ISSN 2670-7543 INFORMACIJSKO POSLOVNA REVIJA Digitalizacija spreminja svet Urednici: dr. Lidija Weis, Katarina Aškerc Recenzenti: doc. dr. Rok Bojanc, mag. Irena Deželak, doc. dr. Marjeta Horjak, doc. dr. Lidija Kodrin, izredni profesor, dr. Nevenka Maher, dr. Lidija Weis, Katarina Aškerc Izdajatelj: Visoka šola za poslovne vede, zavod, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, info@vspv.si Oblikovanje naslovnice: Maja Behric in Maja Avsec, študentki VŠPV Revija je dostopna na: https://www.vspv.si/sl/o-soli/publikacije Ljubljana, oktober 2019 (št. 1) ISSN 2670-7543 Avtorji so odgovorni za vsebino in tocnost. © Visoka šola za poslovne vede, 2019 Nacrt strategije trženja superracunalnika ........................................................................... 1 Avtorja: Matej Konobelj in Peter Kacin GIS e-storitve in tehnologije ................................................................................................. 9 Avtor: Janez Avsec Znane osebe ali dogodki, povezani z varnim e-poslovanjem ............................................. 33 Avtor: Aleksander Titovšek INDUSTRIJA 4.0 ................................................................................................................. 46 Avtor: Matija Likar Državna uprava prijazna državljanom; zvocna snemanja sodnih obravnav in videokonference - Primer dobre prakse in možnosti razvoja ............................................. 54 Avtor: Matjaž Klancnik High Performance Computing (HPC) .................................................................................. 65 Avtor: Mitja Šarec e-Volitve .......................................................................................................................... 73 Avtor: Gorazd Pavlin Rijavec VODENJE TIMA – AGILNE METODE .................................................................................... 81 Avtorica: Špela Fortin Analiziranje bilance stanja in izkaza poslovnega izida družbe .......................................... 86 Avtorica: Špela Fortin Prodaja mimo hiše – ETI Elektroelement d.o.o. ............................................................... 100 Avtor: Matic Pirš Prenova procesa sporocanja korekcij likvidnostnega nacrta........................................... 110 Avtorica: Anja Gartner Uvedba centralnega narocanja v trgovskem podjetju...................................................... 119 Avtorica: Karmen Zorc Prenova procesa prodaje in servisa rocnih gasilnih aparatov ......................................... 128 Avtor: Aljoša Mocnik Štimac GDPR in spremembe v digitalnem oglaševanju ............................................................... 139 Avtorica: Lane Uršic Racunalniška tehnologija za nadgradnjo mentorskega stila vodenja .............................. 144 Avtor: Peter Ferfoglia, Poslovno-tehniška fakulteta; Univerza v Novi Gorici Nacrt strategije trženja superracunalnika1 1 Mentorica: doc. dr. Lidija Kodrin. Avtorja: Matej Konobelj in Peter Kacin Namen prispevka je predstaviti storitev racunanja na superracunalniku, ki jo nudi Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes. Predstavljeni so analiza trenutnega stanja, možne strategije trženja racunanja na superracunalniku in predlogi za izboljšanje storitve. Kljucne besede: superracunalnik, HPC, Arnes, SWOT, raziskovanje 1 Predstavitev podjetja in storitve Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes je javni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s podrocja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter omogoca njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. Arnes gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice. Svojim uporabnikom nudi enake storitve kot nacionalne akademske mreže iz drugih držav, s katerimi sodeluje v projektih Evropske komisije pri testiranju, razvoju rešitev in vpeljavi novih internetnih protokolov in storitev. Opravlja tudi storitve, ki jih komercialne organizacije ne opravljajo, a so predpogoj za delovanje interneta v Sloveniji (Arnes, 2019). Zaradi nenehnih sprememb tehnologije se Arnes sproti prilagaja potrebam svojih uporabnikov, dolgorocno pa jim želi zagotoviti enake možnosti sodelovanja v enotnem evropskem prostoru. Pogoj za to so tesno povezana omrežna infrastruktura z enotnimi tehnološkimi in varnostnimi standardi ter ustrezne storitve, ki jih na celotnem evropskem obmocju vzpostavljajo in vzdržujejo nacionalne izobraževalne in raziskovalne mreže. V omrežje ARNES je povezanih vec kot 1.500 slovenskih organizacij, storitve Arnesa pa na tak nacin uporablja blizu 250.000 ljudi. Mednarodna povezljivost z izobraževalnimi in raziskovalnimi omrežji drugih držav je zagotovljena preko vec desetgigabitnega omrežja GÉANT, ki ga sofinancira Evropska komisija. Na ta nacin lahko uporabniki sodelujejo pri mednarodnih projektih, ki zahtevajo hitre in zanesljive informacijsko-komunikacijske povezave, stabilne videokonferencne prenose ter prenos velike kolicine podatkov (prav tam). Arnesov superracunalnik uporabnikom omogoca relativno preprost, standardiziran dostop do razpršene infrastrukture za paralelno racunanje in obdelavo podatkov, da lahko uporabniki uporabljajo razlicne kapacitete (procesorske enote, omrežne povezave, diskovne kapacitete ipd.) številnih racunalniških gruc v razlicnih racunskih centrih v Sloveniji in v celotnem omrežju Evropske inciative za grid. Mehanizem dostopa je najveckrat vmesna programska oprema ARC, nacin overjanja osebno elektronsko potrdilo (certifikat), metoda avtorizacije pa VOMS (virtual organization management system) – vendar pa hitri razvoj tehnologije pomeni, da so uporabnikom na voljo tudi drugacne možnosti. Programski vmesniki za implementacijo nalog in delo z nalogami so standardizirani in neodvisni od implementacije v posamezni gruci. Za uporabo superracunalniškega omrežja mora uporabnik svojo programsko nalogo prilagoditi za delo na njem, kar tipicno pomeni izbiro ustreznega okolja za izvajanje, da bodo naloge imele vse zahtevane sistemske knjižnice, po potrebi prevajanje programske opreme za okolje izvajanja ter pripravo datoteke z opisom naloge (job description file), vhodnih datotek (input data) ter skripte za zagon naloge (job run script). Z nastavitvami v opisu naloge in zagonski skripti je mogoce dolocati, koliko procesnih jeder (na istem racunskem vozlišcu ali, ce racunska gruca podpira nizkolatencne povezave, na vec vozlišcih preko povezav s knjižnicami OpenMP ali MPI) naloga zahteva, kako bo naloga pridobila potrebne podatke in kam jih bo shranila, koliko pomnilnika sme porabljati, koliko casa sme teci ipd. (prav tam). 2 Analiza Analiza se nanaša na storitev izvajanja racunskih operacij na superracunalniku, ki je zelo specificna z vidika trženja kot tudi z vidika uporabnika ter ponudnika. Storitev je namrec namenjena raziskovalcem z razlicnih podrocij, ki lahko z ustreznim znanjem na Arnesovo racunsko gruco pošiljajo naloge, ki jih superracunalnik obdela in rezultate vrne uporabniku. Arnesov superracunalnik ima vlogo nacionalne testne gruce. Za razliko od gruc v drugih organizacijah, ki so namenjene njihovim raziskovalnim dejavnostim, obicajno celo specificnim podrocjem ali projektom (ker so bile financirane s tem namenom in jih zato ni mogoce uporabljati v druge namene), je Arnesova gruca na voljo za vsa raziskovalna podrocja (prav tam). Predvsem pa je namenjena preizkušanju uporabe superracunalniške tehnologije na posameznih podrocjih, preizkušanju organizacij, ki bi želele vzpostaviti lastno infrastrukturo in se vkljuciti v Slovensko superracunalniško omrežje, ter ucenju sistemskih upraviteljev in uporabnikov, ki bodo tako lahko osvojili tehnologijo ter jo prenesli na svoja specificna raziskovalna podrocja. Storitev, kot jo ponuja Arnes, je sestavljena iz primarne in sekundarnih storitev. Primarna storitev je zagotavljanje racunske moci raziskovalcem. Da je uporabniška izkušnja cim boljša, so zaradi kompleksnosti sistema in postopka za izracun zelo pomembne tudi sekundarne storitve. Najpomembnejši sta izobraževanje uporabnikov in podpora pri uporabi (prav tam). 3 Analiza priložnosti in nevarnosti, ki se kažejo v širšem okolju trženja Z vecanjem kolicine podatkov in informacij se zelo povecuje tudi potreba po racunski moci za njihovo obdelavo. Priložnosti vidiva tudi v ustanovitvi konzorcija Sling (Slovensko superracunalniško omrežje), ki združuje vecino organizacij s svojimi racunskimi kapacitetami kot tudi nekatere organizacije z velikimi racunskimi potrebami (Sling, 2019). Vedno vecja popularnost spletnih tecajev (MOOC) pa nam lahko omogoci hitrejše in bolj dostopno izobraževanje koncnih porabnikov. Sedaj se namrec vsa izobraževanja izvajajo na delavnicah, ki dosežejo manj ljudi in so za izvajalca zelo casovno potratne. Priložnost pa je tudi v tem, da postajajo zahteve po veliki racunski moci vedno pogostejše. Nevarnosti vidiva predvsem v možnosti zmanjšanja ali celo ukinitvi financiranja storitve. Nova kriza bi lahko ohromila nadgrajevanje in vzdrževanje, ki je potrebno za stabilno delovanje superracunalnika. Vedno bolj pa se tudi pojavlja možnost za beg možganov v zasebni sektor, kjer so racunalniški strokovnjaki zelo cenjeni in temu primerno tudi placani. Obdelave velikih kolicin podatkov si danes vec ne znamo predstavljati brez uporabe osebnega racunalnika. Ceprav so danes osebni racunalniki in mobilni telefoni izjemno zmogljivi, pa imajo kot vecina stvari svoje omejitve. S pomocjo osebnega racunalnika danes lahko opravimo približno 250.000.000.000 operacij na sekundo. Ceprav se na prvi pogled zdi ta številka ogromna, pa se predvsem pri raziskovalnem delu pokažejo potrebe po veliko vecji racunski moci. Ko pridemo do tocke, kjer bi bila obdelava podatkov na osebnem racunalniku prevec casovno potratna (za nek izracun bi lahko potrebovali mesece, leta ali celo desetletja in vec), je smiselno iskati rešitve, ki nas bodo do cilja pripeljale hitreje. Ena izmed takšnih rešitev je racunanje v gruci medsebojno zelo dobro povezanih racunalnikov, ki ji v splošnem pravimo superracunalnik (prav tam). 4 Analiza sedanjega trženjskega spleta za storitev Da lahko uporabnik pridobi dostop do kapacitet, ki so na voljo v superracunalniškem omrežju, mora pridobiti certifikat. Vmesna programska oprema uporabnika overi in tako doloci njegovo identiteto. Superracunalnik, ki ga upravlja Arnes, uporablja vmesno programsko opremo ARC, ki je del vmesne programske opreme grid, s katero uporabniki komunicirajo s sistemi, poganjajo naloge in upravljajo s podatki (Arnes, 2019). Uporabniku nudi: • vmesnik za oddajo nalog (job submission interface), • vmesnik za prenos datotek (file access interface), • informacijski strežnik (information query interface). Slika 1: Model superracunalnika. V XRSL-datoteki uporabnik opiše vire, ki so potrebni za izvajanje naloge: • število jeder, • kolicino pomnilnika in • izvajalni cas. Poleg teh parametrov uporabnik navede tudi vhodne in izhodne datoteke ter izvajalno okolje, ki ga bo uporabljal za izracun. Uporabnik nato to datoteko pošlje na sistem, ki poskrbi, da se prenesejo tudi vse vhodne in izhodne datoteke. Naloga je potem dodana v vrsto za izvajanje, kjer uporabnik lahko spremlja njen status preko informacijskega strežnika. Ko se naloga zakljuci, lahko prenese rezultate na svoj racunalnik. Prodajno ceno storitev obicajno oblikujeta povpraševanje in konkurenca na trgu. Stroški za superracunalniške storitve so zelo visoki, storitev pa se vecinoma uporablja za bazicne raziskave in sama po sebi ni neposredno rentabilna, saj podjetja iz takih raziskav težko ustvarjajo dobicek. Ker pa so nujno potrebne za družbeni napredek, jih obicajno financiramo iz javnega denarja; tako je tudi z našo storitvijo. Tržno pot do storitve zagotavljamo preko internetnega omrežja, ki zahteva ogromno pasovne širine, saj se obicajno prenašajo ogromne kolicine podatkov tako s strani uporabnika kot tudi proti njemu. Trženjsko komuniciranje se izvaja na konferencah, preko interneta oziroma spletne strani in s pomocjo sodelovanja z razlicnimi izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami. Podrocje superracunalništva je zaradi svoje narave zelo specificno in v resnici na tem trgu ne vlada prava konkurenca, temvec se potencialni konkurenti med seboj raje povezujemo z namenom cim bolje izkoristiti vse kapacitete, ki so na voljo. Tako uporabniki dobijo od storitve kar najvec, javni denar pa je bil smotrno porabljen. Strokovnjaki, ki sistem vzdržujejo, si lahko izmenjujejo izkušnje in znanja, ki so na tem podrocju zelo pomembna in jih je težko pridobiti. Na globalnem trgu ponujajo racunske zmogljivosti tudi podjetja, kot so Amazon, Google in Microsoft. Namen teh storitev je predvsem gostovanje infrastrukture v oblaku, jih je pa mogoce uporabiti tudi za izvajanje racunskih nalog. Uporaba njihovih storitev je sicer enostavna, vendar je za takšen obseg izracunov, kot se izvaja na Arnesovem superracunalniku ali podobnih, cena storitve ekstremno visoka. Slika 2: Trženjska SWOT analiza (Arnes, 2019). Strateške usmeritve za trženje na izbranih ciljnih trgih Ker je trenutno naš problem predvsem v tem, da naša storitev ne doseže zadostne množice potencialnih uporabnikov, se bomo usmerili na ozavešcanje o možnosti uporabe med raziskovalci in študenti. Poleg tega pa bi bilo potrebno zaradi kompleksnosti uporabe storitve tudi: • izboljšati nacin dostopa, • izboljšati nacin izobraževanja in • poenotiti izvajalna okolja (run time environment) z drugimi raziskovalnimi grucami. 5 Opredelitev ciljnih trgov v prihodnosti Spremembe ciljnih trgov ne predvidevamo, saj že sedaj omogocamo racunanje na našem superracunalniku vsem slovenskim raziskovalcem. Potrebno bi bilo le povecati število raziskovalcev, ki bodo storitev poznali in jih navdušiti, da jo bodo tudi uporabljali. Tržni segment, ki mu je storitev namenjena, so raziskovalci. Njihov cilj je predvsem v cim krajšem casu predelati veliko kolicino podatkov in tako priti do razlicnih spoznanj na njihovem raziskovalnem podrocju. Dandanes je za vecino raziskovalnih podrocij velika racunska moc že skoraj nuja. Tržni segment, ki ga pokrivamo, tako pricakuje predvsem dovolj enostavno uporabo, da pri pripravi nalog in ucenju uporabe storitve ne izgubijo prevec casa, ko so njihove naloge na sistemu, pa pricakujejo hitro izvedbo le-teh. V kolikor nam uspe pripraviti kvalitetna navodila za uporabo, podkrepljena s spletnim tecaji (MOOC), bomo uporabniku skozi primere zelo olajšali uporabo storitve. Poenotenje izvajalnih okolij z drugimi racunskimi grucami bi tudi precej pripomoglo k poenostavitvi uporabe za uporabnike, ki so že vajeni racunati na drugih grucah. Iz diagrama pozicioniranja glede na ceno in enostavnost uporabe so vidne prednosti te izboljšave. Slika 3: Diagram pozicioniranja glede na ceno in zahtevnost uporabe. Uporabnikom bi tudi lahko omogocili dostop z uporabo drugih racunov, ki jih že poznajo. Tako se jim ne bi bilo potrebno ponovno registrirati in izkazovati svojega raziskovalnega statusa. V raziskovalni sferi se pogosto uporablja AAI-racun, ki omogoca enotno prijavo SSO (single sign on). Ce nam to uspe, bomo zelo povecali dostopnost tudi med raziskovalci, ki so se zaradi zahtevnega preverjanja mogoce že izognili uporabi storitve. Slika 4: Diagram pozicioniranja glede na ceno in zahtevnost dostopa. 