« za cesarja v trnovskem župnišču pripravila že dvakrat omenjena furirja Robinet in Meichsner, kot jima je z instrukcijo naročil dvor in jima zato izstavil kredenč- ni patent. 200 Vendar po drugi strani ne moremo a 194 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 219v–221r; AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 97v–101r; Wienerisches Diarium, Num. 82, 13. 10. 1728, [fol. 4–5]; Num 83, 16. 10. 1728, [fol. 4–5]. Gl. tudi Rausch, Die Hofreisen, str. 139–140; Schreiber, Habsburger, str. 81. 195 Potencialno odprto vprašanje ostaja le, kateri kraj je Heintz označil z besedo Lassessa (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 101r). Upoštevajoč dejstvo, da sta bili ob trasi tedanje ce- ste med vasjo Dolenje pri Jelšanah in Trnovim le vasi Koseze (Kaseze) in Bistrica (Feistritz), sklepam, da se omenjeni ozna- čevalec nanaša na Koseze. Gl. tudi Lieberjevo cestno karto (SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526, 527). 196 Heintz: Nach solcher gestalt von denen gesambten i[nner] ö[sterreichischen] landen allermildest empfangenen erbhuldigun­ gen, habe s[eine] kay[serliche] may[estät] sich aller gnädigst belie­ ben lassen den 18ten septembris vormittag dero ruckreyße nacher Grätz vorzunehmen und giengen diesen tag von Fiume ab durch Sa[nk]t Mathia, Scalniza, allwo sie zu mittag speiseten, von dannen nachmittags über Lippe, Ruppe, Jelleschana in gut und gemauerten weeg durch das do[r]f Dolegina, Lassessa (?) zwi­ schen (fol. 101v) denen bergen biß Dorneck, allwo sie auch über nacht ver[b]lieben. Den 19ten continuirten Ihro may[estät] dero fernere reyße biß Saguria oder Steinberg zum mittagmahl, na­ chts aber auf Adelsberg (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 101r–101v). Gl. tudi AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 221r–221v. Franc Štefan Lotarinški je za razliko od cesarja z Reke odpotoval s pošto in v Gradec prispel dva dni pred njim (Rausch, Die Hofreisen, str. 141). 197 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , str. 8, 11, Num. 36, str. 137–138. 198 Prav tam, str. 13. 199 Prav tam, str. 8. 200 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 35v–41v; Periz- hoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 4, str. 3, 85. 504 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 priori izključiti možnosti stanovskega angažmaja pri pripravi župnišča, saj so 2. aprila stanovi iz Gradca dobili odredbo, ki jim je naročala, naj na postajali- ščih ob poti postavijo kuhinje in priskrbijo živila. 201 Žal ne vemo niti tega, ali so bili za potrebe visokega gosta in njegove kuhinje ob trnovskem župnišču po- stavljeni začasni leseni objekti. Heintzev potopis pa kaže, da so čebri za vodo, ki jih je naznanilo z 9. aprila predvidevalo za požarno varnost, 202 v Trnovem služili za prinašanje vode. Več vprašanj odpirata tudi Heintzevi navedbi, da so morali dvorni uslužbenci, ki so v Škalnico prispeli dan pred cesarjem, spati na prostem ter da tamkaj ni bilo mogoče dobiti ne vina ne kruha. Medtem ko je na podlagi kredenčnega patenta z 20. marca mogoče sklepati, da je bila priprava konjskih hlevov in lop za vozove v pristojnosti protipisarja Lukawskega, 203 še ni povsem jasno, ali je bila skrb za namestitev dvor- nih uslužbencev v pristojnosti stanov. 204 Kar zadeva pomanjkanje vina in kruha v Škalnici, vemo, da je kranjski deželni glavar že 4. aprila zemljiškim gospo- stvom, skozi katera naj bi potoval cesar, naročil, naj pripravijo dovolj živil in krme, 205 1. junija pa jim je stanovski patent naročal, naj se založijo tudi z »do- brim laškim in vipavskim vinom«. 206 24. junija je bil imenovan »ordonančni komisar« Wertenthall, ki je moral po vsej deželi potovati pred cesarjem in poskrbeti, da je bilo na vseh postajališčih dovolj živil, krme in drugih potrebščin. 207 Pomanj- kanju vina in kruha bi lahko botrovala tudi spomla- danska prepoved izvoza iz Kranjske, ki je do odprave konec maja težave s preskrbo povzročala zlasti v Tr- stu in na Reki. Čeprav Škalnica ni bila del reškega ozemlja, na določene težave na tem območju nema- ra kaže ukaz graških tajnih svetnikov kranjskemu deželnemu glavarju, naj sprosti trgovino z Reko in njenim meščanom dobavi dovolj živil, da bodo lah- ko cesarja primerno sprejeli, 208 pa tudi siceršnje slabo stanje kraja, o čemer bo govor v naslednjem poglavju. H Karlovemu potovanju po ozemlju današnje občine Ilirska Bistrica kaže dodati, da ga je po vsej verjetnosti na tem delu poti spremljal lotarinški princ in bodoči cesar Franc Štefan, čigar navzočnosti v Tr- novem viri sicer ne omenjajo, je pa izpričana na Reki. Na podlagi naznanila za dvorni vojni svet s 15. apri- la lahko sklepamo, da je gosta v Trnovem pričakal manjši kontingent vojakov, ki so poleg telesne straže skrbeli za cesarjevo varnost. 209 Poleg njih bi mu do- brodošlico lahko izrekel tudi kateri od članov kranj- 201 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 19, str. 7, 106. 202 Prav tam, Num. 23, str. 8, 111–115. 203 Prav tam, Num. 4, str. 3, 85. 204 Naročeno jim je bilo, naj poskrbijo za vojake, gl. Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 61, str. 19, 173–174. 205 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 20, str. 107–108. 206 Prav tam, Num. 49, str. 15, 157–159. 207 Prav tam, Num. 62, str. 175–176. 208 Prav tam, Num. 46, str. 15, 153–155. 209 AT ÖStA/HHStA OMeA ZA-Prot. 14, fol. 68v. skih deželnih stanov, kot je velela odredba graške de- dnopoklonitvene konference z 2. aprila. 210 Ceste in kraji na Bistriškem v sočasnih virih Poleg utrditve pravnega okvira s pragmatično sankcijo 211 je vladavina Karla VI. v dvajsetih letih 18. stoletja Habsburški monarhiji postavila tudi temelje cestnega omrežja. Gradnja cest je bila namreč po- vezana z vladarjevimi merkantilističnimi nazori ter načelom povezovanja sestavljene monarhije v gospo- darsko in trgovinsko celoto; 212 dodatno jo je spod- bujala razglasitev proste plovbe pod cesarsko zastavo na Jadranskem morju leta 1717 213 ter Trsta in Reke za prosti pristanišči leta 1719. 214 V prvi fazi izgra- dnje cestnega omrežja v dvajsetih letih 18. stoletja je bila cesta med Postojno in Reko še brez gostišč, zgodovinopisje pa ugotavlja, da je bilo na tem odseku težko kupiti hrano, 215 kar potrjuje zgoraj omenjeni Heintzev potopis. V kontekst skrbi za cestno omrežje na Kranjskem lahko uvrstimo poročilo deželnega knjigovodje Ja- neza Boštjana (Sebastjana) Rakovca pl. Raigersfelda (1655–1732) 216 o izboljšavi in gradnji deželnih cest, ki ga je 17. avgusta 1703, torej že pred nastopom Karlove oblasti, sestavil za kranjski urad poverjeni- kov. 217 Uvod poročila navaja, da je bilo nekdaj obi- 210 Perizhoffer, Erb­Huldigungs Actus , Num. 18, str. 7, 105. 211 Gl. Seitschek, Die Pragmatische Sanktion, str. 235–239. 212 Gröger, Ausbau, str. 163; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 77–78; Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 147. Gl. tudi pregled razvoja cest na Slovenskem v 18. stoletju v Likovič [et al.], Zgodovina cest, str. 146–156. 213 Karel VI. je izkoristil šibkejši položaj Beneške republike v času skupne vojne proti Osmanom (1714–1717) ter ob pod- pori Velike Britanije in Francije leta 1717 razglasil svobodno plovbo po Jadranskem morju, o tem gl. Löwenthal, Geschichte, Erster Theil, str. 151–157 (objava patenta prav tam, Anhang III., str. 219–222); Česnik, Trgovina, str. 39–40. Primerek patenta gl. SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1703–1720 (1717, junij 2, Dunaj). Prim. Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 77, ki kot datum izstavitve patenta navaja 2. julij 1717. 214 Löwenthal, Geschichte, Erster Theil, str. 157–162; Rausch, Die Hofreisen, str. 101, 136; Gröger, Ausbau, str. 164; Holz, Ce- stne povezave, str. 498; Česnik, Trgovina, str. 39–46 (z naved- bo druge relevantne literature). Prim. Brückmüller, Avstrijska zgodovina, str. 195. 215 Gröger, Ausbau, str. 167; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 119. Prim. Kosi, Potujoči srednji vek, str. 204, ki po drugi strani navaja, da so leta 1498 gostišča premogli naslednji kraji: (Ilir- ska) Bistrica, Knežak, Šembije, Zagorje, Klenik, Trnje, Selce, Pivka, Narin, Nadanje selo, Košana in Vreme. Nemara gre razlog za očitno razliko med poznim 15. in zgodnjim 18. sto- letjem iskati v upadu trgovine na Reki, ki se je na raven iz 15. stoletja ponovno povzpela šele po merkantilističnih reformah v 18. stoletju. Gl. Česnik, Trgovina, str. 13, 35, 41–44, 47 z navedbo relevantne literature. O stanju gostiln ob komercial- nih cestah Podkoren–Ljubljana, Ljubelj–Ljubljana in Ljub- ljana–Postojna leta 1765 gl. Šorn, Zanimivosti, str. 164–165. 216 Andrejka, Raigersfeld. SBL (8. 