6 Strateške usmeritve Strateška usmeritev je izboljšanje obvešcanja potencialnih uporabnikov ter poenostavitev prve uporabe storitve. To nameravamo doseci z izobraževalnimi tecaji, ki bodo na voljo tudi preko spleta. Širši krog uporabnikov pa nameravamo doseci tudi z boljšim sodelovanjem z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami. Poenotiti nameravamo izvajalna okolja z drugimi slovenskimi racunalniškimi grucami. S tem bi omogocili enostavno racunanje uporabnikom, ki že poznajo druge gruce. In obratno, ko bi se uporabniki spoznali z uporabo naše gruce, bi zelo enostavno svoje racunanje razširili tudi na druge racunske gruce. S tem bi dosegli, da bi bile vse racunalniške gruce bolj zasedene, uporabniki pa bi hitreje prišli do svojih rezultatov. Za raziskovalce je uporaba gruce brezplacna, lastna cena same storitve pa je odvisna od velikosti gruce in uporabljene opreme. Na Arnesu stremimo k temu, da z razpoložljivimi sredstvi kupimo cim višjo racunsko zmogljivost, saj je to za uporabnike najpomembnejši vidik. Pri tržnih poteh bistvenih sprememb ne nacrtujemo, ob morebitni priložnosti za povecavo racunske gruce pa bo potrebno povecati tudi pasovno širino, kar pomeni investicije v nova opticna vlakna in opremo, ki podpira višje hitrosti prenosa, kot tudi izboljšanje same internetne hrbtenicne povezave v Sloveniji. Naš cilj je doseci kar najširši krog raziskovalcev, ki bi si s pomocjo naše in podobnih racunskih gruc olajšali delo in poskrbeli za odmevne preboje slovenskih znanstvenikov ter tako povecali prepoznavnost Arnesove racunske gruce in utrdili položaj Slovenije v svetovni raziskovalni sferi. Komuniciranje bi bilo tako posredno skozi dosežke znanstvenikov, ki bi za pomoc pri svojem delu uporabljali našo racunsko gruco. Kot primer lahko povemo, da je bilo na Arnesovi racunski gruci izvedenih precej racunskih nalog, ki so vodile do dokaza za obstoj Higgsovega bozona. V prihodnosti bomo morali delati tudi na kampanjah, ki bodo ustrezno izpostavile takšne dosežke. 7 Zakljucek Z nalogo sva predstavila trenutno stanje enega izmed superracunalnikov v Sloveniji, ki je dosegljiv najširši množici raziskovalcev. Izvedla sva tudi analizo obstojecega stanja in izpostavila možnost za izboljšanje gruce kot tudi možnosti za doseganje novih uporabnikov. Ker smo javni zavod in od trženja nimamo neposrednih financnih koristi, je žal trženju posvecene premalo pozornosti. 8 Viri in literatura Arnes. (2019). Arnes domaca stran. Pridobljeno iz Arnes: https://www.arnes.si/zavod-arnes/ Sling. (2019). Sling. Pridobljeno iz Sling: http://www.sling.si/sling/vec/dogodki/vzd1-2018/ GIS e-storitve in tehnologije2 2 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc Avtor: Janez Avsec V prispevku so splošno orisani primeri današnje prakticne uporabe prostorskih tehnologij na podrocju e-storitev. Predstavljen je oris tipicnih funkcij GIS-a ter posebnosti, tipi in formati prostorskih podatkov. Naštete in na kratko so opisane GIS e-storitve, od aktualne uporabe na podrocju e-mobilnosti do sledenja, daljinskega zaznavanja, uporabe GIS v stavbah in na podrocju kmetijstva. Eno poglavje opisuje tehnologije in standarde na podrocju e-mobilnosti, vrste spletnih servisov, kakor tudi konkreten primer spletnega klica servisa in dobljenega rezultata. Prispevek pomaga spoznati širšo uporabnost in razširjenost ter pogostost uporabe prostorskih podatkov in storitev. Kljucne besede: geo informacijski sistemi (GIS), e-storitve, daljinsko zaznavanje, ISOBUS, prostorske storitve, e-mobilnost 1 Uvod Geo informacijski sistemi so prirejeni in namenjeni zajemu, shranjevanju, obdelovanju, analiziranju, upravljanju in predstavljanju prostorskih oz. geografskih podatkov. Pri tem se, ko obicajnim tabelaricnim podatkom dodamo še prostorsko komponento, spremni vse: nacin iskanja, nacin razmišljanja, manipuliranja in predstavitve podatkov. GIS kratica se vcasih uporablja tudi za geo informacijsko znanost (izvirnik: ang. Geoinformation science) Prvo omenjanje GIS sega v leto 1968, ko je Roger Tomlison napisal clanek »GIS za regionalno planiranje« (Tomilson, 1968). Sicer je prva asociacija mnogih, ki bežno poznajo GIS, zemljevid. Na sliki 1 vidimo zemljevid, ki prikazuje obmocje Ljubljane na lokaciji B2 d.o.o. leta 1924, na sliki 2 pa isto obmocje letos, leta 2018. Slika 1: Zemljevid lokacije B2. d.o.o. leta 1924 (vir: wikimedia.org). Slika 2: Zemljevid lokacije B2. d.o.o. danes, leta 2017 (vir: google.com/maps). Prvi vtis je, da je bilo obmocje leta 1924 precej nepozidano, da je tekla reka Gradašcica popolnoma drugje. Drugi vtis pa je, da so osnovni elementi prikaza na topografski karti zelo podobni, torej reke, prometnice, pozidana zemljišca, se prikazujejo podobno. Intuitivno lahko torej preberemo obe karti enako hitro. Na obeh slikah imamo zapisane tudi koordinate lokacije. YX koordinatni par je napisan v Gauss-Kruegerjevevem koordinatnem sistemu (njegovo uradno ime je D-48), ki je bil v Sloveniji uzakonjen dolgo casa do leta 2008, ko smo zaceli uporabljati nov državni koordinatni sistem ETRS89/TM, cigar obstoj je predvsem posledica dejstva, da je Slovenija del EU. EUREF – evropska podkomisija za koordinatni referencni sistem – je na zasedanju leta 2000 javno priporocila, da vse države clanice EU v cim krajšem casu privzamejo evropski terestricni referencni sistem. Drugi koordinatni par LL (ang. latitude, longitude; slo. zemljepisna širina, zemljepisna dolžina) je zapisan v WGS (ang. World Geodetic System) koordinatnem sistemu, ki ga vecinoma poznamo iz uporabe navigacijskih naprav in je na tem podrocju tudi najbolj uporabljan. V prispevku bom obravnaval in predstavil veliko vrst e-storitev, povezanih z GIS. Ob dveh, tehnologijah za vožnjo in splošnih web GIS servisih, se bom podrobneje ustavil in predstavil tehnologije, ki so uporabljene pri izvajanju e-storitev. 2 Kaj je GIS? GIS je celoten sistem upravljanja s prostorskimi podatki. Glavni sestavine so ljudje, podatki, aplikacije, analize in strojna oprema. Ljudje, ki se ukvarjajo z GIS-om morajo imeti dobro prostorsko predstavo, saj je vecina GIS podatkov zadnjih let v 3D obliki. Poleg tega so zaželena znanja matematike in logike. Sicer je GIS interdisciplinarna znanost, saj prostorske podatke uporabljamo povsod, ker imajo vse oprijemljive stvari neko lokacijo v prostoru. Pomemben del GIS so prostorske analize, saj so jedro dela GIS strokovnjakov. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da za uspešno in hitro delo z množico prostorskih podatkov potrebujemo odlicno strojno opremo, tako procesiranje grafike kot hiter procesor in pretok podatkov za analiziranje prostorskih podatkov. 2.1 Zajem En del digitalizacije prostorskih podatkov je bila tudi pretvorba obstojecih analognih kart v digitalno obliko, pri cemer smo papirne karte skenirali, geolocirali (kar pomeni postavili na pravilni pozicijo v prostoru) in njihovo vsebino tudi deloma pretvorili v vektorsko obliko. Sicer danes zajemamo podatke predvsem z raznimi senzorji. Npr. satelitsko in letalsko slikanje z mnogo spektralnimi kamerami, 3D lasersko snemanje, zajem iz naprav z vgrajenim GPS sprejemnikom. Velik vir informacij pa so tudi razni podatki, ki imajo poleg ostalih atributov tudi kakršenkoli podatek o lokaciji, bodi naslov ali pa le ime nekega drugega objekta v katerem se npr. nahajajo, saj lahko preko povezovalnih tabel tako dolocimo lokacijo prvotnemu objektu. Slika 3: Možnosti virov zajema GIS podatkov (vir: lasten). 2.2 Shranjevanje Podatki so zapisani v vektorski ali rastrski, to pomeni slikovni obliki. Vektorski podatki so linije, veckotniki, tocke ali skupine le teh in razne njihove izpeljanke. Vsak narisan vektorski podatek tvorijo skupine oglišc, ki vsebujejo koordinate (2D ali 3D). Rastrski podatki so slike, ki so sestavljene iz celic, vsaka celica nosi neko informacijo. V GIS ta informacija ni nujno le barva, ampak je lahko poleg barve tudi nek numericni podatek, ki predstavlja karkoli, npr. višino v centroidu celice, število prebivalcev na obmocju celice, vrednost nepremicnin na tem podrocju in podobno. Slika 4: Dva glavna tipa prostorskih podatkov (vir: lasten). 2.3 Poizvedovanje V vecini uporabniških vmesnikov namenskih GIS programskim orodij najdemo tri tipe poizvedovanja: - po atributih (SQL poizvedovanje); - po prostorskih relacijah (poizvedovanje na osnovi primerjanja med dvema ali vec sloji in dodatnih prostorskih relacijah); - pridobivanje informacij s klikanjem na objekte na karti, kjer aplikacija zazna, kateri sloj ali vec njih je pod tocko klikanja in na osnovi poizvedovanja izpiše povezane podatke na ekran. Slika 5: Poizvedovanje po prostorskih podatkih (vir: esri.com). Torej, glavna razlika med klasicnim in prostorskim poizvedovanjem je v možnosti iskanja medsebojnih relacij kot so: - najdi elemente, ki sekajo drug element; - najdi elemente, ki so oddaljeni za doloceno razdaljo od izbranih elementov; - poišci elemente, ki vsebujejo (oz. na njih ležijo) druge elemente; - poišci podobne elemente; - najdi vse sosednje elemente; - poišci elemente, ki se dotikajo drugih elementov; - najdi elemente, ki si delijo dolocen del geometrije z drugimi. 2.4 Analiziranje Na osnovi prostorskih relacij delamo prostorske analize. Najbolj uporabljene so danes analize, ko išcemo sosede. Z besedo sosedi mislimo v tem primeru na vse elemente zanimanja iz sosedstva, ki jih prikažemo v ustrezni obliki. Npr. pokažemo najbližjo trgovino, bencinski servis ali turisticno zanimivost. Z delitvijo informacij pa lahko poišcemo kateri prijatelj se nahaja v bližini. V logistiki spremljamo lokacije paketov, saj vsaj RFID ali citalec crtne kode zapiše v bazo tudi podate o lokaciji branja. V industriji spremljamo gibanje polizdelkov, saj je v zadnjem casu zelo aktualen mikro GIS, kar enostavno pomeni, da gledamo lokacije stvari znotraj objektov. Slika 6: Tipicne prostorske analize (vir: lasten). Najbolj uporabljena analiza danes je verjetno navigacijska analiza iskanja optimalne poti med dvema ali vec tockami. Te analize pa se ne uporabljajo le na omrežjih cest, temvec pogosto tudi na omrežjih cevovodov, elektricnih omrežjih in LAN ter WAN omrežjih. Tehnologija takih analiz je popolnoma enaka, le vprašanja, ki si jih zastavljamo so drugacna. Pri cevovodih lahko racunamo spremembe tlaka ali pretoka na omrežju, ce del omrežja zapremo; na elektricnem omrežju pa npr. lahko oznacimo vse porabnike, ki bodo zaradi izkopa nekega vira brez elektricnega toka. 2.5 Prikazovanje V starih casih smo karte predvsem tiskali, danes jih še vedno, vendar jih vecinoma »tiskamo« oz. shranjujemo v PDF formatu. Sicer karte pošiljamo do uporabnikov vecinoma v živo preko spletnih servisov. Naceloma lahko uporabniku pošljemo karto na dva glavna nacina: kot vektor ali kot sliko. Torej v primeru Web Feature Service-a pošiljamo do uporabnika vektorske elemente s pripadajocimi opisnimi podatki, v primeri Web Map Service-a pa le sliko. Vec o teh in ostalih servisih v nadaljevanju. Vecina spletnih servisov pošilja kombinirane podatke, npr. podlage kot slike, ceste na njih pa kot vektorje. Velikokrat si GIS strokovnjaki izmenjujejo le projekte datoteke. S tem si ne posredujejo podatkov, ampak le lastnosti in poti do podatkov, ki so v tem primeru nekje v oblaku. Slika 7: Možni nacini prikazovanja prostorskih podatkov (vir: lasten). 2.6 Obdelovanje in upravljanje ETL je kratica za Extract Transform Load, kar pomeni, da podatke iz neke baze poberemo, jih obdelamo in posredujemo naslednjemu klientu. Slika 8: Diagram ETL (vir: safe.com). Vecina ETL orodij zna brati vec razlicnih tipov podatkov in na njih lahko delamo raznorazne transformacije. Osnova je vedno zajem podatkov iz razlicnih virov ter njihova transformacija v ustrezno kompatibilno obliko za prikaz ali obdelavo na drugem sistemu. Pri ETL prostorskih orodjih je najvecji poudarek na ustrezni konverziji prostorske komponente, torej npr. kako iz 3D oblaka tock naredimo palicni model zgradbe ali pa npr. kako iz mnogo spektralne kamere naredimo nek vegetacijski indeks, ki nam pove, v kakšnem stanju so rastline na polju. Primer ETL orodja za upravljanje z GIS podatki je FME proizvajalca Safe Software iz Vancouvra v Kanadi. S tem in podobnimi orodji lahko npr. : - skenirane karte vektoriziramo; - pretvarjamo med vec sto razlicnimi prostorskimi formati; - geokodiramo naslove, kar pomeni iz naslova dobimo koordinato izbranega koordinatnega sistema; - spajamo podatke med sabo; - izlocamo nepovezane podatke in podobno. 3 Kakšne vrste GIS podatkov poznamo? GIS podatke lahko delimo na vec nacinov. Poznamo razdelitev glede na nacin zapisa: - vektorski; - rastrski; - ne prostorski (npr. podatek v pdf, ki ga lahko geokodiramo). Druga razdelitev glede na dimenzijo ali nacin podajanja informacije: - 2D podatki; - 3D podatki; - oblaki tock. Naslednja razdelitev glede na nacin upravljanja in shranjevanja: - RDBMS (podatkovna baza) ; - datotecna struktura. Lahko pa jih delimo tudi na: - projicirane; - ne projicirane podatke. 4 Formati GIS podatkov Na naslovu https://www.safe.com/fme/formats-matrix/#! si je možno ogledati spisek danes najpogostejših formatov, ki se uporabljajo v GIS industriji. Od vseh cez 400 formatov jih je 17 vrst oblakov tock, okoli 40 3D formatov, okoli 70 rastrskih formatov, cez 200 vektorskih formatov in okoli 60 ne prostorskih formatov. Naj omenim nekaj posebnosti prostorskih formatov: - vedno morajo imeti ob sebi tudi podatek o prostorski referenci (natancnosti in umešcenosti v prostor – projekciji); - vektorski formati vsebujejo osnovne elemente: veckotnike, linije, tocke, anotacije, poti in kote; - omrežja so zapisana v bazi na poseben nacin in vsebujejo koncne tocke ter križišca; - vsi vektorski podatki imajo lahko zapisano tudi topologijo; - v bazi lahko iz posameznih rastrskih slik kreiramo rastrske kataloge in podatkovne nize; - geodetski podatki (zakolicene tocke in izmere) so zapisani na nacin, da lahko preko njih kontroliramo topologijo sosednjih elementov; - v bazi so za tipicne osnovne elemente lahko zapisani atributi, ki dolocajo pravila obnašanja v primerih, ko npr. element razpolovimo, združimo z drugim ali npr. kaj se avtomatsko zgodi, ko premaknemo mejo ene parcele. Skratka v bazi so napisana pravila kot so: privzete vrednosti ob dogodkih, zaloge vrednosti, pravila v križišcih v omrežjih, topološka pravila, pravila povezovanja med prostorskimi elementi in podobno. Naj naštejemo tu tudi nekaj topoloških tipov: - linija si deli koncne tocke z drugimi elementi; - površina seka druge površine; - lik si deli meje z drugim likom; - linija delno poteka po drugi liniji; - tocke ležijo na vozlišcih drugih objektov; - linija tece v isto smer kot druga linija. 5 GIS e-storitve Zgodovinsko gledano inovacijske preboje ustvarjamo vedno pogosteje. Okoli leta 1760 je inovacijski prebojni cikel trajal dobrih petdeset let, medtem ko danes traja manj kot dve leti. Graf 1: Cas med inovacijskimi cikli (vir: https://www.iao.fraunhofer.de). Ideje in potrebe se menjavajo skladno s tehnološkimi možnostmi. Pred dobrimi 80 leti so uvedli mehanske parkirne ure, danes pa je glavni trend avtonomna vožnja in deljenje prevoznih sredstev. Ena glavni tem, ki zaposluje tudi GIS strokovnjake je prav avtonomna vožnja. Poznamo vec nivojev avtonomnosti: - Nivo 0: voznik vozi sam v celoti; - Nivo 1: voznik ne uporablja nog; - Nivo 2: voznik ne uporablja okoncin oz. samo po potrebi; - Nivo 3: voznik ne gleda vec na cesto; - Nivo 4: voznik lahko pociva med vožnjo; - Nivo 5: voznik ni vec potreben za vožnjo. Slika 9: Mehanska parking ura, Oklahoma City 1935 (Vir: https://www.iao.fraunhofer.de). Slika 10: Deljenje avtomobilov, odprte inovacije 2011 (vir: https://www.iao.fraunhofer.de). Slika 11: 5 stopenj avtonomne vožnje (vir: www.engineering.com) (vir: https://www.sae.org/). Na podrocjih kot so gospodarstvo in podjetja, trajnostna raba energij, inovativno delovno okolje, zdravo življenje, inteligentna mobilnost, varnost, se dnevno implementirajo ideje, kjer je potrebno tudi zaradi krmiljenja in preglednosti implementirati prostorsko komponento podatkov. Slika 12: Digitalizacija vseh sfer življenja (vir: lasten). Naštel bi nekaj konkretnih podrocij GIS e-storitev. Na vse teh podrocjih sem že delal konkretne projekte. Vsebina storitev je navedena zelo kratko in opisno, tehnologije se lotim kasneje. 5.1 Kartiranje dogodkov (beleženje dogodkov) Klic v dispecerski center. Klicatelj javi lokacijo nekega dogodka. Primer: klicatelj javi zaporo ceste zaradi nesrece. Delavec v dispecerskem centru postavi s pomocjo spletne aplikacije tocko dogodka na karto in vpiše opisne podatke. Glede na klasifikacijo dogodka, se na karti izriše iz zaloge vrednosti ustrezen znak. Glede na stopnjo pomembnosti pa se obvestijo preko SMS in poštnega obvešcanja tudi vsi narocniki (lokalne radijske postaje, RTV Slovenija,…) 5.2 Spremljanje sprememb v casu (meteorologija, pokrovnost, demografija, geologija, nakupne navade,…) S pomocjo prostorski analiz spremljamo stanje vremenskim pojavov v casu. Podatke, ki jih lahko zbiramo od leta 1985 naprej (preko švicarskega partnerja meteoblue) koreliramo s podatki iz tekocega leta. Ob morebitnih odstopanjih lahko obvestimo narocnike (SMS oz. druge oblike servisov za obvešcanje), ki so vecinoma tisti, ki so zelo odvisni od vremena (od zavarovalnic do kmetov). Pokrovnost tal pomeni stalno spremljanje namenske rabe zemljišc. Tako lahko vidimo, kako hitro se širijo urbane površine ali pa spremljamo, kako hitro se ponekod teren zarašca ali pa ravno obratno. Spremljanje demografije in migracij je zelo poznana zadeva. V zadnjem casu se bolj osredotocamo na pregled dnevnih migracij in povezanih podatkov v zvezi s tem. Predvsem v Evropi so se zacele dogajati velike migracije tudi ob koncih tedna, saj so odprte meje in hitre povezave povecale vikend turizem. Geologija se uporablja pri nacrtovanjih in vpliva na mnogo zadev. Primer: ce imamo sušo, so dolocena obmocja huje prizadeta kot druga. Obseg škode se lahko ocenjuje tudi s pomocjo geoloških in pedoloških podatkov. Vse vecje trgovske verige spremljajo obnašanje potrošnikov in zelo podrobno spremljajo nakupne navade glede na geografsko pojavljanje reklam (od plakatov ob cestah do reklam radijskih postaj, ki pokrivajo manjša obmocja). Na nakupne navade vpliva vreme, temperature, dostopnost (spremljanje pretoka na cestah),.., in vsi ti podatki se primerjajo z rezultati prodaje. Na ta nacin se dolocajo tudi višine zaloge do 100kg na dan natancno za vecje trgovske verige. 5.3 Daljinsko zaznavanje (sateliti, droni, multispektralne kamere na vozilih) Zaznavanje s sateliti in droni je v zadnjem casu postalo zelo dostopno zaradi velikega števila proizvajalcev in zaradi uporabe na razlicnih podrocjih (nepremicnine, ceste, javna uprava, kmetijstvo, turizem,…) Daljinsko zaznavanje je postala veda, ki zajema dobro poznavanje fizike in poznavanje interpretiranja podatkov, ki jih lahko dobimo iz mnogo spektralnih kamer in drugih senzorjev. Droni se danes uporabljajo množicno na podrocju infrastrukture, drugo podrocje, ki se hitro približuje prvemu, pa je podrocje kmetijstva. 5.4 Državni in lokalni katastri Najbolj poznan je še iz casov Marije Terezije zemljiški kataster. Še vedno je veliko parcel v Sloveniji, ki imajo meje dolocene še od takrat. Sicer pa kataster pomeni kakršnekoli zbir prostorskih podatkov. En izmed njih je npr. tudi ZKGJI – zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Tu se zbirajo vsi javni podatki, ki so pomembni. Dober primer uporabe takega katastra je naslednji. Ko se na nekem obmocju izvajajo zemeljska dela, se morajo velikokrat premešcati podzemni vodi. Ob izkopu naletimo na množico vodov in preko katastra se lahko informiramo za kakšne vode gre. V mnogo primerih gre za opušcene vode, ki jih lahko mirno odstranimo. Zanimivo je to, da za vode, ki niso vpisani v ZGKJI, izvajalci zemeljskih del ne prevzemajo nobene odgovornosti. 5.5 Prostorske storitve LBS (Location Based Services) Te storitve so predvsem doživele razmah na mobilnih napravah v povezavi z žiroskopom in kompasom. Tako se lahko npr. obrnemo s telefonom k nekemu spomeniku in na telefonu avtomatsko pridobimo podatek o njem (tekstovni ali multimedijski). 5.6 Omrežja (ceste, železnice, cevovodi, kanalizacija, elektricni vodi …) Omenil bom le en primer: omrežje cest. V Sloveniji imamo Banko cestnih podatkov, kjer se zbirajo vsi podatki o cestah in obcestnih napravah. Tako imamo zabeležene vse prekope pod cestami, vse odvode vode, kanalete, avtobusne postaje, tipe podlage,… Za vsako od naštetih zadev je v bazi napisana stacionaža - to je podatek o oddaljenosti od zacetka odseka. 5.7 Geodezija, urbanizem, državna in lokalna uprava (davki: npr NUSZ) Omenim naj NUSZ. Zakaj? Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišc se v Sloveniji pobira za vse objekte in za vsa zemljišca, namenjena gradnji. Pravilnike pa dolocajo obcine, kar pomeni, da ima vsak obcina svoj nacin izracunavanja in svoje kriterije. Ker gre pri tem izracunavanju za racune, v katerih so parametri iz podrocja prostora (površina stavb, površina in tipi nepozidanih stavbnih zemljišc, oddaljenost stavb od cest, javne razsvetljave, obremenjenost s hrupom in podobno), se morajo uporabljati kompleksni prostorski izracuni za dolocitev tega davka. V prihodnosti ga bo nadomestil, tak je namen, enotni davek na nepremicnine. 5.8 Mikro GIS (GIS stavb) Vedno bolj se doloca mikro lokacija s pomocjo RFID bralnikov, ki spremljajo gibanje oseb po stavbah, rudnikih, nakupovalnih centrih. S pomocjo tega se spremljajo tako poslovni dejavniki kot tudi npr. dejavniki tveganja. 5.9 3D analize in nacrti (gradbeništvo, arhitektura, tovarne, arheologija) S pomocjo 3D laserskega snemanja se v zadnjem casu pogosto snema izkopanine, stare stavbe, spomenike, stanje cest in železnic ter letaliških stez. Nekatere stvari se snemajo izkljucno iz vzgiba po arhiviranju kulturne dedišcine, druge z namenom preprecevanja nesrec in zmanjševanja stroškov. Npr. s pomocjo spremljanja stanja železniškega omrežja lahko z natancnim merjenjem preprecujemo poškodbe na progah, kjer se lahko predvidijo grozeci podori. S pravocasnim ukrepanjem preprecujemo škodo in zmanjšujemo stroške vzdrževanja. 5.10 Kmetijstvo 4.0 (ISOBUS krmiljenje strojev na osnovi ekspertnih modelov in rezultatov odcitkov senzorjev v naravi) En kratek zelo poenostavljen primer iz tega podrocja. Kmer mora vedeti kdaj, kje, s cim in koliko naj gnoji, škropi oz. namaka obdelovalno zemljišce. Zato potrebuje podatke o stanju zemlje, stanju rastlin, vremenski prognozi, seveda pa mora poznati tudi ekspertne modele, ki veljajo za doloceno geografsko obmocje in dolocen hibrid rastline. Vse te podatke pozna tudi aplikacija in jih med seboj kombinira in kmetu priporoca, kaj narediti. Omenim naj bolj podrobno stanje rastlin. S pomocjo satelitov (Sentinel-2) v našem geografskem pasu vsake 3-5 dni dobimo posnetke z 10 metrsko natancnostjo iz katerih lahko izracunamo med drugim klorofilno dejavnost rastlin na zemlji – NDVI indeks. Ce primerjamo te podatke s pricakovanimi podatki iz ekspertnega modela in seveda ce opazujemo enakomerno porazdeljenost stanj po obdelani površini, lahko kmetu damo dokaj natancne podatke, kje na njegovem polju je nekaj narobe. Kaj je narobe je potrebno še vedno ugotoviti na terenu. Zatem pa lahko na osnovi graficnih podatkov ocenimo, koliko gnojila, škropiva bomo potrebovali in tudi koliko drugih virov (traktorjev, goriva, ljudi) potrebujemo, da optimalno opravimo vsa dela. Bistvo take obdelave je, da opravimo gnojenje ali škropljenje nekje bolj ali manj intenzivno, odvisno od stanja rastlin, ki ga lahko spremljamo na karti. Vsak krmiljenji stroj (ISOBUS) lahko dozira sredstva zelo natancno, celo tako zelo da ne pride niti do par decimetrskih prekrivanj (dvojnega gnojenja ali škropljenja) in seveda samo tam kjer je potrebno. Doziranje se doseže s pomocjo geografske pozicije slabega stanja rastlin in posledicnega odpiranja in zapisanja šob na trosilniku ali škropilniku. Po dolocenem obdobju, v katerem se pricakuje odziv rastlin, pa stanje spet preverimo preko satelitskih posnetkov. S tem postopkom prihranimo in hkrati manj predoziramo umetna sredstva in se tako usmerjamo v trajnostni razvoj. Slika 13: GIS aplikacija za kmetijstvo (vir: lasten, https://www.aef-online.org). Slika 14: Izracun NDVI indeksa. 6 Tehnolgije e-storitev v GIS 6.1 Tehnologije za vožnjo Ce želimo doseci pri avtonomni vožnji visoko zanesljivost pozicije, moramo zaradi mnogih vzrokov kombinirati razlicne tipe pozicioniranja objekta v prostoru. Trenutno se po Gartnerjevem diagramu prihajajocih tehnologij avtonomna vožnja 4 oz. 5 nivoja nahajata po oz. pred vrhom najvecjih pricakovanj s planiranim dosegom uporabnosti v praksi cez vec kot 10 let. https://blogs.gartner.com/smarterwithgartner/files/2018/08/PR_490866_5_Trends_in_the_Emerging_Tech_Hype_Cycle_2018_Hype_Cycle.png Graf 2: Gartnerjev diagram prihajajocih tehnologij (vir: Gartner.com). V tem trenutku se veliko podjetij (Bosch, TomTom, Here,..) ukvarja z razlicnimi tehnologijami, ki bi pripomogle k enostavnemu in zanesljivemu delovanju. Vsekakor moramo vozilo pravilno pozicionirati v prostoru glede na absolutno lokacijo na zemlji in tudi glede na lokacijo, relativno do ostalih objektov na cesti, kot so: druga prevozna sredstva, pešci, ograje, drevesa, kolicki, prometni znaki itd. Absolutno pozicijo dobimo s pomocjo GNSS (angl. Global Navigation Satellite System), relativno pa s pomocjo senzorjev: radarji, odometricni senzorji, kamere, lidar. Obe vrsti pozicije se morata pri vožnji ves cas v realnem casu primerjati z namenom, da dobimo pravo in celostno karto, s pomocjo katere si predstavljamo odnos vozila do okolice in na podlagi cesar lahko primerno reagiramo v vseh situacijah vožnje (pospeševanje, zaviranje, menjava pasu, izogibanje oviram, prilagajanje hitrosti prometnim razmeram, izogibanjem izrednim situacijam kot je vožnja vozil po napacnem pasu,..). Obenem pa je namen senzorike na avtomobilu, da ves cas posodablja staticni planirani sloj, ki ga prednaložimo v avtomobilski racunalnik. Slika 15: Dolocevanje pozicije avtomobila (vir: lasten). Z uporabo vseh teh razlicnih senzorjev in tehnologij moramo zadovoljiti tri glavne izzive: - hitrost in natancnost (pod metrska natancnost, vedno in povsod na zemlji); - avtomobilnost (delovanje brez napak, delovanje 24/7, skalabilnost in cenovna dostopnost); - varnost (doloca jo standard ISO 26262, "Cestna vozila – funkcionalna varnost", (ISO), 2011. 6.2 WEB servisi za prenos; obdelavo in poizvedovanje po GIS podatkih Poznamo vec web servisov za prenos GIS podatkov: OGC (angl. Opengeospatial) standardni servisi: • WMS angl. Web Map Service: preko http protokola dostopamo do geo referenciranih kart, ki so po navadi v PNG, JPEG, GIF ali vcasih tudi SVG formatu; • WFS angl. Web Map Service ima možnosti: - GetCapabilities (pridobimo metapodatke o objektih v XML obliki); o Primer: http://localhost/cgi-bin/mapserv.exe?MAP=C:/ms4w/apps/ka-map1.0/htdocs/megug/WFStest.map&SERVICE=wms&VERSION=1.1.1&REQUEST=GetCapabilities ; - GetMap (vrne sliko karte pri cemer povemo kateri odsek naj nam vrne); o Primer: http://localhost/cgi-bin/mapserv.exe?MAP=C:/ms4w/apps/ka-map-1.0/htdocs/megug/WFStest.map&SERVICE=wms&VERSION=1.1.1&LAYERS=Counties,towns100&REQUEST=GetMap&SRS=EPSG:26919&BBOX=336615,4759552,662100,5256295&FORMAT=image/png&WIDTH=800&HEIGHT=800 ; - GetFeatureInfo (prikaže metapodatke tocno dolocenega objekta na karti); o Primer: http://localhost/cgi-bin/mapserv.exe?MAP=C:/ms4w/apps/ka-map-1.0/htdocs/megug/WFStest.map&SERVICE=wms&VERSION=1.1.1&LAYERS=Counties,towns100&REQUEST=GetFeatureInfo&SRS=EPSG:26919&BBOX=336615,4759552,662100,5256295&FORMAT=image/png&WIDTH=800&HEIGHT=800&X=200&Y=200&query_layers=Counties ; Slika 16: Primer rezultata GetMap (vir: lasten). Na sliki 16 v vidimo primer rezultata GetMap :SERVICE=wms&VERSION=1.1.1&LAYERS=NDVI&REQUEST= GetMap&SRS=EPSG:26919&BBOX=336615,4759552,662100,5256295&FORMAT=image/png&WIDTH=800&HEIGHT=800; WFS angl. Web Feature Service nam vrne v nasprotju z WMS vektorske objekte na karti in nam ponuja možnosti analiziranja, editiranja, poizvedovanja, filtriranja. Objekte pošlje v GML formatu, pri cemer lahko objekte nabiramo na vec virih hkrati. Ima možnost, ki so podobne WMS: GetCapabilites, poleg tega pa še: - DescribeFeatureType (opisni podatki sheme podatka); - GetFeature (pridobivanje dejanskih vektorskih podatkov); o Primer: http://localhost/cgi-bin/mapserv.exe?MAP=C:/ms4w/apps/ka-map-1.0/htdocs/megug/WFStest.map&SERVICE=wfs&VERSION=1.1.0&REQUEST=GetFeature&TYPENAME=Counties ; Poznamo pa še vec operacij, ki jih tu ne bom opisoval, temvec le naštel: - GetGMLObject - Transaction - LockFeature - GetFeatureWithLock Slika 17: Primer rezultata klica GetFeature (vir: lasten). Na sliki 17 v vidimo primer rezultata klica GetFeature&VERSION=1.1.1&OUTPUTFORMAT= application/json&SRSNAME=EPSG:3857&TYPENAMES=S2.TILE&BBOX=1601198,5813221,1604674,5815667 • WCS angl. Web Coverage Service (pridobivanje rasterskih podatkov preko interneta za namen izdelave rasterskih analiz) • WPS angl. Web Processing Service ( service za delovanje oddaljenih geoprocesing operacij tako z vektorskimi kot rastrskimi podatki) • WS – Common – angl. Web Services Common Zašciteni, patentirani komercialni servisi Primer takih: 1. ArcGIS and ArcIMS • ArcGIS Server vsebuje i. Map (kartiranje) ii. Globe (3D kartiranje) iii. Geoprocessing (oddaljena obdelava podatkov) iv. Geokodiranje naslovov (lociranje na osnovi naslova) v. Geodata (obdelava, analize in hramba podatkov) vi. Image (priprava in posredovanje geolociranih slik) • ArcIMS vsebuje i. Feature (prikaz vektorjev preko interneta) ii. Image (prikaz geolociranih slik preko interneta) iii. Metadata (prikaz in iskanje po metapodatkih) 2. MapQuest, 3. Google Maps, 4. Virtual Earth, 5. Yahoo Maps, 6. http://directory.spatineo.com - zelo znan iskalnik po WMS, WFS servisih 7 Zakljucek Na zacetku prispevka je bilo napisano, da je GIS interdisciplinarna znanost. Dejansko na zadnjem primeru uporabe prostorskih podatkov pri avtonomni vožnji vidimo, da so le ti uporabljeni v vseh aspektih vožnje: od parkiranja do vožnje po avtocestah, poleg tega pa tudi v zavarovalnicah (kjer na osnovi analiz vožnje dolocajo premije), do svetovalnih storitev (kot so navigacija, nakupne priložnosti, ideje za izlete). Vecinoma pa je danes tem storitvam tudi skupna lastnost, da ni potrebe iti na teren, ampak prostorske podatke analiziramo na daljavo in jih na ta nacin tudi pridobivamo, posodabljamo in preverjamo. Uporabnost GIS e-storitev smo v zadnji letih obcutili preko mobilnih aplikacij vsi, najbolj splošne aplikacije kot so Google Maps in podobno pa so po mojem mnenju le res dobra reklama za izdelavo drugih, specificnih in natancnejših e-storitev ter spremljajocih tehnologij. Slika 18: GIS je del vsega (vir: http://www.g-tec.eu/en/deliverables/gis-data-management). 8 Viri in literatura (brez datuma). Pridobljeno iz Glenn Greenwald: https://en.wikipedia.org/wiki/Glenn_Greenwald University Consortium for GIS science. (junij 2018). Jack Dangermond. ( University Consortium for GIS science) Pridobljeno iz http://ucgis.org/ucgis-fellow/jack-dangermond A Critical Look at Industry 4.0. (2015). Pridobljeno iz https://www.allaboutlean.com/industry-4-0/ Bledowski, C. (2015). The Internet of Things: Industrie 4.0 vs. the Industrial Internet. Pridobljeno iz https://mapifoundation.org/economic/2015/7/23/the-internet-of-things-industrie-40-vs-the-industrial-internet BlueBox. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Blue_box Braun, D.