8. 2023)). Preinfalk, Plemiške rodbine, 17. st., 1. del, str. 121–130; Kos, V službi, str. 7, 11–12, 101, 106, 140–141, 168, 186, 193, 207–215, 245, 267, 275. 217 SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 1, […] Bericht wegen besser- und bauung, 17. avgust 1703, [s. p.]. 505 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 čajno, da so ceste z deželno tlako vzdrževala posa- mezna gospostva, in opozarja, da je vzdrževanje cest pomembno za gospodarstvo dežele, saj se nekateri trgovci, tako Raigersfeld, zaradi slabih cest raje po- služijo drugih poti, denimo, preko Koroške v Italijo. Sledi opis kranjskih cest po posameznih odsekih s podatki o lastnikih, ki so jih morali vzdrževati. 218 Območje današnje občine Ilirska Bistrica se v Raigersfeldovem poročilu pojavi dvakrat, in sicer se z njim prvič srečamo v zelo skromnem opisu ceste iz Loža preko Jurišča do Trnovega. 219 Več podatkov o obravnavanem območju prinaša opis ceste »od Po- stojne do Trnovega ali Bistrice«, ki opisuje celotno pot do reškega ozemlja 220 in so ga kranjski stanovi v nekoliko predelani obliki ponovno uporabili slabih deset let pozneje, ko je 21. julija 1713 zaradi pritiskov z dvora na Kranjskem izšel patent za izboljšanje cest, ki je predvideval popravila na ravni celotnega omrež- ja, ne le posameznih odsekov. 221 Deželni stanovi so ob tej priložnosti nekoliko predelali Raigersfeldovo poročilo, 222 popravila cest pa so morala zaradi po- manjkanja denarja počakati še dobro desetletje. 223 Pot, po kateri je Karel VI. septembra 1728 potoval na Reko, je predstavljena v 23. odseku, ki navaja, da je cesto od Postojne do zidanega mostu pod Rakit- nikom z »mojstrskim delom« (maisterschaft) morala vzdrževati dežela, sam most pa notranjeavstrijska dvorna komora. Popravilo nadaljevanja ceste je bilo v pristojnosti gospostva Prem, ki je v ta namen pobi- ralo mitnino. Premsko gospostvo je bilo dolžno tudi graditi most preko »Bistrice ali Reke« nedaleč od vasi Bistrica. Za popravila ceste od Trnovega do Škalnice dežela ni bila dolžna nuditi povračila. Poročilo nato ponovno navaja, da mora gospostvo Prem vzdrževati mostove na ozemlju svojega deželskega sodišča, prav tako gospostvo Novi grad v svojem deželskosodnem okrožju. Pri Škalnici je mitnino pobiralo gospostvo Švar- cenek, ki je zato moralo popravljati tamkajšnjo cesto, ko je bilo to potrebno. Cesto do Staroda je imelo po- sestvo Mune, ki je bilo obvezano vzdrževati ta odsek 218 SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 1, […] Bericht wegen besser- und bauung, 17. avgust 1703, [fol. 1–3]. O tem Holz, Cestne povezave, str. 497. O vzdrževanju cest pred zgodnjim 18. stoletjem gl. Šorn, Zanimivosti, str. 158. O stanju cest pred 18. stoletjem gl. Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 52–57; Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 143–145. 219 SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 1, […] Bericht wegen besser- und bauung, 17. avgust 1703, [fol. 8]; o tem Holz, Cestne povezave, str. 497. 220 SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 1, […] Bericht wegen besser- und bauung, 17. avgust 1703, [fol. 8–9]. 221 SI AS 2, Stan. I., šk. 767 (fasc. 527a). O tem gl. Šorn, Zani- mivosti, str. 158; isti, Modernizacija, str. 64; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 76; Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 146–147. 222 SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 2, Abteilung […], 21. julij 1713, [s. p.]; o tem Holz, Cestne povezave, str. 497–498; Šorn, Modernizacija, str. 64. 223 Holz, Cestne povezave, str. 497; Šorn, Modernizacija, str. 64; Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 147. v voznem stanju. Poročilo dodaja, da [za vzdrževanje ceste] od Trnovega do Klane dežela ni dolžna nuditi povračila. Gospostvi Jablanica in Gotnik pa sta mo- rali ceste vzdrževati z deželno tlako. 224 Poročilo torej večinoma obravnava cesto na Reko, razen odseka do Staroda, kjer Karel VI. poldrugo desetletje pozneje ni potoval. Žal iz opisa ne izvemo ničesar o stanju cestne infrastrukture, krajev ob poti in njihovih na- stanitvenih kapacitet. 225 Pravo spodbudo za izgradnjo cest je nekaj let po- zneje dala že omenjena razglasitev proste plovbe na Jadranu (1717) ter Trsta in Reke za svobodni prista- nišči (1719), s čimer so poti preko alpsko-dinarske pregrade do morja dobile pomen za vso monarhijo. Zato so med letoma 1718 in 1724 na širšem obmo- čju Krasa potekale posamezne izboljšave cest. 226 Dela je leta 1725 dodatno spodbudila napoved potovanja Karla VI. po notranjeavstrijskih deželah, ki je sledilo tri leta pozneje. 227 Ta gradbena dela 228 s strani dvo- ra niso ostala neopažena, Heintz je namreč pri opisu Reke pohvalil tudi cesto iz Bakra v Karlovec, imeno- vano Via Carolina, 229 ki jo je treba po njegovem mne- nju spoštovati kot »polovično svetovno čudo« (halbes weldtwunder), ter nadaljeval, da se to: »… lahko reče tudi o poti, popolnoma udobno, dobro in trajno nareje­ ni čez celoten Kras od Vrhnike do Gorice, Trsta in Reke. Prav tako [kot med Bakrom in Karlovcem] se je pred ko­ maj štirimi ali petimi leti po vseh teh cestah tako pri po­ 224 Povzeto po izvirniku: 23. Von Adlsperg biß auf Dornegg oder Veistriz. Alda hat daß landt die strassen biß an die gemau­ erte prukhen unter Rakhitnikh, ratione der maisterschaft zu reparieren, die prükhen aber betröffen die löb[liche] i[nner] ö[sterreichische] hofcammer etc. und die weitere weegs reparation, die herrschaft Bremb, welche derentwegen die mauth einnimbt, auch die prukhen über daß wasser Veistriz oder Reka genant, unweith des dorfs Veistriz gelegen, zu pauen hat. Von Dornegg biß auf Scalniza ohne entgelt des Landts. Die herrschaft Bremb mit erhaltung der prükhen in ihren landtgerichtlichen district. Item die herrschaft Castelnovo ingleichen in ihren landtgericht­ lichen district. Zu Scalniza hat die herrschaft Schwarzenegg ein mauth einzunemben, soll derowegen auch den weeg reparieren, so nothwendig ist. Guett Munia hat den weeg biß auf Stärädä und selbiger revier in wandlbahren standt zuerhalten. Von Dornegg biß Clana ohne entgelt des landts. Hat die herrschaft Jablaniz und Guttenegg die strassen mit der landtrohath zu pauen (SI AS 2, Stan I., šk. 767 (fasc. 527a), sn. 2, Abteilung […], 21. julij 1713, [fol. 12–13]). 225 O gospodarskem pomenu Reške ceste za Trnovo gl. Valenčič, Iz gospodarske preteklosti Trnovega, str. 46. 226 Holz, Cestne povezave, str. 498–499; Šorn, Zanimivosti, str. 159–160; isti, Modernizacija, str. 63–77; Zwitter, Od zgo- dnjega kapitalizma, str. 147; Česnik, Trgovina, str. 39–46. 227 Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 147; Holz, Die Habs- burger, str. 31–37; gl. tudi Rausch, Die Hofreisen, str. 99–101. 228 Kranjski deželni glavar Volf Vajkard grof Gallenberg je nepo- sredno pred začetkom cesarjevega potovanja, 19. aprila 1728, izdal patent o obnavljanju cest na izpostavljenih odsekih poti, po kateri je pozneje potoval Karel VI., gl. Perizhoffer, Erb­ ­Huldigungs Actus , Num. 35, str. 135–137; Rausch, Die Hof­ reisen, str. 125, op. 268, 126. 229 O tem gl. Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 120–127; Gröger, Ausbau, str. 166–168; Česnik, Trgovina na Reki, str. 15–16, 18–19, 21. Navedeni deli navajata ostalo relevantno literaturo na temo Karoline. 506 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 tovanju oseb kot pri prevozu ekvipaž, drugih potrebnih živil in trgovskega blaga lahko potovalo le z največjimi nevšečnostmi, s pomočjo tovornih konj. Po drugi strani se lahko poslej tod na lahkih in težkih vozovih prevaža z največjo udobnostjo.« 230 Poleg tega je, kot omenjeno, pri opisu cesarjevega povratka z Reke proti Postojni Heintz kot pendánt nelaskavi oceni nastanitvenih kapacitet v Trnovem in Škalnici pohvalil »dobro in z zidovi obdano« cesto med Jelšanami in Trnovim. 231 Slabi dve leti za cesar- skim dvorom, konec maja in junija 1730, je po šir- šem območju Krasa potoval nemški učenjak Johann Georg Keyßler (1693–1743), ki je spremljal dva mla- da grofa na izobraževalnem potovanju po Evropi. Trojica je iz Trsta preko Škalnice krenila na Reko in od tam proti Postojni. Nemški popotniki, ki so si po poti ogledovali kraške pojave, so obiskali še Planino, Cerknico in Idrijo ter se preko Vrhnike, Ljubljane in Celja odpravili v Gradec. 232 Keyßler je vtise s svojega potovanja leta 1740 objavil v večkrat prevedeni knjigi, 233 v kateri med drugim opisuje pot z Reke v Postojno. Avtor sicer neposredno ne omenja krajev na Bistriškem, opiše pa Škalnico, za katero pravi, da je »slab kraj« z le nekaj hišami, njena okolica pa naj bi bila kamnita in neu- porabna. Kraj je zlasti pestilo pomanjkanje vode, ki je je, kot zapiše, primanjkovalo še več ur hoda naprej. Zato so morali vodo prinašati z Reke, in ker so to počeli s sodi, v katerih je bilo poprej vino, si je popot- nik z njo, tako avtor, lahko le malo pomagal. Zemlja in tla naj bi se postopno izboljševala proti Postojni. Keyßler doda, da v deželi »do Ljubljane« govorijo slovensko, medtem ko gospoda poleg tega govori še italijansko in nemško. 