-I. S. (10. februar 2017). Nordrhein-Westfalen. Pridobljeno iz RegioNetzWerk 2050: https://nrw.vcd.org/fileadmin/user_upload/NRW/Verbaende/Duesseldorf-Mettmann-Neuss/PPT_Braun_Morgenstadt-NRW_100217.pdf Covey, S. R. (2000). Nacela uspešnega vodenja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Datalab Marketing Team CH. (2018). Datalab CD. Pridobljeno iz Datalab Schweiz: http://www.datalab.ch/ DEC. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Equipment_Corporation ESRI. (junij 2018). Pridobljeno junij 2018 iz ESRI: http://www.esri.com Ferle, M. (2012). Virtualizacija podatkov za okretnejše poslovanje. Monitor PRO, 30-32. Geoff White, B. P. (brez datuma). The Untold Story of The Dark Web (The Dark Web). https://www.audible.com/pd/Ep-2-The-Untold-Story-of-The-Dark-Web-The-Dark-Web-Audiobook/B076TCKRBB. Grenwald, G. (brez datuma). No Place to Hide: Edward Snowden, the NSA, and the U.S. Surveillance State. Glenn Grenwald. Herakovic, N. (2015). IZZIVI INDUSTRIJE 4.0. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Industry 4.0 = Security 4.0? (2015). Pridobljeno iz https://www.infosecurityeurope.com Industry 4.0: the fourth industrial revolution – guide to Industrie 4.0. (2016). Pridobljeno iz https://www.i-scoop.eu/industry-4-0/ Janez, A. (09. februar 2016). Datalab d.d. Pridobljeno iz Remote Sensing in Agriculture: https://www.datalab.eu/remote-sensing-in-agriculture-is-at-the-doorstep/ Kenneth, A. (2001). A Buddhist response to the nature of human rights. Pridobljeno 20. februar 2001 iz Ime spletnega mesta: www.cac.psu.edu Košti, S. m. (2012). Spletna prisotnost je strateška naložba. (D. Hriberšek, Ured.) Monitor PRO, 4/12, 24-25. Laura Poitras. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Laura_Poitras Marr, B. (2016). What Everyone Must Know About Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.forbes.com/sites/bernardmarr/2016/06/20/what-everyone-must-know-about-industry-4-0/ Mitnick, K. (2012). Ghost in a wires. V K. Mitnick, Ghost in a wires. Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavcar, M., Pucko, D., Kralj, J., . . . Kovac, B. (2002). MANAGEMENT nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. Možina, S., Tavcar, M., & Kneževic, A. (1998). Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja. PDP-11. (brez datuma). Pridobljeno iz Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/PDP-11 Popovic, M., & Zajc, M. (2003). Vstop v poslovni svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Product Managers in Datalab d.d. (1. oktober 2018). Share Point Project Management. Pridobljeno iz https://intra.datalab.eu Rahul, R. (2017). Cybersecurity for Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.ey.com Rolih, R. (sept 2006). Trženje s pomocjo spletnih iskalnikov: magistrsko delo. Ljubljana. Pridobljeno 7. mar 2013 iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/ RSTE. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/RSTS/E Silk Road marketplace. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Silk_Road_(marketplace) Taking Evolutionary Steps Towards Smart Manufacturing. (2018). Pridobljeno iz https://www.manufacturing-operations-management.com/ Tara, R. (16. julij 2018). engineering.com. Pridobljeno iz Sensors Expo Starts Up With Driverless Cars: https://www.engineering.com/ElectronicsDesign/ElectronicsDesignArticles/ArticleID/17275/Sensors-Expo-Starts-Up-With-Driverless-Cars.aspx the Agricultural Industry Electronics Foundation. (junij 2018). Pridobljeno iz AEF: https://www.aef-online.org/home.html The Open Geospatial Consortium. (20. oktober 2018). Pridobljeno iz OGC Standards : http://www.opengeospatial.org/docs/is Tomlinson, R. (1968). A Geographic Information System for Regional Planning. Department of Forestry and Rural Development, Government of Canada. vreme.24ur.com. (okt 2012). Waslo, R., Hajj, R., Lewis, T., & Carton, R. (2017). Industry 4.0 and cybersecurity. Pridobljeno iz https://www2.deloitte.com/us/en/insights/focus/industry-4-0/cybersecurity-managing-risk-in-age-of-connected-production.html What is industry 4.0? (2016). Pridobljeno iz http://english.bdi.eu/article/news/what-is-industry-40/ 9 Seznam uporabljenih kratic ITK – informacijsko komunikacijske tehnologije ERP: angl. Enterprise resource planning – celovite rešitve v upravljanju z vsemi viri v organizaciji, predvsem z vidika vpliva teh in sistemov na logisticne procese proizvodnega podjetja. SQL: angl. Structured Query Language – najbolj razširjeni strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami FMIS: angl. Farm Management Information System – informacijski sistemi za agronomsko orientirana podjetja oziroma kmetije. GIS: angl. GeoInformation system – informacijski sistemi za analize, prikaz in obdelavo prostorskih podatkov ISOBUS: ime, ki se skrajšano uporablja za standard ISO 11783 IOT – angl. Internet Of Things - internet stvari ali medomrežje stvari je enolicno prepoznavanje vseh fizicnih predmetov in njihova navidezna predstavitev na medmrežju (ali medmrežju podobni strukturi) OS – operacijski sistem P2P – angl. Peer To Peer tehnologija - racunalniško omrežje, v katerem lahko vsak racunalnik v omrežju deluje kot odjemalec in/ali strežnik. Omogoca skupen dostop do datotek in naprav brez potrebe po osrednjem strežniku. PO – programska oprema CAD: angl. Computer Aided Design – racunalniško podprti sistemi za nacrtovanje GNSS: angl. Global Navigation Satellite System – globalni sistem satelitov za navigacijo RFID: angl. Radio-frequency identification - radiofrekvencna identifikacija LAN: angl. Local area network – lokalno omrežje WAN: angl. Wide area network – globalno omrežje RDBMS: angl. Relational database management system - Sistem za upravljanje s podatkovnimi zbirkami XML: angl. Extensible Markup Language - razširljivi oznacevalni jezik GML: angl. Geography Markup Language - zemljepisni oznacevalni jezik Znane osebe ali dogodki, povezani z varnim e-poslovanjem3 3 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc Avtor: Aleksander Titovšek Naloga opisuje nekaj izmed najbolj izpostavljenih ljudi v informatiki in informacijski varnosti, poleg tega pa se dotakne nekaj najbolj odmevnih dogodkov, ki so tako ali drugace povezani z varnim e-poslovanjem. Naloga je osredotocena na ljudi, ki so s svojimi dejanji skušali pokazati, da je informacijska varnost zelo zanemarjena in zapostavljena, dogodki pa so dokaz, da je v vecini primeru temu tako. Informacijski varnosti se danes posveca vse vec pozornosti, še vedno pa lahko v medijih zasledimo napade in vdore, ki so postali stalnica. Kljucne besede: Informacijska varnost, E-poslovanje, Informatika, Virus 1 Uvod V digitalnem svetu ni bilo vedno tako poskrbljeno za varnost, kot je to recimo danes. Tudi današnja infrastruktura je lahko ranljiva, najveckrat zaradi vpeljave novih tehnologij in naprav, za katere ni bilo casa, volje ali interesa za vpeljavo vecje varnosti. Svet IoT naprav je tako zmanjšal varnost, varnost pa zmanjšujejo vse bolj kompleksni sistemi, ki uporabnikom povzrocajo številne preglavice. Skozi cas razcveta digitalnih naprav, je vedno obstajala vsaj ena naprava, ki je nepridipravom omogocala, da so vstopali v tuja omrežja, odtujevali podatke in kar tako onesposobili sisteme in storitve. Skozi krajšo zgodovino so se pojavila imena in dogodki, ki so korenito zaznamovali potek in pogled na digitalno skupnost. V prispevku se bom dotaknil nekaj vecjih hekerskih umov našega casa, nekaj sistemov, slabih strani interneta in neverjetnih zgodb, ki so se napisale v casu razcveta interneta. Vse zgodbe niso nujno povezane z varnim elektronskim poslovanje, sigurno pa vsebujejo delce za katere bi lahko rekli, da so pripomogli k varnejšemu poslovanju na internetu. 2 Poznane osebnosti 2.1 Kevin david Mitnick ( The Condor, The darkside hacker) Slika 1: Kevin David Mitnick. Kevin je eden prvih t.i. hekerjev, ki so pomocjo iznajdljivost, visokega tehnološkega znanja, radovednosti in sposobnosti postali najbolj odmevna osebnost na podrocju IT varnosti na svetu. Sojenje za dejanja, ki jih je storil je bilo leta 1995 eno najbolj odmevnih in eno prvih te vrste (Mitnick, 2012). Slika 2: Free Kevin. Kevin je trenutno lastnik enega najuspešnejših podjetij za varnost v IT, Mitnick Security Consulting LCC v Združenih državah Amerike. Kevin je bil rojen v Kaliforniji ZDA, kjer je že z 12 leti kazal zanimanje za racunalnike, elektroniko in tehnologijo na splošno. Njegov prvi podvig je bil pretentati sistem za vozovnice v mestnem avtobusnem prometu mesta Los Angeles. Za doseg cilja je takrat uporabil malo znane tehnike socialnega inžiniringa in t.i. »dumpster divinga«4. V zabojih ob pisarnah prevozne službe je našel vecjo kolicino neuporabljenih vozovnic, jih rahlo preuredil in se vec let vozil po širšem obmocju Los Angelesa. 4 Iskanje podatkov s pomocjo prekopavanja smeti tarce napada 5 Digital Equipment Corporation 6 Paciffic Bell – Podjetje za upravljanje telekomunikacij in tel. infrastrukture S 16 leti je prvic nezakonito vstopil v omrežje podjetja DEC5, kjer so razvijali svoj operacijski sistem RSTS (RSTE, n.d.), en prvih operacijskih sistemov namenjen posebnim strojnim zahtevam in zmožnjostjo deljanja vzorednih sej za najvec 8 uporabnikov. RSTS se najveckrat omenja na napravah (PDP-11, n.d.), ki so bile tudi product DEC (DEC, n.d.). Naslednji vecji podavig je bil vdor v telekomunikacijsko podjetje Paciffic Bell6, kjer je pridobil dostop do naprav za uporabljanje glasovnih poštnih predalov. V casu ukvarjanja s telefonskimi klici in telefonskimi centralami je priredil napravo, s katero si je zagotovil brezplacno klicanje znotraj ter zunaj meja ZDA. Naprava je bolj znana kot Blue Box (BlueBox, n.d.), oponašala pa je delovanje operaterjevih klicnih znakov s pomocjo zvoka na isti liniji klica, kar je omogocalo izogibanje racunskim centrom in brezplacno klicanje izven svojega klicnega obmocja. Obstajala je tudi naprava, ki je omogocala prejemniku klica brezplacno sprejemanje klicev, imenovana BlackBox (prav tam). Slika 3: BlueBox - Naprava za brezplacno klicanje. Po izdaji naloga za aretacijo, je Kevin bežal skoraj po celotnih združenih državah, na begu pa je ostal skoraj dve leti. V casu na begu je uporabljal tehnike za skrivanje pred organi pregona, kot so kloniranje telefonskih številk in menjanje telefonov, ki so bili v tistih casih redkost. S pomocjo socialnega inžiniringa in iskanja podatkov v smeteh, je velikokrat pretental državne organe in na tak nacin postal nova oseba, z novim imenom in priimkom. V želji za spremembo identitete, je na begu preprical vodjo mrtvašnice, da je nadzornik in mora pregledati podatke o umirlih in narediti analizo umrljivosti na dolocenem podrocju. Pod pretvezo dela, je izmed tisoce mrliških listov izbral enega, katerega je potem uporabljal kot svoje ime na poti po Ameriki. S casom so postali izzivi vse bolj komplesni in vse bolj privlacni. Kevin je bil po dolgotranji javni gonji s strani FBI aretiran 15. Februarja 1995 v Severni Karolini. Obsojen je bil za vec prevar pri prenosu sredstev na racunih, lastništva nelegalnih naprav, prestrezanja komunikacij, nedovoljenega dostopa do vladnega racunalnika, in povzrocanja skode na racunalniški infrastukturi. Skupaj je bil obsojen na skoraj pet in pol let zapora. Ker je postopek trajal tako dolgo je kazen odsedel samo še 8 mesecev, ampak v samici. Ostanek kazni je preživel v samici, ker so državni tožilci prepricali sodnika, da lahko Kevin s pomocjo žvižganja in telefona sproži nuklearno bojno glavo. Obtožnica in sodba sta povzrocili kar nekaj vroce krvi, saj so Kevin in odvetniki trdili, da je bil obsojen na napacni osnovi, in da se povzrocena škoda ni racunala v dejanskih stroških povzrocene škode na sistemih in podjetjih, ki so bila tarca napadov. Vecino je šlo za nelegalen prenos programske opreme in izkorišcanje varnostnih lukenj sistemov, nepazljivost upravljalcev in posameznih varnostnih politik podjetja, ki pa so bila milo receno v tistem casu neobstojeca. Dejanske škode ni bilo povzrocene na nobenem sistemu, Kevin pa z vdori ni pridobil nobene premoženske koristi. Kjub nasprotovanju je moral prestati celotno kazen, vkljucno s prvo kaznijo, zaradi katere je bil na begu vec kot dve leti. Danes je uspešen varnostni strokovnjak (prav tam). 2.2 Edward Joseph Snowden Slika 4: Edward Joseph Snowden. Edwar Snowden je ena najbolj kontroverznih oseb sodobnega casa na podrocju informacijske varnosti, delovanja vladnih služb in varnosti na splošno. Edward je bil rojen Junija 1983 v Severni Karolini v Združenih državah Amerike (Grenwald, b.l.). Po dokaj turbolentnem otroštvu, se je Edward prijavil v Ameriško vojaško rezervo, kjer je pokazal veliko znanja in talenta, in se tako vpisal v šolo specialne enote. Šolanja ni koncal, saj si je na treningu ob skoku iz kamiona zlomil obe nogi. Ameriška vojska ga je zaradi zdravniških razlogov odpustila iz njihovih vrst. Leta 2006 se je kot mlajši analitik zaposlil pri centralno obvešcevalni agenciji7, Langley Virginia. Leta 2007 je bil Edward poslan v Ženevo, kjer je bil pod krinko diplomatskega predstavnika odgovoren za informacijsko mrežo in varnost informacijskih sistemov. V casu delovanja v Ženevi je bil Edwad eden najbolj izobraženih in sposobnih ljudi na podrocju informacijske tehnologije v CIA. Zaradi težav, ki so se pojavile v Ženevi je v zacetku leta 2009 podal odpoved in koncal svojo kariero v CIA. 7 CIA – Central Inteligence Agency Proti koncu leta 2009 se je zaposlil kot pogodbeni sodelavec podjetja Dell, ki je dobavljalo in vzdrževalo opremo za ecino vladnih organizacij ZDA. Kot glavni strokovnjak za kibernetsko varnost je imel dostop do veliko dokumentov, ki so se nanašali na nadzor omrežij, obvešcevalnega delovanja na internetu in podobno. Delo je opravljal do aprila 2012, v vmesnem casu pa predvidevajo, da je prenesel med 50000 do 200000 pomembnih podatkov vezanih na nadzor ljudi, prisluškovanja in kibernetskih aktivnosti. Z majem 2012 je bil premešcen na havajsko otocje, kjer je bil postavljen na delovno mesto glavnega tehnologa v službo, kjer se je nadzorovala komunikacija Kitajske in Severne Koreje. Kljub temu, da je bil imenovan samo za sistemskega administratorja, je bila njegova naloga iskati nove nacine vdorov v internet, ter prestrezanje podatkov na internetu kljub varnostnim postopkom in tehnologijam. Kasneje je zaradi nestrinjanja z glavnim direktorjem CIA, Jamess Clapper-jem prekinil pogodbo z družbo DELL in se zaposlil pri agenciji Booz Alen Hamilton. Z zaposlitvijo pri agenciji je pridobil lažji dostop do podatkov NSA, ocitajo pa mu tudi veliko socialnega inžiniringa med svojimi sodelvaci in vojaki, ki so bili nastanjeni na Havajih. Ker je bil Edward genij med geniji znotraj NSA je kmalu pridobil skoraj neomejene pravice do vseh podatkov agencije. Z njegovim programskim paketom za shranjevanje varnostnih kopij je pridobil dostop do skoraj vsega, kar je NSA imela v tistem trenutku. Edwardu je bila ponujena možnost, da se pridruži skupini elitnih hekerjev, ampak jo je zavrnil in se pridružil skupini Booz Allen. Skozi celotno delovanje v NSA je poizkušal opozoriti na napake in nepravilnosti NSA, ampak je vedno naletel na gluha ušesa ali odpor agencije, ki je v vsakem primeru zanikala takšne aktivnosti. Leta 2013 je tako Edward s pomoco novinarja Glenna Greenwald (Glenn Greenwald, n.d.) in Laure Poitras (Laura Poitras, n.d.) objavil zajeten paket vladnih in drugih dokumentov, ki so zelo pretresli svet. Dokumenti so vsebovali podatke o prisluškovanjih in nadziranju kounikacij ZDA v partnerstvu z ostalimi obvešcevalnimi službami, evropsko unijo in ostalimi vladnimi službami širom sveta. Objavljeni dokumenti so prav tako vsebovali sporazume o skritem sodelovanju in nadzoru v katerem sodeluje pet držav (ZDA, Kanada, Nova zelandija, Velika britanija in Avstralija) imenovana Five eyes. Cilj je vzpostaviti globalni nadzor nad komunikacijami. Prvotni namen skupine five eyes je bil nadzor nad komunikacijami ruske federacije in vzhodnim blokom, ampak so se apetiti držav v skupini povecali. Zgodba z Edwardom se je koncala s pobegom v Rusijo, kjer je en mesec preživel na terminalu letališca Sheremetyevo v Moskvi. Po ene mesecu na letališcu, mu je Rusija odobrila politicni azil, ki je trenutno veljaven do 2021. Glede na tehnološko znanje in poznavanje delovanja službe NSA se bo politicni azil v vsakem primeru podaljšal. Edward je kljub temu, da je bil zelo dalec od doma obcasno še vedno objavil kakšno zanimivo dejstvo povezano z internetno varnostjo in obvešcevalno skupnostjo (prav tam). 