234 Nedolgo za potovanjem nemškega učenjaka je zemljemersko delo po Kranjskem verjetno za- čel izvajati Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld (1691–1757), ki je več kot desetletje terenskega dela leta 1744 kronal z objavo zemljevida celotne dežele 230 Heintz: …, welches auch von dem über den völligen Carst von Oberlabach biß Görtz, Triest und Fiume vollkomment(?) bequem, gutt undt dauerhafft gemachten weeg kann gesaget wer­ den, allermassen auff all diesen strassen vor kaum 4 oder 5 ja­ hren nicht anderst alß mit gröster ungelegenheit durch hülf deren saimb­rossen sowohl in reysung deren persohnen, alß forthbrin ­ gung der equipage, auch anderer nothwendiger lebensmittel undt (fol. 101r) kaufmanns güttern gewandert hat werden können, wo man hingegen alles nunmehro auff leücht­ und schwehren wägen mit der grösten bequemlichkeith forthzubringen vermag (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 100v–101r). 231 AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 101r. 232 Shaw, Foreign, str. 66; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 318–338; Holz, Cestne povezave, str. 509. O Johannu Geor- gu Keyßlerju gl. Ratzel, Keyßler, Johann Georg. Allgemeine Deutsche Biographie (10. 8. 2023). 233 Delo je bilo prvič objavljeno leta 1740, faksimile angleškega prevoda 48. pisma iz leta 1760, ki se nanaša na slovenska kra- ška področja, je objavil Shaw, Foreign, str. 67–70. 234 Keyßler, Neueste Reisen, str. 1189. Prim. faksimile nekoliko spremenjenega angleškega prevoda iz leta 1760 v Shaw, Fore­ ign, str. 67. Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica (Krajepisni zemljevid Kranjske). 235 Kdaj natanko je avtor meri- tve izvajal na Bistriškem, ni znano, so pa obravnavani kraji upodobljeni na Sekciji 8 njegovega zemljevida. Trnovo je označeno kot sedež župnije in pošte, ki jo je kraj verjetno dobil v tridesetih letih 18. stoletja. 236 Ob glavni komercialni cesti, ki je na kolorirani karti označena z rdečo barvo, 237 so kot sedež župnije pra- vilno označene še Jelšane, 238 kot kraja brez cerkve pa napačno Šembije in Koseze. 239 Po spodletelem poskusu sistematičnega popravila cest na Kranjskem leta 1713 so se večja dela naposled začela med letoma 1746 in 1747, ko za vzdrževanje cest niso več skrbeli kranjski deželni stanovi, temveč je Dunaj cestna dela dajal v zakup. 240 Leta 1746 je cestne zadeve na Kranjskem prevzel grof Leopold Lamberg, čigar zakup je trajal do leta 1763. Stanje cestnega omrežja, kakršnega je vzpostavil Lamberg, je opisano v znameniti »jožefinski« vojaško-topo- grafski izmeri, nastali med letoma 1763 in 1787. 241 Širše območje današnje občine Ilirska Bistrica veči- noma pokrivata sekciji 226 in 229, ki sicer prinaša- ta le skope, vendar relevantne podatke o razmerah v drugi polovici 18. stoletja. 242 Na podlagi opisov sekcije 226 ugotovimo, da je bila »deželna in poštna cesta« (die Land und Post­ strasse), ki je potekala iz Raduhove vasi (danes del Pivke) skozi Zagorje, Knežak in Šembije proti Tr- novemu, »po naravi kamnita, zelo dobra in ob vsa- kem času uporabna«, njena širina pa je variirala med 235 Reisp, Florijančičev veliki zemljevid; Gašperič, Florjančič pl. Grienfeld, Janez Dizma. Slovenska biografija (20. 8. 2023); Južnič, Študij, str. 383. 236 Gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. 237 Nekaj odprtih vprašanj pušča Florjančičeva upodobitev odse- ka ceste med Šembijami in Trnovim, saj bi lahko to razumeli tudi tako, da je cesta vodila skozi Podstenje, vendar se to zdi le malo verjetno. Za Podstenje Slovenija na vojaškem zemlje­ vidu, zv. 3, Opisi, str. 156, v točki 8 namreč navaja, da so poti takšne kot v točki 1., torej v Suhorju, to je: Poti, ki vodijo od tu, velja večinoma označiti kot peš steze in jezdne poti (prav tam, zv. 3, Opisi, str. 154). Tudi zemljevid sekcije 226 ne kaže, da bi deželna in poštna cesta med Šembijami in Trnovim pe- ljala skozi Podstenje, kaže pa, da so med Šembijami in Pod- stenjem poti, katerih prehodnost je zgoraj opisane kvalitete. Tako tudi Lieberjeva cestna karta, nastala okrog leta 1780, ne kaže, da bi trasa ceste med Šembijami in Trnovim potekala skozi Podstenje (SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/525, 526). 238 O župniji Marijinega vnebovzetja v Jelšanah gl. Höfler, Gra­ divo, Primorska, str. 111–113. 239 Gl. Florijančič, Deželopisna karta. O tem gl. Gašperič, Stari zemljevidi, str. 79–80; Gašperič, Šolar in Zorn, Kartografski zakladi, str. 27, 82–85. Da sta Šembije in Koseze označena z znakom pagi sine templis, je napaka, saj sta v obeh vaseh stali podružnični cerkvi trnovske župnije sv. Petra in Pavla, in sicer cerkev sv. Vida v Šembijah ter sv. Marije Magdalene v Kose- zah (Höfler, Gradivo, Primorska, str. 107, 109). 240 Holz, Cestne povezave, str. 500. 241 Holz, Cestne povezave, str. 501. Prim. Likovič [et al.], Zgo­ dovina cest, str. 151–153; Šorn, Zanimivosti, str. 160–163; isti, Modernizacija, str. 65–68; Zwitter, Od zgodnjega kapitaliz- ma, str. 149. 242 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 153–158, 169–178. 507 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 6 in 7 do komaj 4 sežnjev 243 na nekaterih mestih. 244 Opisa Knežaka in Šembij žal ni, na podlagi opisov drugih naselij pa lahko sklepamo, da so bile hiše tudi tod zgrajene iz kamna. 245 Dobre ocene je Reška cesta deležna tudi v sekciji 229, kjer pri opisu Rupe bere- mo, da je poštna cesta (die Poststrasse) »čevelj široka [sic!] 246 in zaradi kamnite podlage ob vsakem času uporabna; ostale poti so bolj pešpoti.« 247 243 Seženj ali klaftra naj bi meril med 189,4 in 189,6 cm (Vilfan, Prispevki, str. 59). 244 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 157. 245 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 153–158. 246 Čevelj naj bi meril 31,6 cm (Vilfan, Prispevki, str. 59). Po- temtakem lahko sklepamo, da je avtor opisa pri širini ceste pozabil vnesti število čevljev, prim. nemški izvirnik: Die Post­ strasse, so von Saguria kommet und nach Fiume gehet, ist Schuch breit und jederzeit wegen steinigten Grundes gut zu gebrauchen (Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 173–174). 247 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 173–174. Na ta opis se sklicujejo omembe poštne ceste pri opisih dru- gih krajev v sekciji 229. Opisi sekcije 229 prinašajo nekaj skopih podat- kov o krajih, skozi katere je petintrideset let pred začetkom »jožefinskih« vojaških meritev potoval Ka- rel VI. Za Trnovo, denimo, posredno izvemo, da so hiše kamnite, rubrika o trdnih zgradbah v kraju pa žal ne omenja župnišča, kjer je cesar dvakrat preno- čil. 248 Opis Bistrice, naslednjega naselja ob Karlovi poti, pri navedbi voda prinaša tudi nekaj podatkov o gospodarskih panogah, razvitih v okolici, in sicer: Tu izvirajoči potok Bistrica poganja mline, bakrove in železove fužine, je zelo deroč. Ko pade nekaj več dežja, dre na plan iz jame, označene na karti, s tako silo, da ga brez nevarnosti ni mogoče nikjer prečkati. 249 Pri Kosezah, naslednji vasi ob poštni cesti, vojaška izmera navaja, da so hiše večinoma kamnite, 250 opisa 248 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 178. 249 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 178. O go- spodarskih razmerah v 18. stoletju gl. Valenčič, Iz gospodar- ske preteklosti Bistrice, str. 70–77. 250 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 177–178. Glavna komercialna cesta na odseku od Parja do Škalnice po Florjančičevem Krajepisnem zemljevidu Kranjske, detajl (Florijančič, Deželopisna karta, Sekcija 8). 508 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 reke Reke, ki jo je cesar prečkal na poti iz Bistrice, pa najdemo vsaj še v točkah, posvečenih Jasenu, Jabla- nici in Zabičam. Pri prvem beremo: »Tukajšnji potok Reka je širok 8 do 10 korakov, 251 ima položne bregove in kamnito dno, je različno globok, večinoma 1 čevelj. 252 Ob suhem vremenu je skoraj povsod prehoden, ob dol­ gotrajnem deževju pa je razen čez most med Kosezami in Ilirsko Bistrico zaradi deročega toka neprehoden. Na­ 251 Natančna dolžina koraka (Schritt) ni znana, znašala je med 0,71 in 0,75 m. Prim. Hudelja, Nemško­slovenski , str. 801. 252 Čevelj je meril 31,6 cm (Vilfan, Prispevki, str. 59). rase toliko, da poplavi celo področje.