3 Odmevni dogodki 3.1 Silk road (internetna verzija) Slika 5: Silk road - darknet crna tržnica. Silk road (Silk Road marketplace, n.d.) je v osnovi dark web crna tržnica, ki ponuja prodajalcu in kupcu varno izmenjavo storitve, izdelka ali tretje vsebine. Kljub splošnemu prepricanju je za razcvet dark web trgovanja poskrbela skupina znotraj mornarice ZDA. S projektom TOR so hoteli zagotoviti varnost prenosa podatkov na internetu svojim zaposlenim, kljub temu pa podatke skriti v množici vseh podatkov, saj gradnja svetovnega tajnega omrežja ni smiselna. Zelo poenostavljeno, internet je mreža železniških tirov z zacetnimi in koncnimi postajami, na vmesnem potovanju pa vam preglednik preveri vozovnico. Omrežje TOR vam omogoca potovanje iz ene na drugo postajo, brez da vam preglednik, potniki ali tretje osebe vidijo kam potujete, kljub vsemu pa imate veljavno vozovnico. Ker je projekt TOR prosto dostopen na internetu, vsebino in nacin delovanja pa lahko preveri vsak, ki se spozna na tehnologijo, je nacin komunikacije prevzelo veliko število ljudi prav zaradi varnosti pred radovednimi ocmi. Na žalost so se omrežja poslužili tudi ljudje z manj prijaznimi nameni. Iz tega razloga je nastal tudi t.i. »silk road« portal, na katerem so ponudniki objavili storitve in izdelke (Geoff White, b.l.). Med storitvami se je znašlo kar nekaj grozljivih, med njimi umori, izsiljevaja in podobno. Med izdelki so se najveškrat pojavile droge vseh oblik, orožje, nedovoljeni predmeti in rastline, vse skupaj pa je bilo podprto z omrežjem TOR. Portal je nastal leta 2011 po imenu znane trgovske poti med Evropo in Kitajsko, Silk road. Spletni portal je bil upravljan pod psevonimom »Dread Pirate Roberts«, fiktivnim likom iz knjige The Priness Bride. Ime je dobil vsak, ki je v upravljanje dobil gusarsko ladjo, tako naj bi bilo tudi med administratorji portala silk road pred in po zaprtju originalnega portala. Spletni portal je mirno deloval nekaj casa, potem pa je spletna medijska hiša Gawker objavila obsežno reportažo in drasticno povecala promet spletne strani. Ko je portal postal medijsko izpostavljen, so pristojne službe zahteval zaprtje portala. Maja 2013 je bila za kratek cas spletna stran nedosegljiva zaradi obsežnega DDOS napada, kasneje Junija 2013 pa je DEA8 zaplenila strežnik in nekaj vec kot 11 bitcoinov, kar je v tistem trenutku predstavljalo približno 800$ (prav tam). 8 Drug Enforcement Agency 9 Dread Pirate Roberts Slika 6: Zaprtje Silk Road. V raziskavi vladih služb ZDA je bil za psevdonimom DPR9 skrit Ross Ulbricht. Aretiran je bil Oktorbra 2013 v knjižnici v San Franciscu. Obsojen je bil za pranje denarja, vdiranja v sisteme, trgovanja z drogami in orožjem in poizkusom umora šestih ljudi. Ob kasnejših preiskavah in aretacijah je FBI zasegel približno 26.000 bitcoinov iz racunov na poratlu silk road, kar je bilo v tistem trenutku vredno približno 3,6 mio $. Zasega bitcoinov se je poznala celo na trgovanju z bitcoini na globalnem nivoju. Slika 7: Silk Road – Padec vrednosti Bitcoin. Trgovanje na spletnem marketu je potekalo po zelo premišljenem modelu, kjer so si prodajalci in kupci lahko zaupali. Za varnost med prodajalcem in kupcem sta skrbela sistema TOR in Bitcoin. Po analiticnih podatkih se je na marketu v roku 6 mesecev izvedlo za približno 15 mio $ transakcij. Vse transakcije so se izvajale izkljucno z denarno enoto Bitcoin. Dobicek iz spletnega marketa je znašal približno 610.000 bitcoinov. Na strani je sodelovalo nekaj vec kot 145.000 kupcev in 3800 ponudnikov. Približno 30% vseh kupcev je bilo iz ZDA, 27% kot neznanih ostala vecina pa iz Velike britanije, Avstralije, Nemcije, Kanade, Francije itn. Russ je bil obsojen na dvakratno dosmrtno zaporno kazen plus 40 let. Celoten proces je bil primer, kako bodo postopale vladne službe v bodocih primerih, kljub temu pa se je na darknetu pojavilo nešteto podobnik market strani, ki v velikosti kar nekajkrat presegajo nekdanji silk road. 3.2 TMPHIDER (Stuxnet) TMPHIDER oziroma STUXNET je eden prvih naprednih crvov, ki je bil namenjen unicenju oziroma onesposodobitvi tocno dolocenih sistemov. Crv je bil odkrit leta 2010, predvideva pa se, da zacetek razvoja sega v leto 2005. Crv je bil namenjen kontroliranju SCADA10 sistemov in PLC11 regulatorjev, uporabljal pa je kombinacijo vec vektorjev napada, sestavljen iz treh razlicnih modulov, ki so izrabljali t.i. »zerro day exploit«12. Crv je uporabljal manj znane luknje v Windows operacijskih sistemih, Siemens PLC napravah in STEP7 Siemens programskih paketih. Namenjen je bil za tocno dolocene sisteme, in na normalnih racunalnikih naceloma ni povzrocil noeben škode, saj je bil narejen tako, da je pri svojem širjenju iskal programsko opremo Siemens. Ce delovna postaja ni vsebovala programskih paketov Siemens se je po dolocenem casu koda avtomatsko odstranila. 10 Supervisory Control and Data Acquisition 11 Programmable Logic Controller 12 Zerro day exploit – napad na splošno neznano ranljivost Paket je vseboval modul za t.i. napad »Men in the middle«, s katerim je lahko uspešno kontroliral PLC brez da je nadzorni sistem zaznal odstopanja v delovanju PLC ali naprave na koncu sistemske verige. Varnostni raziskovalci družbe Symantec predvidevajo, da je šlo za ostrostrelsko misijo. Po mnenju raziskovalcev, je bil cilj Stuxneta unicenje Iranskih centrifug za obogatitev urana, izdelovalci crva pa so po mnogih mnenjih obvešcevalne službe ZDA in Izraela. Dejansko stanje v vecini potrjuje predvidevano. Kljub temu, da je bilo omrežje na katerem so tekli procesi obogatitve urana izolirani in odklopljeni iz interneta, je prišlo do okužbe sistema. Ena od varnostnih funkcionalnosti uporabljenih v omrežju je t.i. »air gap«. Izraz prihaja iz medicinkih krogov, kjer pacientu v karanteni skozi manjšo odprtino, ki je zaprta iz dveh strani in v sredini pregrajena v srednji prostor odložimo zdravila, pacient si jih na drugi strani vzame iz prostora. Mehanizem preprecuje obojestransko odprtje vrat in s tem preprecuje prehod virusov in varovanega obmocja v zunanje prostore. Enak koncept se uporablja tudi v IT, namenjen pa je preprecitvi širjenja virusov na fizicno locenih omrežjih. V primeru informatike »air gap« predstavlja prenosni medij, ki je med prenosom iz mreže v mrežo pregledan na posebnih delovnih postajah, predno se vkljuci v zavarovano omrežje. V primeru Stuxneta, je ocitno šlo za napako ali malomarnost. Obstaja tudi verjetnost, da je bil v trenutku Stuxnet tako napreden crv, da se je lahko skril pred pregledi antivirusnih programov. V sistem naj bi se naselil preko okuženega USB kljuca, ko se je uspešno naselil na delovno postajo na kateri je bila namešcena programska oprema Siemens, je na PLC namestil svojo kodo, s pomocjo napada »men in the middle« prevzel kontrolo nad nadzornim sistemom in vracal nomalne rezultate v kontrolni center. Po uspešni namestitvi v sistem je v ciklih pospeševal centrifuge do najvecje možne hitrosti, v naslednjem ciklu pa centrifuge upocasnil na najmanjšo možno hitrost. Centrifuge so s takim nacinom delovanja odpovedovale in se fizicno unicile. Stuxnet je bil prvi crv, ki je v IT svetu lahko povzrocil fizicno škodo na infrastrukturi. Crv je tako v Natanz-u, konstalaciji za bogatenje urana zmanjšal produkcijo za vec kot 30%. Crv se je kasnjeje pojavil tudi na internetu. Predvidevajo, da je nekdo z okuženim prenosnikom iz notranjega omrežja prenosnik doma priklopil na internet. Stuxnet se je razširil na vec kontitnetov in bil zaznan v vec državah. Navec, skoraj 60% racunalnikov je bilo okuženih v Iranu in skoraj 20% v Indoneziji. Podoben napad je bil istocasno planiran za Severno Korejske centrifuge, ampak je zarad stroge varnosti in skrivnosti, bilo skoraj nemogoce okužiti centrifuge. Stuxnet je bil analiziran pri vec varnostnih podjetjih in v vec letih ni bil nihce sposoben sestaviti original crva, kasneje pa se je pojavil kot storitev na darknet omrežjih. Stuxnet je kasneje dobil naslednike Daqu, Flame in Triton. Nasledniki so bili tesno povezani z Stuxnet kodo, ampak so bili namenjeni za druge vektroje napdov, v vecini za pridobivanje podatkov iz okuženih delovnih postaj. 4 Ostale pomembne osebe in dogodki 4.1 Osebe 4.1.1 Mikko Hyppönen Mikko je glavni raziskovalni inžinir v podjetju F-Secure. Kot raziskovalec je bil prvi, ki je našel in zajezil prvi znani racunalniški virus. Poimenovan je bil Brian. A. Trenutno se ukvarja z kibernetsko varnostjo in je eden urednikov Internetnega arhiva. 4.1.2 Eugene Kaspersky Eugene je direktor podjetja Kaspersky in strokovnjak za kibernetsko varnost. Bivši študent posebne šole KGB, smer matematika in informacijska tehnologija je ustvaril uspešno antivirnusno in varnostno podjetje. Slovi po zelo asketskem življenju, sploh na podrocju informacijske varnosti. V svojem življenju ne uporablja pametnih telefonov in pametnih naprav. 4.1.3 John McAfee John McAfee je kot strokovnjak za informacijsko varnost ustanovil podjetje, ki je v razcvetu podjetij za varovanje racunalnikov vodilo na Severno ameriški celini. Bil je prvi podizvajalec Ameriških vladnih služb in za njih dobavljal protivirusno zašcito. Njegova posebnost je kontroverzno življenje z vrsto dogodkov, ki vsebujejo drogo, nasilje, umore in druga kontroverzna pocetja. Znan je tudi po tem, da je po pobegu naredil napako in dovolil novinarju narediti sliko, ki je nosila geotag znacko. Na podlagi slike so ga odkrili v Južni Ameriki. 4.2 Dogodki 4.2.1 Conficker Conficer je bil en naprednejših crvov, ki je izrabljal napad z pomocjo slovarja in tako pridobil dostop do posameznega racunalnika. Ob vdoru je potem gradil svoj bot net. Njegova posebnost je bila, da se je komunikacija z upravljalskim centrom bot neta izvajala izkljucno v HTTPS prometu s takrat javno nedostopnim SHA256 algoritmom. Crv je okužil vec milijonov racunalnikov širom sveta in imel vec verzij, vsako bolj sofisticirano. 4.2.2 Mariposa botnet Mariposa botnet je okužil okrog 12 milionov edinstvenih IP naslovov. Posebnost botneta je, da ga je razvil slovenski državljan s pomocjo mednarodne organizacije. 4.2.3 Bitstamp vdor Najvecji slovenski posrednik za elektronske valute je bil 4. Januarja 2015 komprimitiran in zacasno zaprt. Ukradenih je bilo vec kot 19.000 bitcoinov. Okolišcine ukradenih bitcoinov so bile zelo sumljive, saj se zgodbe ob prijavi in kasnejše preiskave niso ujemale. 5 Viri in literatura (brez datuma). Pridobljeno iz Glenn Greenwald: https://en.wikipedia.org/wiki/Glenn_Greenwald University Consortium for GIS science. (junij 2018). Jack Dangermond. ( University Consortium for GIS science) Pridobljeno iz http://ucgis.org/ucgis-fellow/jack-dangermond A Critical Look at Industry 4.0. (2015). Pridobljeno iz https://www.allaboutlean.com/industry-4-0/ Bledowski, C. (2015). The Internet of Things: Industrie 4.0 vs. the Industrial Internet. Pridobljeno iz https://mapifoundation.org/economic/2015/7/23/the-internet-of-things-industrie-40-vs-the-industrial-internet BlueBox. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Blue_box Braun, D.-I. S. (10. februar 2017). Nordrhein-Westfalen. Pridobljeno iz RegioNetzWerk 2050: https://nrw.vcd.org/fileadmin/user_upload/NRW/Verbaende/Duesseldorf-Mettmann-Neuss/PPT_Braun_Morgenstadt-NRW_100217.pdf Covey, S. R. (2000). Nacela uspešnega vodenja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Datalab Marketing Team CH. (2018). Datalab CD. Pridobljeno iz Datalab Schweiz: http://www.datalab.ch/ DEC. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Equipment_Corporation ESRI. (junij 2018). Pridobljeno junij 2018 iz ESRI: http://www.esri.com Ferle, M. (2012). Virtualizacija podatkov za okretnejše poslovanje. Monitor PRO, 30-32. Geoff White, B. P. (brez datuma). The Untold Story of The Dark Web (The Dark Web). https://www.audible.com/pd/Ep-2-The-Untold-Story-of-The-Dark-Web-The-Dark-Web-Audiobook/B076TCKRBB. Grenwald, G. (brez datuma). No Place to Hide: Edward Snowden, the NSA, and the U.S. Surveillance State. Glenn Grenwald. Herakovic, N. (2015). IZZIVI INDUSTRIJE 4.0. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Industry 4.0 = Security 4.0? (2015). Pridobljeno iz https://www.infosecurityeurope.com Industry 4.0: the fourth industrial revolution – guide to Industrie 4.0. (2016). Pridobljeno iz https://www.i-scoop.eu/industry-4-0/ Janez, A. (09. februar 2016). Datalab d.d. Pridobljeno iz Remote Sensing in Agriculture: https://www.datalab.eu/remote-sensing-in-agriculture-is-at-the-doorstep/ Kenneth, A. (2001). A Buddhist response to the nature of human rights. Pridobljeno 20. februar 2001 iz Ime spletnega mesta: www.cac.psu.edu Košti, S. m. (2012). Spletna prisotnost je strateška naložba. (D. Hriberšek, Ured.) Monitor PRO, 4/12, 24-25. Laura Poitras. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Laura_Poitras Marr, B. (2016). What Everyone Must Know About Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.forbes.com/sites/bernardmarr/2016/06/20/what-everyone-must-know-about-industry-4-0/ Mitnick, K. (2012). Ghost in a wires. V K. Mitnick, Ghost in a wires. Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavcar, M., Pucko, D., Kralj, J., . . . Kovac, B. (2002). MANAGEMENT nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. Možina, S., Tavcar, M., & Kneževic, A. (1998). Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja. PDP-11. (brez datuma). Pridobljeno iz Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/PDP-11 Popovic, M., & Zajc, M. (2003). Vstop v poslovni svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Product Managers in Datalab d.d. (1. oktober 2018). Share Point Project Management. Pridobljeno iz https://intra.datalab.eu Rahul, R. (2017). Cybersecurity for Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.ey.com Rolih, R. (sept 2006). Trženje s pomocjo spletnih iskalnikov: magistrsko delo. Ljubljana. Pridobljeno 7. mar 2013 iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/ RSTE. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/RSTS/E Silk Road marketplace. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Silk_Road_(marketplace) Taking Evolutionary Steps Towards Smart Manufacturing. (2018). Pridobljeno iz https://www.manufacturing-operations-management.com/ Tara, R. (16. julij 2018). engineering.com. Pridobljeno iz Sensors Expo Starts Up With Driverless Cars: https://www.engineering.com/ElectronicsDesign/ElectronicsDesignArticles/ArticleID/17275/Sensors-Expo-Starts-Up-With-Driverless-Cars.aspx the Agricultural Industry Electronics Foundation. (junij 2018). Pridobljeno iz AEF: https://www.aef-online.org/home.html The Open Geospatial Consortium. (20. oktober 2018). Pridobljeno iz OGC Standards : http://www.opengeospatial.org/docs/is Tomlinson, R. (1968). A Geographic Information System for Regional Planning. Department of Forestry and Rural Development, Government of Canada. vreme.24ur.com. (okt 2012). Waslo, R., Hajj, R., Lewis, T., & Carton, R. (2017). Industry 4.0 and cybersecurity. Pridobljeno iz https://www2.deloitte.com/us/en/insights/focus/industry-4-0/cybersecurity-managing-risk-in-age-of-connected-production.html What is industry 4.0? (2016). Pridobljeno iz http://english.bdi.eu/article/news/what-is-industry-40/ INDUSTRIJA 4.013 13 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc. Avtor: Matija Likar Industrija 4.0 predstavlja industrijsko transformacijo, kjer se v ospredju pojavlja pametna proizvodnja. Informacijsko intenzivna transformacija je že v polnem zamahu. Odvija se v povezanem okolju podatkov, ljudi, procesov, storitev, sistemov in IoT industrijskih sredstev. Tehnološke inovacije, kot so internet stvari, internet storitev, kiberneticno-fizicni sistemi in pametne tovarne, predstavljajo glavne komponente sodobne industrije. Njena vizija sloni na interoperabilnosti, virtualizaciji, decentralizaciji, modularnosti in storitveni usmerjenosti. Industrija 4.0 pa prinaša tudi številne izzive, med katerimi se v ospredje postavlja zagotavljanje varnosti v kibernetskem okolju. Razvoj popolnoma integriranega strateškega pristopa h kibernetskemu tveganju bo bistvenega pomena za proizvodne vrednostne verige, ki se usmerjajo k Industriji 4.0. Kljucne besede: Industrija 4.0, Pametna proizvodnja, Pametna tovarna, Digitalna transformacija, Internet stvari, Kibernetska varnost 1 Uvod Pojem Industrija 4.0 oznacuje cetrto industrijsko revolucijo. Parni stroj konec 18. stoletja, tekoci trak in elektrifikacija konec 19. stoletja ter avtomatizacija proizvodnih procesov z uporabo elektronike in informacijskih tehnologij v 70-ih letih, so tlakovali pot moderni industrijski družbi s tremi preteklimi velikimi industrijskimi revolucijami. Industrija 4.0 prinaša digitalno transformacijo industrije oz. industrijsko transformacijo, kjer je trenutno v ospredju pametna proizvodnja. Poleg te Industrija 4.0 zajema tudi transformacijo drugih podrocij, kot so logistika in oskrbovalna veriga (Logistika 4.0), kemicna industrija, energija (Energija 4.0), transport, surovine, zdravstvena veriga, pametna mesta in nenazadnje tudi družba (Society 5.0). Z Industrijo 4.0 vstopa internet stvari in storitev v vsa podrocja poslovanja in družbe. Industrija 4.0 torej zajema številna podrocja, kjer je (r)evolucija že v polnem pogonu. Kaj vse nam bo Industrija 4.0 prinesla in kakšne bodo spremembe pa v tem trenutku še ne znamo tocno napovedati. Slika 1: Vse industrijske revolucije (vir: A Critical Look at Industry 4.0, 2015). 2 Industrija 4.0 Industrija 4.0 je informacijsko intenzivna transformacija proizvodnih in drugih industrij. Odvija se v povezanem okolju podatkov, ljudi, procesov, storitev, sistemov in IoT industrijskih sredstev. Takšno okolje nam omogoca ustvarjanje in izkorišcanje uporabnih informacij za uresnicitev pametne industrije in ekosistemov industrijskega inoviranja in sodelovanja. Industrija 4.0 v samem jedru vkljucuje (delni) prenos avtonomije in avtonomnih odlocitev v kibernetske sisteme in stroje, ki izkorišcajo informacijske sisteme. Industrija 4.0 je široka vizija z jasnimi okviri in referencnimi arhitekturami, za katere je znacilna premostitev fizicnih industrijskih sredstev in digitalnih tehnologij v t.i. kiberneticno fizicne sisteme. Kljucno vlogo pa pri tem predstavlja internet stvari, v okviru industrije 4.0 imenovan industrijski IoT, s svojimi številnimi komponentami. Podobno kot digitalna transformacija, Industrija 4.0 ni hitro izvedljiva sprememba, pac pa zahteva strateški in vecstopenjski pristop implementacije skozi zrelostne stopnje. Industry 4.0 strategy - a staged approach with value opportunities at each step and higher overall value across the journey - stages, preparations, implementations and actions Slika 2: Strategija Industrije 4.0 (vir: Industry 4.0: the fourth industrial revolution – guide to Industrie 4.0, 2016). 3 Znacilnosti in izzivi industrije 4.0 Tehnološke inovacije so bile v zgodovini temelj vsake industrijske revolucije. To velja tudi za sodobno obdobje tehnoloških sprememb, kjer so te inovacije opredeljene kot komponente Industrije 4.0. Glavne komponente Industrije 4.0 so: • Internet stvari (IoT) – gre za enolicno prepoznavanje vseh fizicnih predmetov in njihovo navidezno predstavitev na medmrežju (ali medmrežju podobni strukturi). Ogromne kolicine naprav z vgrajenimi senzorji samostojno komunicirajo med seboj ter z najrazlicnejšimi aplikacijami. • Internet storitev (IoS) - vse, kar je potrebno za uporabo programskih aplikacij, je na voljo kot storitev na internetu, vkljucno s samo programsko opremo, orodji za razvoj programske opreme in platformo (strežniki, pomnilnik in komunikacija) za izvajanje programske opreme. • Kibernetsko-fizicni sistemi (Cyber Physical Systems - CPS) - so kombinacije inteligentnih fizicnih komponent, objektov in sistemov z vgrajenimi racunalniškimi zmožnostmi, ki se med seboj povezujejo preko omrežij in omogocajo koncept pametne tovarne. • Pametne tovarne – so tovarne prihodnosti, kjer CPS nadzira procese in sprejema avtonomne odlocitve. Fizicni sistemi postanejo internet stvari in komunicirajo med seboj ter z ljudmi v realnem casu preko omrežja. Pametna tovarna omogoca nemoteno integracijo vseh korakov proizvodnje in posledicno prilagodljivost proizvodnih obratov. Slika 3: Pametna tovarna (vir: Taking Evolutionary Steps Towards Smart Manufacturing, 2018). Industrija 4.0 prinaša nacela nacrtovanja, ki služijo viziji za jasne smernice razumevanja in izvajanja projektov Industrije 4.0. 6 temeljnih nacel nacrtovanja zajema: • Interoperabilnost - stroji, naprave, senzorji in ljudje so povezani in med seboj komunicirajo. Interakcija poteka preko interneta stvari in storitev. Za sodelovanje med organizacijami je treba dolociti standarde, s katerimi se vzpostavijo pravila za razvoj in uporabo enotnega omrežja. • Virtualizacija – omogoca transformacijo fizicnega v virtualno okolje. Pomembno vlogo pri tem imajo senzorji, ki so del CPS. Informacije se spremenijo v kontekst. • Decentralizacija – eden izmed kljucnih ciljev je omogociti CPS avtonomijo oz. sposobnost samoodlocanja na podlagi informacij, ki jih pošiljajo senzorji. • Zmogljivost v realnem casu – informacije so zbrane, posredovane in analizirane v realnem casu. Na podlagi tega, se zagotavlja sprotna kakovost celotnega procesa poslovanja. • Storitvena usmerjenost – storitve so na voljo v internetu storitev. Proizvodnja je prilagojena povpraševanju strank po storitvah in izdelkih s storitvami z dodano vrednostjo (personalizacija). Proizvodnja se osredotoca na stranke in njihove zahteve. • Modularnost – se navezuje na fleksibilnost delovanja v primeru spreminjajocih se zahtev. Modularen sistem lahko sam razširi ali zamenja posamezne module, da bodo ti ustrezali podanim zahtevam. V tem postopku sodelujejo standardizirani programi in strojni vmesniki, ki v trenutku prepoznajo nove module in preko interneta storitev omogocijo njihovo uporabo. Seveda Industrija 4.0 prinaša tudi dolocene izzive: • Varnost informacij – z integracijo novih sistemov ter povecanjem obsega dostopa do teh, se povecajo tudi varnostna vprašanja. • Visoka zanesljivost in stabilnost sta izjemno pomembni za uspešno delovanje CPS. • Integriteta proizvodnje z manj cloveškega nadzora lahko postane vprašljiva. • Izguba delovnih mest je vselej zaskrbljujoca pri uvedbi avtomatiziranih delovnih procesov. • Tehnicni problemi lahko predstavljajo visoke financne stroške v proizvodnji. • Pomanjkanje izkušene delovne sile predstavlja problem pri uvedbi Industrije 4.0 ravno tako pa tudi pomanjkanje investitorjev. Pametna proizvodnja prihodnosti je pred vrati in se že razvija. Bo precej drugacna kot tradicionalna proizvodnja. Njune glavne razlike pa so zajete v naslednji tabeli. TRADICIONALNA PROIZ PAMETNA PROIZVODNJA Vec rocnih delovnih mest Vec avtomatiziranih delovnih mest Nižja produktivnost Višja produktivnost Nižja kakovost izdelkov Višja kakovost izdelkov Manj zahtevna, slabše placana delovna mesta Bolj zahtevna, bolje placana delovna mesta Manj varni delovni pogoji Bolj varni delovni pogoji Vecji vpliv na okolje Manj izgub, bolje izkorišceni viri Višji proizvodni stroški Nižji proizvodni stroški Toga proizvodnja Fleksibilna proizvodnja Daljši cas do trga Krajši cas do trga Sociološko-socialno optimirana IT optimirana Tabela 1: Primerjava med tradicionalno in pametno proizvodnjo Vir: (Herakovic, 2015) 4 Industrija 4.0 in varnost Cetrta industrijska revolucija prinaša novo tveganje za pametne proizvajalce in digitalna omrežja: kibernetsko tveganje. V dobi Industrije 4.0 bi morale biti strategije za kibernetsko varnost skrbno nacrtovane, pozorne in odporne ter v celoti vkljucene v organizacijsko strategijo od samega zacetka. Narava medsebojne povezanosti, ki jo poganja Industrija 4.0, in hitrost digitalne transformacije prinašata opomin, da imajo lahko kiberneticni napadi veliko vecji ucinek kot kadarkoli prej. Ker se obmocje grožnje radikalno širi, je treba razmisliti o novih tveganjih in jih obravnavati. Razvoj popolnoma integriranega strateškega pristopa h kibernetskemu tveganju je bistvenega pomena za proizvodne vrednostne verige, ki se usmerjajo k Industriji 4.0. Kljucna podrocja, kjer bo kibernetska varnost izjemnega pomena, so: • Digitalna oskrbovalna veriga (Digital Supply Network - DSN) – za razvojem DSN je pricakovani rezultat vzpostavitev omrežja, ki omogoca dinamicno dolocanje cen materialov ali blaga v realnem casu na podlagi povpraševanja kupcev glede na razpoložljivo ponudbo. To bo mogoce le z odprto izmenjavo podatkov vseh udeležencev v oskrbovalni verigi. Verjetno bo težko najti ravnovesje med omogocanjem preglednosti za nekatere podatke in ohranjanjem varnosti za druge. Slika 4: Podrocja tveganja v digitalni oskrbovalni verigi (vir: Waslo, Hajj, Lewis, & Carton, 2017). • Pametne tovarne – vse naprave in ljudje znotraj pametne tovarne so med seboj povezani v CPS in predstavljajo doloceno stopnjo tveganja. S tem se pojavi široko podrocje, ki mora biti vkljuceno v strategijo varnosti. Kljucno bo povezovanje fizicne in digitalne varnosti. Slika 5: Podrocja tveganja v pametni tovarni (vir: Waslo, Hajj, Lewis, & Carton, 2017) • Povezani (fizicni) objekti – v internetu stvari bo med seboj povezana ogromna kolicina naprav. Kljucen problem, ki ga moramo rešiti je, kako zavarovati vse te naprave, ki si med seboj delijo (zaupne) informacije. Slika 6: Podrocja tveganja povezanih naprav v IoT (vir: Slika 7: Podrocja tveganja povezanih naprav v IoT). Ni preproste rešitve, ki bi jo organizacija lahko uporabila za obravnavo kibernetskega tveganja in groženj, ki jih prinaša Industrija 4.0. Nekatere digitalne tehnologije že danes podpirajo kriticne poslovne procese in ti bodo v prihodnosti verjetno še bolj povezani, integrirani in ranljivi. Organizacije bodo morda morale na novo razmisliti o svoji strategiji neprekinjenega poslovanja, obnovi po nesrecah in nacrtih odziva, da bi se prilagodile cedalje bolj kompleksnemu in vseprisotnemu kiberneticnemu okolju. Zagotovo pa jim bodo pri tem pomagala tri nacela: • Biti varen – pravi pristop k vprašanjem, kaj je zavarovano in kako to zavarovati? • Biti pozoren - nenehen nadzor nad sistemi, omrežji, napravami, osebjem in okoljem je nujen za prepoznavanje morebitnih groženj. • Biti odporen – v primeru incidenta, je pomembno, kako se bo organizacija odzvala in kako dolgo bo trajalo, da si opomore. 5 Zakljucek Industrija 4.0 ima enormen potencial za industrijo v prihodnosti. Proizvodnja in dobava bosta z njo postali bolj fleksibilni. Pametne tovarne bodo omogocile proizvodnjo po želji kupca na dobickonosen nacin in s tem proizvodnja ne bo vec tista, ki bo odlocala, kaj se proizvaja. Vsak posamezni izdelek bo dolocal svoj individualni proizvodni proces. Industrija 4.0 bo tako nadomestila individualno proizvodnjo z ucinkovitim in poenotenim sistemom. Tako kot prejšnje revolucije bo tudi Industrija 4.0 prinesla korenite spremembe v gospodarskem razvoju in organizaciji dela. Ustaljeni vzorci se bodo spremenili: osrednje upravljanje proizvodnje bodo nadomestili decentralizirani procesi, ki se bodo upravljali sami in znotraj katerih bodo pametni izdelki, stroji in viri med seboj komunicirali. Digitalizacija industrije bo omogocila integracijo celotne vrednostne verige v realnem casu. Proizvodnja se bo tako lahko takoj odzvala na nihanja v dobavi ali narocilih. S tem ne bomo imeli vec verige s posameznimi cleni storitev, ampak popolnoma usklajen proizvodni proces. Ob vsem tem pa se bo treba soociti z mnogo izzivi. Uresnicitev pametnih tovarn bo zahtevala veliko raziskovalnega vložka. Nujno bo potrebna podrobna standardizacija, ki bo omogocila ucinkovito izrabo novih tehnologij. Pri vsem tem pa bomo morali uspešno vpeljati tudi nove strategije varnosti, ki nam bodo omogocale nemoteno izvajanje procesov. Z ustreznim dodatnim financiranjem pa bo mogoce razviti nove standarde in s tem omogociti hitro implementacijo naslednje industrijske revolucije. 6 Viri in literatura (brez datuma). Pridobljeno iz Glenn Greenwald: https://en.wikipedia.org/wiki/Glenn_Greenwald University Consortium for GIS science. (junij 2018). Jack Dangermond. ( University Consortium for GIS science) Pridobljeno iz http://ucgis.org/ucgis-fellow/jack-dangermond A Critical Look at Industry 4.0. (2015). Pridobljeno iz https://www.allaboutlean.com/industry-4-0/ Bledowski, C. (2015). The Internet of Things: Industrie 4.0 vs. the Industrial Internet. Pridobljeno iz https://mapifoundation.org/economic/2015/7/23/the-internet-of-things-industrie-40-vs-the-industrial-internet BlueBox. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Blue_box Braun, D.-I. S. (10. februar 2017). Nordrhein-Westfalen. Pridobljeno iz RegioNetzWerk 2050: https://nrw.vcd.org/fileadmin/user_upload/NRW/Verbaende/Duesseldorf-Mettmann-Neuss/PPT_Braun_Morgenstadt-NRW_100217.pdf Covey, S. R. (2000). Nacela uspešnega vodenja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Datalab Marketing Team CH. (2018). Datalab CD. Pridobljeno iz Datalab Schweiz: http://www.datalab.ch/ DEC. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Digital_Equipment_Corporation ESRI. (junij 2018). Pridobljeno junij 2018 iz ESRI: http://www.esri.com Ferle, M. (2012). Virtualizacija podatkov za okretnejše poslovanje. Monitor PRO, 30-32. Geoff White, B. P. (brez datuma). The Untold Story of The Dark Web (The Dark Web). https://www.audible.com/pd/Ep-2-The-Untold-Story-of-The-Dark-Web-The-Dark-Web-Audiobook/B076TCKRBB. Grenwald, G. (brez datuma). No Place to Hide: Edward Snowden, the NSA, and the U.S. Surveillance State. Glenn Grenwald. Herakovic, N. (2015). IZZIVI INDUSTRIJE 4.0. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Industry 4.0 = Security 4.0? (2015). Pridobljeno iz https://www.infosecurityeurope.com Industry 4.0: the fourth industrial revolution – guide to Industrie 4.0. (2016). Pridobljeno iz https://www.i-scoop.eu/industry-4-0/ Janez, A. (09. februar 2016). Datalab d.d. Pridobljeno iz Remote Sensing in Agriculture: https://www.datalab.eu/remote-sensing-in-agriculture-is-at-the-doorstep/ Kenneth, A. (2001). A Buddhist response to the nature of human rights. Pridobljeno 20. februar 2001 iz Ime spletnega mesta: www.cac.psu.edu Košti, S. m. (2012). Spletna prisotnost je strateška naložba. (D. Hriberšek, Ured.) Monitor PRO, 4/12, 24-25. Laura Poitras. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Laura_Poitras Marr, B. (2016). What Everyone Must Know About Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.forbes.com/sites/bernardmarr/2016/06/20/what-everyone-must-know-about-industry-4-0/ Mitnick, K. (2012). Ghost in a wires. V K. Mitnick, Ghost in a wires. Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavcar, M., Pucko, D., Kralj, J., . . . Kovac, B. (2002). MANAGEMENT nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. Možina, S., Tavcar, M., & Kneževic, A. (1998). Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja. PDP-11. (brez datuma). Pridobljeno iz Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/PDP-11 Popovic, M., & Zajc, M. (2003). Vstop v poslovni svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Product Managers in Datalab d.d. (1. oktober 2018). Share Point Project Management. Pridobljeno iz https://intra.datalab.eu Rahul, R. (2017). Cybersecurity for Industry 4.0. Pridobljeno iz https://www.ey.com Rolih, R. (sept 2006). Trženje s pomocjo spletnih iskalnikov: magistrsko delo. Ljubljana. Pridobljeno 7. mar 2013 iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/ RSTE. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/RSTS/E Silk Road marketplace. (brez datuma). Pridobljeno iz https://en.wikipedia.org/wiki/Silk_Road_(marketplace) Taking Evolutionary Steps Towards Smart Manufacturing. (2018). Pridobljeno iz https://www.manufacturing-operations-management.com/ Tara, R. (16. julij 2018). engineering.com. Pridobljeno iz Sensors Expo Starts Up With Driverless Cars: https://www.engineering.com/ElectronicsDesign/ElectronicsDesignArticles/ArticleID/17275/Sensors-Expo-Starts-Up-With-Driverless-Cars.aspx the Agricultural Industry Electronics Foundation. (junij 2018). Pridobljeno iz AEF: https://www.aef-online.org/home.html The Open Geospatial Consortium. (20. oktober 2018). Pridobljeno iz OGC Standards : http://www.opengeospatial.org/docs/is Tomlinson, R. (1968). A Geographic Information System for Regional Planning. Department of Forestry and Rural Development, Government of Canada. vreme.24ur.com. (okt 2012). Waslo, R., Hajj, R., Lewis, T., & Carton, R. (2017). Industry 4.0 and cybersecurity. Pridobljeno iz https://www2.deloitte.com/us/en/insights/focus/industry-4-0/cybersecurity-managing-risk-in-age-of-connected-production.html What is industry 4.0? (2016). Pridobljeno iz http://english.bdi.eu/article/news/what-is-industry-40/ Državna uprava prijazna državljanom; zvocna snemanja sodnih obravnav in videokonference - Primer dobre prakse in možnosti razvoja14 14 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc. Avtor: Matjaž Klancnik Povzeta je zgodovina sodnih zaostankov, ki je s svojo nujnostjo nakazala pot kasnejšega razvoja, tako politicne kot tudi prakticne narave. S casom, ki je diktiral spremembe državne uprave v smeri vecje informatizacije procesov, se je dotaknil tudi sistema sodišc in sodne uprave, ki je s pomocjo državnih politik in evropskih sredstev izkoristila ugoden veter na tem podrocju. Z nekaj uspešnimi projekti, ki so si zaporedoma sledili, je v clanku predstavljen napredek, ki je temu sledil. Z možnostjo nadgradnje na podrocju zvocnega snemanja sodnih obravnav in prenosa mednarodnih videokonferenc pa bo v bodoce zagotovljena še boljša integracija in lažje upravljanje tako za deležnike sodišc kot tudi državljanov katerim je storitev v osnovi tudi namenjena. Kljucne besede: Sodni zaostanki, digitalna transformacija, informatizacija procesov, napredek, transformacija sodnih procesov, zvocna snemanja sodnih obravnav, videokonference v sodstvu, dobre prakse na podrocju informatizacije sodstva, bodoci razvoj na podrocju zvocnega snemanja sodnih obravnav, enotna državna virtualna knjižnica 1 Zgodovina sodnih zaostankov kot podlaga za informacijski preboj V letu 2011 je Racunsko sodišce RS revidiralo odpravo sodnih zaostankov, kateri vsebinsko zadevajo nerešene sodne spise dodeljene v reševanje posameznemu sodišcu. Racunsko sodišce je iskalo predvsem pri Ministrstvu za pravosodje, Vrhovnemu sodišcu Republike Slovenije in Sodnemu svetu tiste primere, ki bi lahko skozi revizijo samega poslovanja posamicnega sodišca pokazali pot k izboljšanju. Problematika sodnih zaostankov ima v Sloveniji dolgo zgodovino, sodu pa sta izbili prav dno pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in sojenja v razumnem roku, nickolikokrat kršene pred našimi sodišci, hkrati pa tudi ustavno zagotovljeni pravici vsakega državljana zapisani v Ustavi Republike Slovenije, kjer je nedvoumno zapisano, da ima pravico prav vsak, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloca neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišce. 1.1 Kršitve ustavno zagotovljenih pravic Zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in sojenja v razumnem roku je Republika Slovenija od leta 2005 do konca leta 2009 izplacala 2.644 odškodnin in poravnav v skupni vrednosti 5.572.004 evrov. Na vseh sodišcih skupaj je bilo na dan 31. 12. 2009 nerešenih zadev, starejših od dveh let, 156.984 ali 32,7 odstotka vseh nerešenih zadev, od tega starejših od deset let 3.955 zadev, od tega 112 starejših od 20 let, sedem pa je celo starejših od 30 let. Sodstvo je po vec razlicnih poizkusih odprave sodnih zaostankov z bolj ali manj uspešnimi projekti kot so bili Herkules, Matra flex in Lukenda naslavljajo to težavo. Projekt Herkules v prvi fazi ni bil uspešen pri odpravi vseh sodnih zaostankov na posameznih sodišcih, medtem ko se je v drugi fazi, ko se je izvajal le na podrocju zemljiške knjige, izkazal kot uspešen. Rezultati projekta Matra flex je bila vzpostavitev sistema merjenja delovne uspešnosti sodnega osebja in spremljanje obremenitve sodišc. Tako medijsko kot tudi v sodni sferi pa je odmeval projekt Lukenda, ki je bil hkrati tudi najuspešnejši na podrocju odprave sodnih zaostankov, katerega je Ministrstvo za pravosodje pricelo izvajati leta 2005 in si kot glavni cilj zadalo popolno odpravo sodnih zaostankov do leta 2010. V letu 2010 je projekt Lukenda znova redefiniral našo percepcijo glede sodnih zaostankov, ker je na podlagi preteklih dveh projektov in pridobljenih izkušenj s sodstvom, ki se je sploh prvic v svoji zgodovini spopadlo z nacrtnim planiranjem svojega dela. Prvic dobimo definicijo sodnih zaostankov v vsebinskem pogledu. To nas je pa privedlo do širšega razumevanja tega fenomena t.i. »sodnih zaostankov« tudi v statisticnem smislu v kar nas je silila tudi cedalje vecja integracija s pravnim redom Unije in zahtev po prilagoditvi našega sodstva novonastalim razmeram ter pricakovanjem deležnikov. V statisticnem smislu se je že v letu 2005 zaradi tega pomembno znižala številka tistih sodišc na katerih so se sodni zaostanki zaznavali kot težava (iz 59 na 49, statisticno gledano je dal podlago tej spremembi takratni Sodni red). Vendarle pa se je nova definicija izkazala za neustrezno, saj je le prikrivala dejansko stanje, ki je v realnosti in za Evropske razmere še vedno izkazovalo, da so na cisto vseh Slovenskih sodišcih, ne glede na velikost ali število zaposlenega tako sodnega kot pomožnega osebja in ne glede na organizacijo, ki jo v dobršni meri narekuje posamezen predsednik in direktor sodišca, še vedno prihajalo do nerazumnih tako rokov sojenja kot tudi kršenja do sojenja v razumnem roku zaradi cesar je Republika Slovenija izplacevala nerazumno visoke odškodnine, ki so bile od strank izposlovane pri Mednarodnih organih, ki so bile z dvostranskimi sporazumi nadrejene našim sodišcem pri obravnavanju omenjene tematike. V splošnem lahko recemo, da so omenjeni projekti posegli v sfero, ki že dalj casa ni imela resnejših managerskih posegov, ki bi izboljšali tako samo delovanje sodnih oddelkov, ki bi zmanjšali obremenjenost sodnega osebja z nepotrebno papirologijo in podvajanjem nalog porocanja, vendarle pa še vse to ni bilo v zadostni meri izkazano, da bi lahko v celoti rešilo perec problem sodnih zaostankov. Za to je bil potreben miselni preskok v reševanju težav in vzpenjajoca se informatizacija procesov, ki je z nezadržno hitrostjo rastla v teh letih. Gledano iz sistemskega vidika pa so država in z njo povezane najvišje neodvisne institucije videle rezultate projektov za odpravo sodnih zaostankov v korelaciji s povecanjem subjektivne odgovornosti predsednikov sodišc, sodnikov in sodnega osebja. Ali kot so zapisali odlocevalci leta 2011: »Za doseganje ciljev pri odpravi sodnih zaostankov je bilo poleg rednega proracunskega financiranja pravosodnega sistema dodeljeno še vsaj 7.352.086 evrov. Poleg tega je Ministrstvo za pravosodje od leta 2005 do vkljucno leta 2009 dodatno porabilo za sodišca 46.880.677 evrov, od tega najvec za nakup nepremicnin. Iz zakljucnih racunov proracunov, iz katerih je financirano pravosodje, namrec ni razvidno, koliko sredstev je bilo dejansko namenjenih zmanjševanju oziroma odpravi sodnih zaostankov. Odhodki, namenjeni odpravi sodnih zaostankov, so v proracunih prikazani v okviru razlicnih projektov in celo razlicnih podprogramih, kar zmanjšuje transparentnost njihovega izkazovanja Predpisi se spreminjajo pogosto, nemalokrat brez opravljene predhodne analize ucinkov ali vkljucitve subjektov, ki bi lahko na podlagi slabih ali dobrih izkušenj prispevali k dobri praksi reševanja zadev. Poleg tega se posamezna pomembna vprašanja razrešujejo s podzakonskimi akti, ki so bili v preteklosti pogosto pripravljeni prepozno. Obstaja tveganje, da pogoste spremembe predpisov podaljšujejo cas reševanja zadev in lahko vplivajo na kakovost sojenja, ob stalnih spremembah predpisov pa je tudi težko vzpostaviti enotno sodno prakso.«, Revizija porocilo racunskega sodišca odprava sodnih zaostankov. 2 Stanje na slovenskih sodišcih pred informatizacijo Republika Slovenija je na vrhu držav, ki v Evropski uniji rangirano najvišje glede števila sodnikov in sodnega osebja na sodišcih z ozirom na število prebivalcev. V obdobju 2009-2012 se je število sodnikov na vseh sodišcih še dodatno povecalo za skoraj 13 odstotkov, število sodnega osebja pa skoraj za 30. Kadrovsko so se sodišca izdatno podkrepila, a vendar to ni zadošcalo za korenitejše rezultate, saj so še vedno kljub izdatnim naporom obstajala podvajanja, nerazumevanje izvajanja dolocenih odredb in odlocb ter prepocasno uvajanje sprememb v pravosodno sfero. Ne glede na velikost sodišca, ne glede na organizacijsko pomembnost in strukturo je bilo namrec ugotovljeno, da med njimi ne sme prihajati do tako velikanskih razhajanj kot so bila z zacetnimi analizami ugotovljena (med viri poucen video na to temo dostopen na youtubu), saj se vsebinsko ne glede na okolje v katerem so in delujejo, ukvarjajo s podobno materijo in temami kot ostala sodišca. Analiza stanja je nakazala na velikanske razlike med posameznimi okrajnimi, dolocenimi okrožnimi sodišci in tudi med posameznimi sodnimi okrožji, ne glede na to, da so kriteriji pri zaposlovanju sodnega in pomožnega osebja veljali za vse enako, torej glede na smernice, ki jih je podalo Vrhovno sodišce RS. Ocenjevanje ucinkovitosti dela sodnikov in sodišc po zakonu izvaja Sodni svet. Vendar pa žal v oceni dela posameznega sodnika po vecini upošteva njihovo kvaliteto le na podlagi števila rešenih primerov, nikakor pa ne upošteva celotne kakovosti njihovih odlocitev- tukaj tudi merimo na to koliko takih primerov pade na višjih instancah, saj se ocena gleda le za odlocitve sprejete na instanci kjer sodnik dela. S tako pavšalno oceno sodnikovega dela, ki jo na tri leta izdaja personalni svet pa je obstajala tudi možnost, da posamicnega sodnika to spodbuja k reševanju lažjih zadev, le da bi dosegel pricakovano normo, ki bi mu zagotavljala odlicno oceno in lažje napredovanje. Nemalokrat je temu botrovalo tudi napacno evidentiranje dolocenih zadev, kar je tudi rezultiralo v tudi v kasnejših napacnih posnetkih dejanskega stanja. Torej je bilo za uspešno analizo potrebno dolociti tudi enotno metodologijo, ki je zagotovila enotne podatke in podlage za kasnejšo uspešno odlocanje. 2.1 Informatizacija in procesi v pravosodju Mocnejši val informatizacije sodstva je pravosodje preplavil zacenši z letom 2011, vendar se pozitivni rezultati in vplivi na delo sodišc ter širšo družbo in zaupanje v pravosodje šele pocasi popravlja. Na dolocenih podrocjih kot so zemljiška knjiga in izvršbe so vidni premiki v pravo smer. V zadnjih letih tudi vidimo postopno zmanjševanje sodnih zaostankov. V zadnjih dvajsetih letih beležimo mocno povecano število novih zadev predanih v odlocanje slovenskim sodišcem. Tako število primerov je seveda izjemna obremenitev za pravosodne organe in upocasnjuje delo sodišc (približno milijon zadev letno). Ob nespremenjeni strukturi delovanja je to rezultiralo v sodnih zaostankih. Republika Slovenija pa je kot kršiteljica bila že veckrat kaznovana pred Evropskim sodišcem za clovekove pravice. Obvladovanje takega pripada zadev ni možno reševati zgolj z enormnim povecevanjem usposobljenega kadra, saj bi bilo to za državo obcutno predraga in neucinkovita rešitev. Sama po sebi se je torej ponudila le možnost, ki narekuje krajši cas reševanja posameznega primera. Možnosti kako to doseci sta bile predvsem dve in sicer manjšanje administrativnih bremen sodnikov, sodnega strokovnega osebja in pospešena informatizacija. 2.2 Informatizacija pravosodja in njegovi deležniki Deležniki pravosodja, torej pravosodni organi v Republiki Sloveniji so sodišca (okrajna, okrožna, višja in vrhovno), specializirana sodišca (Višje delovno in socialno sodišce ter Upravno sodišce) in Ustavno sodišce, Državno tožilstvo, Državno pravobranilstvo, na neki višji ravni pa tudi Ministrstvo za pravosodje kot predstavnik izvršne veje oblasti. Del pravosodja je tudi Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). 2.3 Specificnost e-storitev v pravosodju Do sedaj je veljalo da so pravosodni procesi namenjeni medsebojnemu povezovanju in izmenjevanju informacij med sodišci ter ostalimi deležniki, v manjši meri pa namenjeni komuniciranju z drugimi javnostmi, kar pa se je kasneje pri dolocenih storitvah tako kot pri storitvi zvocnega snemanja glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih obrnilo na glavo in tudi bodocnost bo v cedalje vecji integraciji te storitve z javnostjo kateri je namenjena ter tudi obvešcanju širše javnosti o poudarkih dolocenih postopkov kar nam nalaga GDPR pod tocko o transparentnosti delovanja državnih organov. Vendarle pa je prvotna usmeritev e-pravosodja bila zasnovana na odpravi notranjih organizacijskih ovir za lažjo izpeljavo sodnih postopkov in je predvidevala storitve bolj usmerjene v G2G (ang.: Government-To-Government) kot pa v G2C (Government-ToCitizen) nacin poslovanja. V prvem delu so bile zato razvite backoffice (zaledne) e-storitve, nudec podporo deležnikom pravosodja. 