« 253 Zelo podobne ocene je vodotok deležen tudi pri opisu Jablanice in Zabič, le da je v višjem toku Reka ožja in globlja kot tik pred Bistrico in Kosezami. 254 Iz Kosez je poštna cesta mimo Dolnjega Zemona in Male Bukovice vodila v Dolenje in Jelšane, od tam pa preko današnje slovensko-hrvaške državne meje v Rupo. Za vsa tri naselja opis navaja kamnite cerkve 253 Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Opisi, str. 170. 254 Prav tam, str. 171–172. Deželna in poštna cesta med Trnovim in Jelšanami, detajl z zemljevida sekcije 229 (Slovenija na vojaškem zemljevidu, zv. 3, Karte, sekcija 229). 509 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 in hiše. 255 Jožefinska vojaška izmera je na Bistriškem torej ugotavljala dobro stanje Reške ceste med Za- gorjem in Rupo, druga poštna cesta mimo Podgrada, Račice, Staroda ter skozi Pasjak in Špajne bi, kot na- vajajo opisi, zahtevala malo popravil, 256 medtem ko je bila ostala prometna infrastruktura znotraj sekcije 229, kot, denimo, med Jasenom in Trpčanami 257 ali med Gornjim in Dolnjim Zemonom ter Bistrico, primerna zlasti za lahke in kmečke vozove z volov- sko vprego. 258 Slabše ocene so bile deležne »steze« med Kute- ževim in Podgrajami, 259 na območju Brdca, 260 Nove vasi pri Jelšanah, Fabcev, Malih Loč, 261 Sabonja, Ha- rij, Tominja in Velike Bukovice. 262 Opisi dajejo slu- titi, da bi lahko v komercialne namene uporabljali še poti iz Zabič preko Klane na Reko ter preko Velikega Brda in Staroda v Istro. 263 Glede stanja zgradb lahko ugotovimo, da so bile cerkve in hiše na Bistriškem grajene iz kamna, opis kot solidne gradnje izposta- vlja grad in pristavo pri Jablanici, 264 grad Podgrad 265 ter mitnico in kapelo v Starodu. 266 Slabše ocene sta deležna grad Gutnik pri Zabičah 267 in grad Dolnji Zemon. 268 Cesta, po kateri je leta 1728 potoval Karel VI., je vidna na detajlu zemljevida sekcije 229. Kot zadnji vir v tem poglavju obravnavam ze- mljevid komercialne ceste iz Postojne do Reke, 269 ki ga je Leopold Lieber, vodilni zemljemerec svoje dobe v deželi, po ugotovitvah Borisa Golca narisal okrog leta 1780. 270 Za to študijo je Lieberjeva karta zani- miva tako zaradi dokaj natančnega načrta Trnovega, kjer je približno pol stoletja pred njenim nastankom prespal cesar, kot zaradi natančnega pregleda trase komercialne ceste, po kateri je visoki gost potoval. Medtem ko bo načrt Trnovega predstavljen v nasle- dnjem poglavju, tu podajam komentar k načrtu ce- ste. Ta je iz Zagorja, kjer je cesar dvakrat obedoval (verjetno na tamkajšnji poštni postaji), 271 na ozemlje 255 Prav tam, str. 173–174. 256 Prav tam, str. 173, 176. 257 Prav tam, str. 170–171. 258 Prav tam, str. 174–175. 259 Prav tam, str. 171–172. 260 Prav tam, str. 173. 261 Prav tam, str. 175. 262 Prav tam, str. 176–177. 263 Prav tam, str. 172–173. 264 Prav tam, str. 171. 265 Prav tam, str. 176. 266 Prav tam, str. 176. 267 Prav tam, str. 172. 268 Prav tam, str. 174. 269 Zaradi obsežnih cestogradenj v času Karla VI. se je takrat uveljavila delitev cest na komercialne in stranske. Med glav- ne komercialne ceste, ki so jih razglasili leta 1726, je sodila tudi cesta iz Ljubljane v Trst z odcepom na Reko v Postojni (Zwitter, Od zgodnjega kapitalizma, str. 147; Helmedach, Das Verkehrssystem, str. 113–119). Na obravnavano cestno karto me je nesebično opozoril Igor Gardelin, ki se mu za pomoč najlepše zahvaljujem. 270 Gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. 271 Trenutno mi ni znan noben vir, ki bi poročal o tem, kje točno je Karel VI. obedoval na svojih postankih 14. in 19. septem- današnje občine Ilirska Bistrica vodila v Knežak in nato skozi Šembije v Trnovo, ki za razliko od Flor- jančičeve karte iz leta 1744 nima več pošte. 272 Pod jugozahodnim pobočjem griča trnovske cerkve je stal »četrti vmesni količek« (vierter Mittel­ pflock), ki je označeval 14.000 klafter oz. sežnjev od- daljenosti od odcepa Reške ceste s Tržaške ceste pri Postojni. 273 Če je razdalja podana v dunajskih klaf- trah, bi to pomenilo 26,5 km, 274 kar približno ustreza dolžini današnje ceste med Postojno in Ilirsko Bi- strico preko Knežaka. 275 Cesta se je preko mostu čez potok Bistrica nadaljevala do carinske postaje (bancal zohlamt Kaseze), kjer je zavila, nato s Koseškim mo- stom prečkala Reko in se nadaljevala skozi Koseze, 276 Dolenje in Jelšane, preko današnje slovensko-hrva- ške državne meje skozi Rupo 277 in Lipo, kjer je bila naslednja poštna postaja, v že večkrat omenjeno Škalnico. 278 Kje v Trnovem je prespal cesar? Pregledani viri in literatura, vključujoč Bilčevo Kroniko fare trnovske, 279 sicer izrecno ne navajajo, kje v Trnovem je v nočeh s 14. na 15. ter z 18. na 19. september 1728 prespal Karel VI., vendar lahko na podlagi Heintzeve navedbe, da je bilo »glavno biva- lišče« (haubt­quartier ) v župnišču (pfarrhof) trnov- skega župnika, 280 z veliko gotovostjo sklepamo, da je cesar noč prebil prav tam. Heintz je namreč z istim izrazom označeval tudi druga poslopja, kjer je bil med potovanjem nastanjen cesar. 281 Poleg tega so bili Habsburžani že od Friderika III., natančneje, od leta 1492, patroni trnovske in drugih župnij na tedanjem Krasu. 282 Potemtakem sta bila trnovska župnija sv. bra 1728 v Zagorju. Vendar se spričo podržavljenja pošte leta 1722 (gl. Bezlaj-Krevel, Pošta, str. 182–183; Žontar, Klinar in Hozjan, Razvoj poštnega prometa) prav ta zdi najverjet- nejša lokacija njegovega postanka. Na Lieberjevi cestni karti je zagorska Posthaus (SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/525) označena s št. 88. 272 SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526. Prim. Florijančič, De­ želopisna karta. Splošno o pošti v Trnovem gl. tudi: Čeligoj, Poštna tradicija. 273 SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526. 274 Dunajski seženj ali klaftra naj bi meril od 189,4 do 189,6 cm (Vilfan, Prispevki, str. 59). 275 Cesta skozi Knežak je bila glavna do leta 1867, ko je bila med Št. Petrom (danes Pivko) in Trnovim zgrajena nova cesta (Postojinsko okrajno glavarstvo, str. 69). 276 SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526. 277 Prav tam, št. 3/527. 278 SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/528. Karel VI. se je v Škal- nici ustavil 15. in 18. septembra 1728. Kot najverjetnejši kraj cesarskega kosila se zdi objekt, ki je na Lieberjevi karti ozna- čen kot Altes Schlos. 279 Bilc, Kronika, str. 35–117, 135–151, niti ne omenja potovanja Karla VI. leta 1728 niti ne navaja, da bi visoki gost prespal v trnovskem župnišču. 280 AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 94v. 281 Tako, denimo, v Kranju (AT ÖStA FHKA SUS HS 0101, fol. 70r), Ljubljani (prav tam, fol. 71r, 72v, 101v, 102v) in na Reki (prav tam, fol. 95r, 97r, 100r). 282 Bilc, Kronika, str. 22–23, 36. O trnovski župniji sv. Petra in 510 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Petra in župnišče z njo kot patronat deželnega kneza že s tega stališča primerna za cesarjevo nastanitev. Trnovsko župnišče je bilo skupaj s svojim arhi- vom šestindvajset let pred prihodom visokega gosta, natančneje, 20. avgusta 1702, uničeno v požaru. 283 Nekaj podrobnosti o požaru vsebujejo dopisi v arhivu kranjskega deželnega vicedoma z dne 22. februarja 1712, ki navajajo, da je trnovsko župnišče pogorelo z vsem pohištvom, gospodarskimi poslopji, živino in žitom vred, tedanjega župnika Nikolaja Solona (žup- nik 1678–1710), 284 ki je ostal brez vsega premoženja, pa so iz goreče hiše rešili župljani tako, da so izdrli Pavla gl. Höfler, Gradivo, Primorska, str. 106–111. 283 O požaru gl. Bilc, Kronika, str. 29, 34, 38; Vidrih, Kratek zgo- dovinski oris, str. 30. K trnovskemu župnišču so spadali tudi hlev, vrt, ki se je razprostiral okrog njega, ter polje z vino- gradom pod župnijsko cerkvijo, ki se imenuje Videm (Bilc, Kronika, str. 31). 284 Boris Golec na podlagi Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 177, 180, 181–182 in 190, ugotavlja, da je bil Nikolaj So- lon imenovan in ustoličen za trnovskega župnika leta 1678, medtem ko se v literaturi običajno omenja leto 1686 (Bilc, Kronika, str. 17, 28, 127; Vidrih, Kratek zgodovinski oris, str. 31–32). Solon se je župniji verjetno odpovedal leta 1710, gl. Smole, Vicedomski urad, 2. del, str. 331, 6. del, str. 191, 192– 193; medtem ko se v literaturi običajno omenja leto 1712. Gl. tudi razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. mrežo z okna. 285 Viri vicedomske provenience še raz- krivajo, da je bilo župnišče, ki je bilo tedaj enonad- stropna zgradba s petimi večjimi in manjšimi sobami, kuhinjo, kletjo in manjšim hlevom, 286 še dvanajst let po požaru »skoraj popolnoma razpadlo«. 287 Zato je kranjski deželni glavar verjetno na pre- lomu let 1711 in 1712 ocenitev stroškov prenove župnišča zaupal Janezu Jakobu baronu Raunachu in Francu Petru Lazariniju, 288 ki sta v že omenjenih do- pisih z dne 22. februarja 1712 menila, da bi obnovi- tvena dela lahko izvedli podložniki župnišča Trnovo ob pomoči kolegov iz vikariata Prem ter kaplanij v Knežaku in Parjah. Komisarja sta odločno zavrnila sleherne krivdne očitke na račun tedaj že nekdanje- ga župnika Solona. 289 Deželni vicedom Franc Anton Lanthieri je 27. marca 1713 svetoval, naj novi župnik čim prej obnovi župnišče. 290 Ugotavljanje, kdaj je do 285 Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 221, 226 in 230. O tem gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. 286 Za opis poslopja gl. Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 229– 230. 287 Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 199, 221, 226, zlasti 229– 230. 288 Prim. oceno stroškov obnove v Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 221, 226. 289 Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 221, 226, 229–230. 290 Prav tam, str. 199. Današnja Župnija Ilirska Bistrica, nekdanje trnovsko župnišče in »haubt­quartier« cesarja Karla VI. leta 1728 ( Jurčičeva 29, Ilirska Bistrica, foto: Vanja Kočevar, avgust 2023). 511 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 obnove naposled prišlo, presega okvir te študije, z gotovostjo pa lahko sklepamo, da so se dela končala pred obiskom Karla VI. leta 1728. 291 V času cesarjevega obiska je trnovsko župni- jo vodil novi župnik Janez Anton Spingarolli (ali Spignarolli), 292 ki ga je na to mesto imenoval sam Karel VI., verjetno septembra 1712. 293 Spingarolli je župnijo prevzel potem, ko je bila od odstopa njego- vega predhodnika Solona leta 1710 294 nezasedena in se je zanjo potegovalo še osem drugih kandidatov. 295 291 Bilc, Kronika, str. 29, sklicujoč se na ljudsko izročilo navaja, da je bilo na novo pozidano župnišče pozneje povečano skoraj za tretjino. 292 Gl. seznam Fajmoštri in dekani trnovski, kolikor jih je znanih (Bilc, Kronika, str. 17). O Antonu Spingarolliju zlasti prav tam, str. 28–29, 127. Gl. tudi: Vidrih, Kratek zgodovinski oris, str. 31–34. 293 Trditev se opira na cesarski odlok z 10. septembra 1712, v katerem Karel VI. kranjskega deželnega vicedoma obvešča, da je Spingarolija imenoval za trnovskega župnika (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 198–199). 294 Solonov odstop je sprejel cesar Jožef I. in o tem 12. okto- bra 1710 obvestil kranjskega deželnega vicedoma (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 190–191). Za Solonov odstop se omenjata dva razloga, in sicer spor s tržaškim škofom, ki naj bi slabo ravnal z deželnoknežjimi župniki v svoji škofiji (prav tam, str. 191, 226), ter župnikova starost in zdravstvene teža- ve, Solon naj bi leta 1712 štel 78 let (prav tam, str. 221). 295 Spingarolijevi konkurenti za položaj trnovskega župnika so Spingarolli je trnovsko župnijo vodil do svoje smr- ti leta 1758. 296 Poleg tega je po nastopu službe novi župnik, kot rečeno, 6. maja 1713 sopodpisal župnijski inventar in urbar, edina do zdaj znana vira, ki ome- njata Trnovo kot trg. 297 Poleg župnika bi cesarja leta 1728 v župnišču lahko sprejel tudi tedanji kaplan in duhovni pomočnik Andrej Šajn (Šain), ki naj bi to funkcijo opravljal med letoma 1728 in 1730. 298 V prejšnjem poglavju omenjena Lieberjeva karta Reške ceste iz okrog leta 1780 vsebuje tudi natančen bili: Janez Gerličič, Franc Lovrenc Rome (favorit župljanov), Jožef grof Lanthieri, Franc grof Strassoldo, Volf Engelbert pl. Buset (Wuseth), Jurij Frančišek (Franc) Ksaverij pl. Marot- ti, Dominik Culiani (Zuliani) in Karel Jožef baron Apfaltrer (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 190–199). Izbor novega trnovskega župnika ni potekal brez zapletov in bi zaslužil po- sebno obravnavo. 296 Gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. Prim. Bilc, Kronika, str. 17, 28–29, 127. 297 Valenčič, Iz gospodarske preteklosti Bistrice, str. 70; isti, Iz gospodarske preteklosti Trnovega, str. 43; Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 202. Gl. tudi razpravo Borisa Golca v tej šte- vilki Kronike. Avgusta 1713 sta nastala tudi vizitacijski zapi- snik o župniji Trnovo in izjava župnijskega odbora, ki navaja, da so trnovski župljani želeli, da bi bil morebitni vikar doma- čin, vešč njihovega jezika (Smole, Vicedomski urad, 6. del, str. 201–202). 298 Bilc, Kronika, str. 117, 128; Vidrih, Kratek zgodovinski oris, str. 34, 38. Detajl trnovskega župnišča (Pfarhoff ) z Lieberjeve cestne karte, nastale okrog leta 1780 (SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526). 512 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 načrt naselja Trnovo z vpisanimi hišnimi številkami in trnovskim župniščem pod številko 69. 299 Vendar je ta vir, kot ugotavlja Boris Golec, manj zanesljiv, saj pet hiš med župniščem in župnijsko cerkvijo ni oštevilčenih. 300 Poleg tega Golec na podlagi primer- jav z jožefinskim katastrom in matičnimi knjigami ugotavlja, da je napačna tudi hišna številka 69, ki jo na karti nosi župnišče. Hišno oštevilčevanje se je na- mreč po uvedbi leta 1770 začelo na severnem delu Trnovega in se končalo na jugu naselja z župniščem kot zadnjim oštevilčenim objektom pod številko 74, ki je tudi prava hišna številka. 301 Sklep Dedne poklonitve Karlu VI. leta 1728 so bile za- dnji umestitveni obredi te vrste, ki so jih notranje- avstrijske dežele podale na svojih tleh. Po cesarjevi smrti leta 1740 se je naposled uveljavil trend opušča- nja umestitvenih obredov v nekaterih deželah, ki se je komaj opazno začel pod Leopoldom I., nato postal opaznejši pod Jožefom I. in se po oživitvi umesti- tvenih obredov pod Karlom VI. v notranjeavstrijskih deželah uveljavil pod Marijo Terezijo. Znamenita vladarica je poleg ogrskega (1741) 302 in češkega kro- nanja (1743) 303 namreč sprejela le spodnje- (1740) in zgornjeavstrijsko dedno poklonitev (1743). 304 Od tedaj so dedne poklonitve potekale le v Spodnji Avstriji 305 in se konec stoletja vrnile na Tirolsko. Obdržali so se tudi umestitveni obredi v Avstrijski Nizozemski, 306 Lombardiji in Transilvaniji, pokloni- tve pa so bile izvedene tudi v novopridobljenih Gali- ciji in Bukovini. 307 Nočna postanka Karla VI. s 14. na 15. ter z 18. na 299 SI AS 1068, Zbirka načrtov, št. 3/526. Gl. tudi Valenčič, Iz gospodarske preteklosti Trnovega, str. 44. 300 Gl. razpravo Borisa Golca v tej številki Kronike. 301 Prav tam. 302 Holčík, Krönungsfeierlichkeiten, str. 12, 38–48; Kočevar, De- dna poklonitev Avstrije, str. 129–131. 303 O tem Maur, 12. 5. 1743 – Marie Terezie; Kočevar, Dedna poklonitev Avstrije, str. 132–133. 304 Hisch, Die Erbhuldigungen, str. 104; Kočevar, Dedna poklo- nitev Avstrije, str. 133–155. 305 Spodnjeavstrijske dedne poklonitve na Dunaju so v 18. sto- letju dobile novo vlogo prve velike ceremonije, ki jo je vladar opravil po prevzemu oblasti (Maťa, The Care, str. 50). Josip Mal, Poklonitev, je navajal, da je dvor od Marije Terezije dalje kranjskim deželnim stanovom nastop novega vladarja nazna- nil z okrožnico in povabilom, naj se določenega dne udeležijo slovesne sv. maše. Stanovi so kljub temu še leta 1790 poudar- jali svojo pravico do dedne poklonitve (SI AS 2, Stan. II., šk 43, Erster Theil der ständischen beschwerde und wünsche, § 3). Za Štajersko prim. Gmoser, Die steirischen Erbhuldi- gungen, str. 272, 278–279. Dedne poklonitve so se v okrnjeni obliki vrnile po koncu napoleonskih vojn. Od tedaj dalje so se stanovske deputacije novim cesarjem poklonile na Dunaju, denimo v letih 1836, 1849 in 1917 (Mal, Poklonitev; Poklo- nitev vojvodine Kranjske; Rahten, Od Majniške deklaracije, str. 47–49). 306 Van Gelder, Inaugurations, str. 176, 180, 182–184 (Tabela 6.1). 307 Maťa, The Care, str. 50. 19. september 1728 v Trnovem, ki ju je cesar opra- vil na potovanju med Postojno in Reko, sta po vsej verjetnosti prva cesarska obiska na območju današnje občine Ilirska Bistrica. Poleg tega velja omeniti, da je s cesarjem skozi obravnavane kraje potoval tudi nje- gov bodoči zet in cesarski naslednik, lotarinški princ Franc Štefan. Na podlagi korespondence med organi na Dunaju in v Gradcu s kranjskimi deželnimi stano- vi v Ljubljani lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da je visokega gosta v Trnovem pričakal manjši kontin- gent vojakov, ki je moral tja prispeti že prej. Prav tako mu je dobrodošlico verjetno izrekel kateri od lokalnih plemičev, nemara pa tudi trnovski župnik Janez An- ton Spingarolli in duhovni pomočnik Andrej Šajn. Kljub slabi oceni, ki jo je Johann Adam von Heintz v svojem potopisu namenil trnovskim na- stanitvenim kapacitetam in pomanjkanju vode, ki jo je bilo treba za potrebe dvora in vojaštva s čebri prinašati iz pol ure hoda oddaljene Bistrice, je dvor- ni knjigovodja po drugi strani pohvalil dobre ceste med Jelšanami in Bistrico, novim cestam med Vrh- niko, Gorico, Trstom in Reko pa skupaj z via Ca­ rolina med Bakrom in Karlovcem nadel celo laskavi epiteton »polovičnega svetovnega čuda«. Trnovo je v času prvega vladarskega obiska poleg sedeža župnije pod cesarskim patronatom nemara še vedno uživalo status trga in je v naslednjem desetletju postalo tudi sedež pošte. 308 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI AT ÖStA – Österreichisches Staatarchiv [FHKA] Finanz- und Hofkammerarchiv [SUS] Sammlungen und Selekte, [HS] Hand- schriftensammlung des Finanzarchivs. [HHStA] Haus-, Hof- und Staatsarchiv [ÄZA] Ältere Zeremonialakten [HA] Hofarchive, Privat- und Familienfonde, [OMeA] Obersthofmeisteramt [ZA-Prot] Zeremonialprotokolle. SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko. AS 1068 Zbirka načrtov. AS 1097, Zbirka normalij. 308 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa PO- DOBA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (P6–0437) in raziskovalnega projekta Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in ko- munikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku ( J6-2575), ki ju iz državnega proračuna sofinancira Jav- na agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejav- nost Republike Slovenije (ARIS). Za nesebično pomoč pri njegovi pripravi se najlepše zahvaljujem Borisu Golcu, Mihi Kosiju in Igorju Gardelinu. 513 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 ČASOPISI Slovenec, 1917. Wienerisches Diarium, 1728. LITERATURA Berning, Benita: “Nach alltem löblichen Gebrauch.” Die böhmischen Königskrönungen der Frühen Neuzeit (1526−1743). Köln, Weimar, Wien: Böhlau, 2008 (Stuttgarter Historische Forschungen, 6). Bezlaj-Krevel, Ljudmila: Pošta. Enciklopedija Slove­ nije (ur. Marjan Javornik), zv. 9. Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 1995, str. 181–186. Bilc, Janez: Kronika fare trnovske na Notranjskem. Ilirska Bistrica: Župnija, 2022. Bonin, Flavio: Belo zlato krilatega leva: razvoj sever­ nojadranskih solin v obdobju Beneške republike. Pi- ran: Pomorski muzej »Sergej Mašera«, 2016. Bruckmüller, Ernst: Avstrijska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica, 2017 (Zgodovina držav in na- rodov, 7). Čeligoj, Vojko: Poštna tradicija v Trnovem. Trnovo: ob 300­letnici omembe trga (ur. Ivan Simčič). Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kul- turo, 2013, str. 123–128 (Zbirka Ilirske teme, 11). Česnik, Nika: Trgovina na Reki od 16. do 18. stoletja. Ljubljana: (diplomsko delo), 2022. Die Kaiser: 1200 Jahre europäische Geschichte (ur. Ger- hard Hartmann in Karl Schnith). Wiesbaden: Marix, 2006. Diem, Peter: Die Symbole Österreichs. Zeit und Geschi­ chte in Zeichen. Wien: Kremayr & Scheriau, 1995. Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rück­ sicht auf Kulturentwicklung, IV. Theil. Laibach: I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1876. Fabjančič, Vladislav: Zgodovina ljubljanskih sodni­ kov in županov 1269–1820, 4. zvezek, Župani in sodniki 1650–1785 (ur. Sonja Anžič-Kemper in Barbara Žabota). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2012 (Gradivo in razprave, 34). Florjančič de Grienfeld, Ivan Dizma: Deželopisna karta vojvodine Kranjske [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1994. Gašperič, Primož in Šolar, Renata in Zorn, Matija: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Carto­ graphic treasures of Slovenian territory. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. Gašperič, Primož: Stari zemljevidi ozemlja Slovenije. Historični seminar 13, 2018, str. 67–94. Gmoser, Susanne: Die Erbhuldigungen in Öster­ reich unter der Enns 1564–1835. Bedeutungswan­ del oder Bedeutungsverlust?. Wien: (diplomsko delo), 2010. Gmoser, Susanne: Die steirischen Erbhuldigungen. Beiträge zur Rechtsgeschichte Österreichs 2, 2012, št. 2, str. 263–281. Godsey, William: Herrschaft und politische Kultur im Habsburgerreich, Die niederösterreichische Erbhuldigung (ca. 1648–1848). Aufbrüche in die Moderne: Frühparlamentarismus zwischen altstän­ discher Ordnung und monarchischem Konstitutiona­ lismus 1750–1850. Schlesien­Deutschland­Mittel­ europa (ur. Ronald Gehrke). Köln: Vandenhoeck & Ruprecht, 2005, str. 161–177. Golec, Boris: Karniolizacija: stranpot v slovenski etnogenezi?. Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja: slovenski pogledi (ur. Vanja Kočevar). Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 147–197. Golob, Andreas: Mediale Reflexionen auf Schritt und Tritt: Zeitungsberichterstattung über Habs- burgerreisen im 18. Jahrhundert. Habsburger un­ terwegs. Vom Barocken Pomp bis zur smarten Buis­ nesstour (ur. Renate Zedinger, Marlies Raffler in Harald Heppner). Graz: Leykam, 2017, str. 9–29. Gröger, Roman Hans: Ausbau des Straßennetzes in der Habsburgermonarchie. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek, Herbert Hut- terer in Gerald Theimer). Wien: Generaldirekti - on des Österreichischen Staatsarchivs, 2011, str. 163–168. Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda, Del 1. Celje: Mohorjeva družba, 1992. Gülich, Ludwig von: Erb­Huldigung, So Dem Aller ­ ­Durchleüchtigist­Großmächtigist­ Und Unüber­ windlichsten Römischen Käyser, Auch Zu Hungarn, vnd Böheimb König, etc. etc. Als Ertz­Hertzogen zu Oesterreich Josepho Dem Ersten, V on Denen gesamb­ ten Nider Oesterreichischen Ständen von Praelaten, Herren, Rittern [...] auff den 22. deß Monats Sep­ tembris, Anno 1705 angesetzten Tag abgelegt [...]. Wienn: Kürner, 1705. Hahn, Daniela: Zwei Besuche im österreichischen Li­ torale. Triest als Station der innerösterreichischen Erbhuldigungsreisen Leopolds I. 1660 und Karls VI. 1728. Wien: (diplomsko delo), 2013. Helmedach, Andreas: Das Verkehrssystem als Moder­ nisierungsfaktor. Straßen, Post, Fuhrwesen und Rei­ sen nach Triest und Fiume vom Beginn des 18. Jahr­ hunderts bis zum Eisenbahnzeitalter. München: R. Oldenburg Verlag, 2002 (Südosteuropäische Arbeiten, 107). Hende, Fanni: The Hungarian Coronations of Char - les VI and Leopold II and the Representation of Political Compromise. More Than Mere Spectacle: Coronations and Inaugurations in the Habsburg Monarchy during the Eighteenth and Nineteenth Centuries (ur. Klaas van Gelder). New York, Ox- ford: Berghahn Books, 2021, str. 99–118 (Austri- an and Habsburg Studies, 31). Hengerer, Mark: Die Zeremonialprotokolle und weitere Quellen zum Zeremoniell des Kaiser- hofes im Wiener Haus-, Hof- und Staatsarchiv. 514 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Quellenkunde der Habsburgermonarchie (16.–18. Jahrhundert). Ein exemplarisches Handbuch (ur. Jo- sef Pauser). Wien: Oldenbourg, 2004, str. 76–93. Hisch, Heribert: Die Erbhuldigungen in der Steier­ mark. Graz: (doktorska disertacija), 1949. Historischer Atlas der Österreichischen Alpenländer. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1929. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjo­ žefinskih župnij na Slovenskem: Primorska (Oglej­ ski patriarhat, Tržaška škofija). Ljubljana: Vihar- nik, 2016. Holčík, Štefan: Krönungsfeierlichkeiten in Preß­ burg/Bratislava 1563–1830. Bratislava: Tatran, 1992/2005. Holenstein, André: Die Huldigung der Untertanen. Rechtskultur und Herrschaftsordnung 800–1800. Stuttgart: Gustav Fischer Verlag, 1991. Holz, Eva: Cestne povezave na Krasu od konca 17. do sredine 19. stoletja. Kronika 63, 2015, št. 3 (Iz zgodovine Krasa), str. 495–512. Holz, Eva: Die Habsburger in Krain. Habsburger unterwegs: Vom barocken Pomp bis zur smarten Bu­ sinesstour (ur. Renate Zedinger, Marlies Raffler in Harald Heppner). Graz: Leykam, 2017, str. 31–43. Hudelja, Niko: Nemško­slovenski zgodovinski slovar . Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul- tete, 2016. Južnič, Stanislav: Študij in znanost Ivana Dizma Florjančiča. Bogoslovni vestnik 70, 2010, št. 3, str. 379–389. Keysslers, Johann Georg: Neueste Reisen durch Deu­ tschland, Boehmen, Ungarn, die Schweiz, Italien und Lothringen. Hannover: N. Foerster, 1751. Klemenčič, Matej: Francesco Robba (1698–1757). Be­ neški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani. Mari- bor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2013. Klezath, Hermann: Die heilige Krone von Ungarn ihre Heimkehr und Ausstellung im Schloss zu Kittsee im Jahre 1790. Burgenländische Heimat­ blätter, Band 74, 2012, str. 155–176. Koblar, Anton: Cesta čez Ljubelj in ljubeljski pira- midi. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 3, 1893, št. 6, str. 218–226. Kočevar, Vanja: Dedna poklonitev Avstrije nad Anižo kraljici Mariji Tereziji leta 1743 v Linzu: prispe- vek k umestitvam Marije Terezije kot vladarice. Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur. Miha Preinfalk in Boris Golec). Ljubljana: ZRC SAZU, 2018, str. 123–161. Kočevar, Vanja: Ljubljana kot prizorišče dedne po- klonitve cesarju Karlu VI. leta 1728: Raba javnih prostorov za vladarsko inscenacijo na primeru kranjske prestolnice. Kronika 70, 2022, št. 2, str. 285–306. DOI: https://doi.org/10.56420/Kroni- ka.70.2.03 Kos, Dušan: V službi njenega veličanstva: politika in elite med Dunajem, Ljubljano in Trstom v zapisih Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2022 (Thesaurus memoriae. Dissertationes, 15). Kosi, Miha: Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998. Legat, Franz Xaveri: Erbhuldigung in Krain im Jah- re 1728. Carniolia 11, 1839, št. 16, str. 61–62; št. 17, str. 65–66; št. 18, str. 69–70. Leitner, C. G. von: Die Erbhuldigung im Herzog- thume Steiermark. Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850, str. 98–136. Likovič, Josip in Bohinec, Valter in Dobre, Andrej in Golia, Ludvik Modest in Petru, Peter in Se- dej, Ivan: Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste, 1972. Löwenthal, Jakob: Geschichte der Stadt Triest, Erster Theil, Triest von der ältesten Zeit bis zum Jahre 1780. Triest: Literarisch-Artist. Abtheilung des österr. Lloyd, 1857. Mal, Josip: Poklonitev cesarju Karlu VI. v Ljublja- ni (Zgodovinski spomini). Slovenec XLV, 30. 1. 1917, št. 24, str. 1–3. Maťa, Petr: The Care of Thrones: A Plethora of In - vestitures in the Habsburg Composite Monarchy and Beyond from the Sixteenth to the Eighte- enth Century. More Than Mere Spectacle: Corona ­ tions and Inaugurations in the Habsburg Monarchy during the Eighteenth and Nineteenth Centuries (ur. Klaas van Gelder). New York, Oxford: Berghahn Books, 2021, str. 29–66 (Austrian and Habsburg Studies, 31). Maur, Eduard: 12. 5. 1743 – Marie Terezie: Koruno­ vace na usmířenou. Praha: Havran, 2003. Mell, Anton: Grundriß der Verfassungs­ und Verwal ­ tungsgeschichte des Landes Steiermark. Graz, Wien, Leipzig: Leuschner & Lubensky, 1929–1930. Mikoletzky, Hanns Leo: Hofreisen unter Kaiser Karl VI. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 60, 1952, št. 1–3, str. 265–285. Morelli di Schönfeld, Carlo: Istoria della Contea di Gorizia in quattro volumi compresavi un Appendi­ ce di note illustrative, Volume terzo: che abbraccia l'epoca dall'anno 1700 all'anno 1790. Gorizia: Premiata tipografia Paternolli, 1855. Nádudvar, Arpád Győry von: Kaiser Karl VI. und die Erbhuldigungen der niederösterreichischen Stände. Blätter des Vereins für Landeskunde von Niederösterreich, NF 24, 1890, str. 82−96. Nared, Andrej: Kranjski deželni privilegiji (ročini): 1338–1736. Kranjski deželni privilegiji = Carni­ olan provincial privileges = Krainische Landespri­ vilegien: 1338–1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008, str. 36–67. 515 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Perizhoffer pl. Perizhoff auf Ehrenhaimb, Karl Seyfrid: Erb­Huldigungs Actus im Hertzogthum Crain. Gedruckt zu Laybach: bey Adam Friderich Reichhardt ..., [1739]. Pokrajac Iskra, Ana: Stenske poslikave glavne dvo- rane gradu Križ pri Komendi. Knjiga, znanje, ra­ zum: od protestantizma do razsvetljenstva (1500– 1800) (ur. Mojca Ferle in Irena Žmuc). Ljubljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej, 2021, str. 280–297. Postojinsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodo­ vinski opis. Vrhnika: Galerija 2; Postojna: Občina, 2003. Preinfalk, Miha: Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005 (Thesaurus memoriae, Dissertatio - nes 4). Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 17. stoletje, Del 1: Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014 (Blagoslovljeni in pre- kleti, 4). Prinz Eugen und das barocke Österreich: Ausstellung der Republik Österreich und des Landes Niederöster­ reich, Marchfeldschlösser Schlosshof und Niederwei­ den, 22. April bis 26. Oktober 1986 (ur. Karl Gutkas). Wien: Kuratorium zur Veranstaltung der Ausstellung »Prinz Eugen und das barocke Österreich«, 1986. Puntschart, Paul: Herzogseinsetzung und Huldigung in Kärnten: ein Verfassungs­ und kulturgeschichtli ­ cher Beitrag mit fünf Abbildungen. Leipzig: Veit & Comp., 1899. Pust, Klemen: Beneško-osmanski pomorski spopa- di na Jadranu v 16. stoletju. Povijesni prilozi 38, 2010, str. 97–133. Radics, Peter von: »Die pragmatische Sanction« und der krainische Landtag vom 19. Juni 1720. Argo 3, 1894, št. 1, str. 13–17. Rahten, Andrej: Od Majniške deklaracije do habsbur­ ške detronizacije: slovenska politika v času zadnje­ ga habsburškega vladarja Karla. Celje, Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2016. Rausch, Wilhelm: Die Hofreisen Kaiser Karl VI. Wien: (doktorska disertacija), 1949. Redlich, Oswald: Die Tagebücher Kaiser Karls VI. Gesamtdeutsche Vergangenheit. Festgabe für Hein­ rich Ritter von Srbik. München 1938, str. 141–151. Reisp, Branko: Florijančičev veliki zemljevid Kranj- ske iz leta 1744 [priloga]. (Florijančič de Grien- feld, Janez Dizma): Deželopisna karta vojvodine Kranjske. Ljubljana, 1995, str. 7–20. Rohr, Julius Bernhard von: Einleitung zur Ceremoni­ el­Wissenschafft Der großen Herren: Die in vier be ­ sondern Theilen, Die meisten Ceremoniel­Handlun ­ gen, so die Europäischen Puissancen überhaupt, und die Teutschen Landes­Fürsten insonderheit […] . Berlin: Bey Joh. Andreas Rüdiger, 1729. Rutar, Simon: Zur Schiffahrt auf der Laibach. Mit­ teilungen des Musealvereins für Krain 5, 1892, št. 1, str. 65–82. Schreiber, Georg: Habsburger auf Reisen. Wien: Ue- berreuter, 1994. Seitschek, Stefan: Der Adel. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichischen Staatsar- chivs, 2011, str. 63–73. Seitschek, Stefan: Die Erbhuldigungsreise 1728, Organisation und Durchführung. Habsburger un­ terwegs. Vom Barocken Pomp bis zur smarten Buis­ nesstour (ur. Renate Zedinger et al.). Graz: Ley- kam, 2017, str. 45–85. Seitschek, Stefan: Die Länder der Monarchie: Verwaltung und Finanzen. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichischen Staatsar- chivs, 2011, str. 94–135. Seitschek, Stefan: Die Pragmatische Sanktion. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichi- schen Staatsarchivs, 2011, str. 235–239. Seitschek, Stefan: Die Tagebücher Kaiser Karls VI. Zwischen Arbeitseifer und Melancholie. Horn: Ber- ger Verlag, 2018. Seitschek, Stefan: Geschichtlicher Abriss, 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichischen Staatsarchivs, 2011, str. 38–57. Seitschek, Stefan: Herrschaftsantritt. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letz­ ten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichischen Staatsarchivs, 2011, str. 94–103. Seitschek, Stefan: Legitimating Power? Inaugural Ceremonies of Charles VI. Hungarian Historical Review 10, 2021, št. 1, str. 35–72. Seitschek, Stefan: Person und Familie. 300 Jahre Karl VI. (1711–1740). Spuren der Herrschaft des »letzten« Habsburgers (ur. Stefan Seitschek et al.). Wien: Generaldirektion des Österreichischen Staatsarchivs, 2011, str. 14–37. Seitschek, Stefan: Verhandlungssache? Vorbereitun- gen zur Huldigung Kaiser Karls VI. in Linz. In Festvorbereitung – Die Planung höfischer Feste in Mitteleuropa 1500–1900 (ur. Gerhard Ammerer in Ingonda Hannesschläger) [v tisku]. Shaw, Trevor R.: Foreign travellers in the Slove­ ne Karst: 1486­1900 . Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), zvezek 3 (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Znan- 516 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 stvenoraziskovalni center SAZU; Arhiv Republi- ke Slovenije, 1997. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS, 1982. Smole, Majda: Vicedomski urad za Kranjsko: 13. stol.– 1747. Cerkvene zadeve, 6. del. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1997. Strohmeyer, Arno: Svoboda politike in moč vere: štu­ dije o politični kulturi deželnih stanov habsburške monarhije v času verskih vojn (ok. 1550–ok. 1650). Ljubljana: Založba /*cf., 2011. Strohmeyer, Arno: Vom Widerstand zur Rebelli- on. Praxis und Theorie des ständischen Wider- stands in den östlichen österreichischen Ländern im Werden der Habsburgermonarchie (ca. 1550– 1650). Widerstandsrecht in der frühen Neuzeit. Erträge und Perspektiven der Forschung im deutsch­ ­britischen Vergleich (ur. Robert von Friedeburg), Zeitschrift für Historische Forschung, Beiheft 26. Berlin 2001, str. 207–243. Šorn, Jože: Modernizacija cestnega in vodnega omrežja v času od leta 1713 do 1830 na ozemlju današnje Socialistične republike Slovenije. Med­ narodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, 9, Razvoj prometnih zvez v panonskem prostoru do 1918. leta (ur. Vanek Šiftar in Janko Kuster). Maribor: Univerza v Mariboru, 1977, str. 59–86. Šorn, Jože: Zanimivosti z naših cest v 18. stoletju. Kronika 27, 1979, št. 3, str. 157–167. Štih, Peter: Ustoličevanje koroških vojvod. Enciklope­ dija Slovenije (ur. Marjan Javornik), zv. 14. Ljub- ljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 116–117. Štumberger, Miroslav: Brik. Vojna enciklopedija, 2. zvezek (ur. Boško Šiljegovič et al.). Beograd: Re- dakcija Vojne enciklopedije, 1959, str. 70–71. Valenčič, Vlado: Iz gospodarske preteklosti Bistrice in Trnovega: Ob koncu srednjega in v začetku novega veka. Bistriški zapisi 1, 1980, str. 67–87. Valenčič, Vlado: Iz gospodarske preteklosti Trnove- ga v 18. stoletju. Trnovo: ob 300­letnici omembe trga (ur. Ivan Simčič). Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, 2013, str. 43–52 (Zbirka Ilirske teme 11). Valenčič, Vlado: Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane. Kronika 5, 1957, št. 3, str. 111–123. Valvasor, Janez Vajkard: Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigen­ dliche Belegen­ und Beschaffenheit dieses ... Rö­ misch­Keyserlichen herrlichen Erblandes . Laybach: Wolfgang Moritz Endter, 1689. Van Gelder, Klaas: Eighteenth- and Nineteenth- -Century Coronations and Inaugurations in the Habsburg Monarchy: Why Do They Matter?. More Than Mere Spectacle: Coronations and Inaugu ­ rations in the Habsburg Monarchy during the Eigh­ teenth and Nineteenth Centuries (ur. Klaas van Ge- lder). New York, Oxford: Berghahn Books, 2021, str. 1–28 (Austrian and Habsburg Studies, 31). Van Gelder, Klaas: Inaugurations in the Austrian Netherlands: Flexible Formats at the Interface between Constitution, Political negotiation, and Representation. More Than Mere Spectacle: Coro ­ nations and Inaugurations in the Habsburg Monar­ chy during the Eighteenth and Nineteenth Centuries (ur. Klaas van Gelder). New York, Oxford: Berg- hahn Books, 2021, str. 168–197 (Austrian and Habsburg Studies, 31). Vidrih, Gabrijel: Kratek zgodovinski oris župnije Tr- novo (danes Župnija Ilirska Bistrica). Trnovo: ob 300­letnici omembe trga (ur. Ivan Simčič). Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kultu- ro, 2013, str. 23–42 (Zbirka Ilirske teme 11). Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev: Od nase­ litve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Sloven- ska matica, 1961 (1996). Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Sloven- skem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 27–86. Visočnik, Julijana: »Piramida« na Zgornjem Motni- ku in njen zgodovinski kontekst. Studia Historica Slovenica 18, 2018, št. 2, str. 371–391, 605. Vokáčová, Petra: The Bohemian Coronation of Charles VI and Its Hidden Message. More Than Mere Spectacle: Coronations and Inaugurations in the Habsburg Monarchy during the Eighteenth and Nineteenth Centuries (ur. Klaas van Gelder). New York, Oxford: Berghahn Books, 2021, str. 143– 167 (Austrian and Habsburg Studies, 31). Volčjak, Jure: Kranjski deželni privilegiji: 1338– 1736: katalog razstave. Kranjski deželni privile­ giji = Carniolan provincial privileges = Krainische Landesprivilegien: 1338­1736 (ur. Andrej Nared in Jure Volčjak). Ljubljana: Arhiv Republike Slo- venije, 2008, str. 80–157. Vrhovec, Ivan: Die Wohllöbl. Landesfürstl. Hauptstadt Laibach. Laibach: J. Blasnik's Nachfolger, 1886. Zwitter, Žiga: Od zgodnjega kapitalizma do konca prve svetovne vojne: razvoj cest in cestnega pro- meta v novem veku od začetka 16. stoletja do leta 1918. Ceste na Slovenskem skozi čas (ur. Gregor Ficko in Sonja Eržen). Ljubljana: DRC, 2014, str. 141–237. Žontar, Majda in Klinar Vladimir in Hozjan, Andrej: Razvoj poštnega prometa na Slovenskem od po- državljenja 1722 do 1918. Pošta na slovenskih tleh (ur. Andrej Hozjan). Maribor: Pošta Slovenije, 1997, str. 98–177. KARTOGRAFSKO GRADIVO Florjančič de Grienfeld, Ivan Dizma in Kaltschmidt, Abraham (1744). Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, Jussu, Sumptu'que Inclitorum Provinciae Statuum geometrice exhibita. (dosto- pno na http://www.dlib.si). 517 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 SPLETNI VIRI Allgemeine Deutsche Biographie Arneth, v.: Karl VI. http://www.deutsche-bio- graphie.de/.html Ratzel, Friedrich: Keyßler, Johann Ge- org. https://de.wikisource.org/w/index. php?title=ADB:Key%C3%9Fler,_Johann_ Georg&oldid= Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm. https://woerterbuchnetz.de/?sigle=DWB#0 Duden https://www.duden.de/ Maritimes Lexikon https://www.modellskipper.de/Maritimes/mari- time_Begriffe_Deutsch_Abschnitt_K/Kaik Meyers Großes Konversations­Lexikon http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Hartschi- ere Neue Deutsche Biographie Braubach, Max: Karl VI. http://www.deutsche- -biographie.de/.html Pleteršnik, Maks: Slovensko­nemški slovar https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-slo- vensko-nemski-slovar Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) www.fran.si Slovenska biografija Andrejka, Rudolf: Raigersfeld. http://www.slo- venska-biografija.si/rodbina/sbi481370/#slo- venski-biografski-leksikon Gašperič, Primož: Florjančič pl. Grienfeld, Janez Dizma (1691–okoli 1757). http://www.sloven- ska-biografija.si/oseba/sbi189985/#novi-sloven- ski-biografski-leksikon SUMMARY Trnovo parish house as a lodging for Empe- ror Charles VI on his way to receive the acts of hereditary homage (Erbhuldigungen) of the Inner Austrian provinces in 1728 The paper deals with two visits by Emperor Charles VI to the market town of Trnovo, now part of Ilirska Bistrica. In 1728, during a four-month journey, the emperor received the acts of hereditary homage (Erbhuldigungen) from the Inner Austrian provinces of Styria, Carinthia, Carniola, Gorizia and Gradisca as well as from the port cities of Trieste and Rijeka. The inaugural rites of the aforementioned lands only took place seventeen years after Charles VI, returning from Spain in 1711, assumed the lead- ership of the German branch of the Habsburg dy- nasty following the death of his elder brother and predecessor, Joseph I. In the patent of hereditary homage dated 20 March 1728, the “last male” Habs- burg informed the provincial estates of Carniola that time and events had until then not allowed him to receive their inaugural rite. While the Viennese court had already begun preparations for the emperor’s journey in mid-Feb- ruary 1728, the emperor’s wish to visit Rijeka as part of his journey to Inner Austria was first mentioned in the report of the second court conference, held on 3 March. Seven days later, the emperor’s intention to visit Rijeka, along with the neighbouring town of Bakar, was confirmed in an order to the court of- ficials who were on the spot to determine the exact route and prepare “suitable accommodation” for the emperor. Charles VI was the first emperor to receive the homage of this port town, and his visit to Rijeka also led to his travels through the territory of the present-day municipality of Ilirska Bistrica and his overnight stays in Trnovo. While the emperor’s accommodation was pre- pared by court officials in the provincial capitals and at various stops along the way, the provincial estates of Carniola provided the arriving court and military entourage with delicacies, provisions, forage, firewood, and even ‘good Italian and Vipava wine’. Although Charles VI travelled from Graz in Styria to the rest of the Inner Austrian lands with only a small part of his court, estimated at around 600 men, plus an unknown number of military escorts, this put a considerable strain on local food supplies. In early spring, Carniola therefore declared an export ban, which caused problems especially in Trieste and Rijeka, and prohibited any hunting activity in its ter- ritory until the emperor’s departure. 518 VANJA KOČEVAR: TRNOVSKO ŽUPNIŠČE KOT PRENOČIŠČE CESARJA KARLA VI. NA POTOVANJU OB DEDNIH ..., 489–518 2023 Accompanied by Prince Francis Stephen of Lor- raine, the emperor travelled through the area of Ilir- ska Bistrica in September, when on his return from Trieste he visited Rijeka and on the night of 14 to 15 September slept for the first time in the parish house in Trnovo. In his travelogue, the court accountant Johann Adam von Heintz criticised the local accom- modation for the emperor’s entourage and the lack of water, which had to be fetched from Bistrica, half an hour’s walk away. The travel writer had a better opin - ion of the new roads, both in the area of the present municipality of Ilirska Bistrica and in the wider re- gion. On his return from Rijeka, the emperor stayed again in the Trnovo parish house on the night of 18 to 19 September and then travelled via Ljubljana to Graz.