2.4 Operacija E-pravosodje Operacija e-pravosodje E-pravosodje je program oziroma operacija, ki je zajemala 32 projektov, financiranih s strani Evropskega socialnega sklada. Operacija e-pravosodje je bila del Operativnega programa Razvoj cloveških virov za obdobje 2007-2013, pete razvojne prioritete: "Institucionalna in administrativna usposobljenost", prednostne usmeritve z nazivom "Ucinkovita in uspešna javna uprava", kar že pokaže kateremu deležniku je bil v prvi vrsti namenjena in je zajela tudi razvoj snemanja zvocnih obravnav na sodišcih ter uvedbo sistema za videokonference. Projekti e-pravosodja so in še zajemajo vpeljavo najsodobnejših tehnologij z razlicnih podrocij kjer po primerjalnih študijih na dolocenih podrocjih celo prednjacimo pred državami kot je naprimer Nemcija (tam še vedno uporabljajo tehnologijo ISDN za izpeljavo videokonferenc, medtem ko smo pri nas nosilci varnega prenosa slike preko IP tehnologije kjer tudi zagotavljamo ustrezno-visoko kodiranje signala). Poleg klasicnih informacijskih tehnologij (omrežja, strežniki, delovne postaje in periferna oprema) je bila kot nujna prepoznana in sistemsko uvedena avdio-tehnologija (sistemi za snemanje narokov in razprav) ter video-tehnologija (videokonference za zaslišanja bazirana na najugodnejšem izbranem ponudniku, ki je v naše sodne dvorane vgradil sisteme za izpeljavo videokonferenc podjetja Polycom). Z opremo za zvocno snemanje narokov je opremljenih vseh 352 sodnih dvoran v Sloveniji. Zvocni posnetki se hranijo lokalno in na centralnem strežniku s cimer zagotavljamo dokoncnost, celovitost, nespremenljivost informacije ter ustrezen data retention policy (zagotovitev dolgoživosti dostopa do podatkov). Upravicenim osebam je omogocen tudi casovno neomejen spletni dostop do posnetkov z digitalnim potrdilom potem ko jih je enkrat sodišce dodelilo na poslušanje dolocene obravnave, razen v primerih, ki jih doloca zakon in posegajo v pravico do poslušanja posnetkov potem ko je bil dolocen dokaz izlocen ali pa je to zahtevala oseba po odvetniku (umik po GDPR ali izbris iz posnetka / zvocnega ali video zapisa). Uporabniki projektov e-pravosodja so prešli iz prvotno namenjenih le pravosodnim organom tudi v širšo javno sfero usmerjene informacije (za notarje, odvetnike ter stranke v postopkih). Z novimi željami Vrhovnega sodišca RS pa bo v skladu z GDPR v odmevnejših primerih seznanjena tudi javnost. Projekt je bil izveden družno z nosilci razvoja projekta e-pravosodje med katere štejemo Ministrstvo za pravosodje (MP), Vrhovno sodišce Republike Slovenije (VSRS) in Ustavno sodišce Republike Slovenije (USRS). 3 Videokonferencni sistem Videokonferencni sistem za izvajanje zaslišanj na daljavo v 11 razpravnih dvoranah, v 11 varnih sobah na Centrih za socialno delo, na tajni lokaciji policije in na Dobu. Tam so namešceni kompleti za zaslišanja brez neposredne prisotnosti price na lokaciji sodišca. Omogocajo zaslišanje skritih pric, pogovore z otroci, žrtvami nasilja, sistem pa tudi uporabljan v primerih zaslišanj pric iz drugih držav in je bil do leta 2018 mnogokrat uporabljen v procesih, zaradi katerih ce bi jih obravnavali klasicno, torej s privedbo price pred sodišce - bi se ali podaljšalo reševanje samih zadev in seveda bi tudi sodišce dosti vec denarja moralo nameniti za samo izvedbo takih dejanj. 4 Zvocno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih Eden izmed glavnih ciljev projekta je razbremeniti sodnika v delu, ko mora biti osredotocen na povzemanje izjav pric in ostalih ter na narekovanje zapisnika, ki ga piše zapisnicarka na naroku. Sistem je zasnovan na dvonivojski arhitekturi, kjer je v 352 dvoranah implementiran na operacijskem sistemu Windows 7 v Javi napisana uporabniška aplikacija (thinner client), kjer se izvaja uporabniški vmesnik, strežnik pa opravlja shranjevanje tam narejenih podatkov. Hkrati aplikacija zahteva podatke od strežnika, strežnik pa izvaja shranjene procedure. Skladno s procesiranjem podatkov, ki jih izvaja aplikacija na uporabniškem vmesniku, strežnik izvede ustrezno zaklepanje zapisov in tako skrbi za varnost in integriteto podatkov. Racunalniki v razpravnih dvoranah so v domeni, kjer je za njihov management bil predviden centralni Microsoft Server 2008 R2 strežnik, aplikacija pa uporablja za ta namen prirejene Linux virtualne strežnike (catalina, tomcat), ki zagotavljajo generiranje unikatnih kljucev, management shranjevanja izvedenih posnetkov ter dostop do njih, baze za zapis deležnikov dodeljenih po digitalnih certifikatih za poslušanje ter zapise o dostopih in možnost revizijske sledi za vsako od izvedenih akcij (tako na ravni uporabnikov kot notranje zaprte mreže in seveda administracijskih posegov kot del revizijske sledi). Del kjer je mogoce dostopati do poslušanja posnetkov se nahaja za zunanje uporabnike izven HKOM sistema, kjer je dostop do dodeljenega posnetka mogoc le na podlagi veljavnega digitalnega certifikata dodeljenega uporabnika in ce je pravica kasneje umaknjena, tudi poslušanje ni vec možno. Vsi drugi sistemi pa so za neprepustnim požarnim zidom kar je enostavno in preprosto zagotovilo za najvišji možen kriterij varnosti samega sistema, saj le ta na operativnem nivoju ni nikoli izpostavljen internetu in je znotraj sodišc v lastnem vlanu, tako da nanj vsaj od »zunaj« ne vplivajo morebitno odkrite »luknje« sistema Windows (r). Treba je pa tudi vedeti, da je sistem zato dimenzioniran tako, da je prejemnik zakljucenih posnetkov sistem Linux, kjer se odlagajo digitalno podpisane posnetki v za to namenjeno diskovno polje, kamor po odložitvi s strani snemalnega programa po koncani »transakciji« oziroma prenosu s strani klienta ni vec možno dostopati (tako je celoten sistem zašciten tudi pred morebitnimi »ransomware-i«, ki bi jih morebiti kdo ponesreci vnesel s kakšnim okuženim usb kljuckom). 5 Prihodnost videokonferencnih rešitev skupaj s snemalno infrastrukturo v slovenskem sodstvu in širše – dograditev dosedanjega sistema iz dvonivojske v tronivojsko arhitekturo Prihodnost, ki nam nalaga lažji management ter tudi cedalje vecjo integracijo procesov, vkljucevanje javnosti v postopke, ki so bili poprej uspešno testirani in implementirani (oba sistema snemanja sedaj potekata že osmo leto) nam narekuje temeljni razmislek kako zapeljati tehnologijo na še višjo raven, torej na tronivojsko arhitekturo, kjer bi imeli uporabniški vmesnik, ki bi bil zasnovan na aplikaciji, ki bi bila razvita za najnovejše brskalnike (browserje) neodvisno od uporabljene arhitekture (lahko bi dali sodnikom in sodnim uslužbencem na voljo aplikacijo, ki bi se gnala na Androidu, iOSu od Appla ali Windows Phonu ter drugih napravah), aplikacijski strežnik na drugi strani pa bi izvajal enakovredno podporo za vse te procese ter preko teh naprav izvajal snemanje zaslišanj in drugih uradnih dejanj, ki jih potrebuje pravosodje za svoje nemoteno delovanje. Tukaj velja celo razmisliti, ce bi lahko to isto prakso uporabili na celotni javni upravi in bi razvit sistem dali na voljo vsem deležnikom, saj se je v vseh teh letih izkazal kot izredno dobra podlaga in praksa za bodoco uporabo. Ker javna uprava temelji na zmanjševanju stroškov in višji ucinkovitosti za državljane bi to prakso lahko uporabljali povsod, kjer bi se to izkazalo kot boljše in ekonomicnejše za vodenje postopkov. Prav tako velja to dejstvo za podrocje sistema videokonferenc, kjer bi z nadgradnjo zagotovili prenos slike preko aplikativnega strežnika na obstojeco vstopno tocko-vmesnik, ter od tam naprej prenašali sliko preko glavne tocke deležniku, ki mu je namenjena, hkrati to snemali kot dokaz in pisali ustrezne zapise za revizijo (GPS rezultat kjer se snemanje na napravi lokacijsko izvaja, kdaj, katera pooblašcena oseba izvaja takšno snemanje itd.). V precejšnji meri je v tej instanci prenosa bodoci aplikativni strežnik tisti, ki bo nosil glavno breme dokazovanja ali bi tak sistem dobro deloval, saj bo zagotavljal povezavo z ustreznimi bazami in skrbel tako za varen kot tudi ekonomicen prenos zvoka in slike ne glede na napravo in lokacijo (lahko tudi preko javnih wi-fi tock v ustrezno enkriptirani obliki). Tako bi v enaki meri še vedno ostali prenosi podobno zašciteni na isti nacin in v istem slogu kot v zaprtem vlanu, vendar s prenosom do vstopne tocke preko interneta ter ustreznim odmikom notranje zašcitenih struktur, ki so znotraj omrežja HKOM. Še vedno pa predvidevam da bi sistem snemanja tako zvocnega kot tudi videokonferencnega snemanja s terena potekal na podlagi predhodne odobritve takšne povezave s strani pooblašcene uradne tehnicne osebe sodišca ali drugega organa, ki bi tak sistem koristil, da ne bi prišlo do nepooblašcene uporabe kljub ustreznim zašcitam na napravah kjer bi tak sistem bil namešcen in integralno povezan (bralniki prstnih odtisov, pin koda, itd.). Koncni nivo integracije, ki menim da bi bil v prihodnosti potreben, saj nam tudi GDPR nalaga cim vecjo transparentnost ter javnost organov, pa je združitev teh dveh modulov oziroma rezultatov teh dveh modulov - zvocnega zapisa, ki je bil narejen v neki zadevi in video zapisa, ki je nastal ali v sodni dvorani, zaporu ali pa na terenu, oziroma za kater drug organ (v primeru široke uporabe v namene državne uprave) v enotno virtualno državno knjižnico, kjer bi imeli vsi deležniki, ki bi bili dodani na vpogled take zadeve v enem ali drugem primeru dostop do poslušanja ali gledanja preko live povezave. Tukaj bi bilo potrebno razviti modul, ki bi izvedel združitev obeh baz, kjer se na trenutno razviti arhitekturi dodeljujejo deležniki vpogleda in glede na sedanje stanje programiranje ustreznega modula, ki bi razumel iz obeh baz podatke, ki jih bo lahko uporabil kasneje kot podlago za odobritev ali zavrnitev dostopa. dvonivojska_arh Slika 1: Sedanje stanje sistema za zvocno snemanje sodnih obravnav (slika pridobljena iz: http://colos.fri.uni-lj.si/ERI/RACUNALNISTVO/PODATKOVNE_BAZE/dvonivojska_arhitektura.html). triniv_arhitek Slika 2: Prehodno stanje, ki bi omogocalo tronivojsko arhitekturo v primeru nadgradnje obeh snemalnih infrastruktur (slika pridobljena iz: http://colos.fri.unilj.si/ERI/RACUNALNISTVO/PODATKOVNE_BAZE/trinivojska_arhitektura.html). 1 Slika 3: Posredni vpliv integracije novih tehnologij (operacija e-pravosodje). Posredni vpliv integracije novih tehnologij (operacija e-pravosodje). v sodne postopke in njihovo hitrejše razreševanje kljub zniževanju števila sodniškega kadra, ki je zaradi tega vpliva in zmanjševanja administrativnih bremen bolj ucinkovito (administrativni zametki in pricetki informatizacije projektov pod vplivom slabe ocene sodstva se pricnejo z letom 2010, kot videno pa se resnejši rezultati vidijo po letu 2013 in se uspešno nadaljujejo s sodelovanjem vseh deležnikov pravosodja, leta 2012 in 2011 so tudi zaznani, vendar dosti šibkeje). 2 Slika 4: Pripad zadev in njihovo reševanje ter cas rešitve*. Pripad zadev in njihovo reševanje ter cas rešitve je lepo vidno na grafu »gibanje vseh zadev«, kjer je administrativna razbremenitev sodnikov ter vpeljava informacijskih rešitev obcutno zaznana pri casu rešitve posamezne zadeve od prejema do koncne rešitve, ki se pomembno skrajšuje kar pri deležnikih pravosodnih odlocitev žanje pohvale. »Tako je že ob koncu leta 2016 sekretariat Sveta Evrope ocenil, da je Slovenija s sprejetimi zakonodajnimi, organizacijskimi, informacijskimi in drugimi ukrepi odpravila sodne zaostanke in s tem zagotovila dostop do sojenja v razumnem roku v skladu z Evropsko konvencijo o clovekovih pravicah in temeljnih svobošcinah. Izvedeni ukrepi in prizadevanja vseh zaposlenih v sodstvu so namrec privedli do stanja, ko sodstvo ni vec tako obremenjeno s trajanjem postopkov in številom nerešenih zadev. Kljub navedenim objektivnim uspehom se slovensko sodstvo zaveda, da hitro sojenje, ki ni kakovostno, vodi do neuspešnega sodstva. Na nevarnost pretiranega poudarjanja ucinkovitosti sodstva opozarja tudi Evropska komisija. ki poudarja, da je uspešen (effective) sodni sistem tisti, ki enakovredno vkljucuje osnovne vidike: kakovost (quality), neodvisnost (independence) in ucinkovitost (efficiency).15 15 Sliki 3 in 4 povzeti iz »Otvoritev sodnega leta 2018, Vrhovno sodišce RS« Slika 5: Kazalniki ucinkovitosti - rezultatov - (Povzeto iz »Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«, http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf). 3 6 Viri in literatura E-storitve e-pravosodja, mag. Boštjan Tovornik, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, http://media-doc.si/wordpress/wp-content/uploads/2016/11/55_Tovornik.pdf, dostopljeno dne: 7.10.2018 Zvocno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih, Matevž Gros, Darja Srabotic, Ken Jazbec, Matija Krkac, Ljubljana 2010, interno gradivo sodišc za predstavitev sistema sodnemu osebju, v lasti avtorja prispevka. Problematika snemanja in zapisovanja govorjenih besedil na slovenskih sodišcih (na primeru sojenja na okrajnem sodišcu v severovzhodni Sloveniji), Gorazd Tivadar, Okrajno sodišce v Ljutomeru, Ljutomer – Hotimir Tivadar, Filozofska fakulteta, Ljubljana, UDK 811.163.6'276.6:34(497.4–18), https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/Tivadar_Tivadar.pdf, dostopljeno dne: 8.10.2018 Kohezijski e-koticek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko – februar 2011, številka 28, http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/za-medije/novice-in-sporocila-za-javnost/e-novice/kohezijski-e-koticek/files/e-koticek-st-28.pdf, dostopljeno dne: 8.10.2018 Zvocno snemanje narokov in glavnih obravnav na sodišcih - stanje projekta – z 26.6.2018, http://www.mp.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/5887/, dostopljeno dne: 8.10.2018 Podatki iz tehnicnih specifikacij razpisnih dokumentacij posameznih projektov, interna porocila - Analiza procesov, zakonodaje in informacijske opremljenosti pravosodnih organov RS ter priprava predloga akcijskega nacrta nadaljnjega poteka projekta e-pravosodje (študija Ipmit, oktober 2008) , http://mp.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Publikacije_brosure/strategija_e-pravosodje_2008-2013.pdf, dostopljeno dne: 8.10.2018 Strategija informatizacije slovenskega pravosodnega sistema 2008-2013, (Ministrstvo za pravosodje, 2008), http://mp.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DIES/strategija_e-pravosodje_2008-2013.pdf, dostopljeno dne 8.10.2018 Revizija porocilo racunskega sodišca odprava sodnih zaostankov, http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/400C61B7A3AA03CFC12578530039BA61, Youtube: Judicial Data Warehouse and Performance Dashboards – Slovenia, http://www.youtube.com/watch?v=uOCq0nQvZ54 Poslovanje sodstva, Vrhovno sodišce RS, 2013, Dostopno na: http://www.sodisce.si/sodna_uprava/statistika_in_letna_porocila/poslovanje_sodstva, dostopljeno: 12.10.2018 Otvoritev sodnega leta 2018, Vrhovno sodišce RS, 2018, Dostopno na: http://sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2018021414191090&static_id=20180214133528, dostopljeno 13.10.2018 Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, http://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/kljucni-dokumenti/op_slo_web.pdf, dostopljeno: 12.10.2018 High Performance Computing (HPC)16 16 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc Avtor: Mitja Šarec V današnjem hitrorastocem tehnološkem svetu so visokozmogljivi superracunalniki nepogrešljiv del našega sveta. Ceprav mi sami tega sploh ne zaznamo, pa pogosto tudi pri vsakodnevnih informacijah, ki jih prebiramo mnogokrat v ozadju stoji superracunalnik in lep primer tega je vsakodnevna napoved vremena. Seveda pa se ti racunalniki s pridom uporabljajo še na mnogih drugih podrocjih. V prispevku sem najprej na kratko predstavil zgodovino superracunalnikov, njihovo osnovno zgradbo (strojna in programska oprema), delovanje in uporabo teh racunalnikov na razlicnih podrocjih. Na koncu pa sem predstavil še primer iz prakse, kako in na kakšen nacin smo zgradili superracunalnik, ki s pridom služi svojemu namenu. Kljucne besede: Superracunalnik, HPC, FLOPS, Strojna oprema, Programska oprema, Strežnik 1 Uvod V prispevku bom predstavil High Performance Computing / Computers (v nadaljevanju HPC). Po slovensko bi lahko temu rekli visoko zmogljivo racunalništvo oziroma visoko zmogljivi racunalniki. Poleg tega besedo High Performance Computer, po slovensko navajamo kot Superracunalnik. Na zacetku bom navedel nekaj zgodovine oziroma same zacetke HPC racunalnikov, ki segajo skoraj v sredino prejšnjega stoletja. Nadalje bom nato opisal osnovno strojno opremo, ki je potrebna za izgradnjo takšnega sistema in seveda tudi programsko opremo, ki je glede na zmogljivost ena najbolj kljucnih komponent HPC sistemov. Izpostavil in opisal bom primer uporabe HPC sistema na primeru, ki ima vsakodnevni doprinos našemu življenju. Opisal bom tudi primer iz prakse pri katerem sem na podrocju izgradnje (seveda že uveljavljenega sistema priznanega globalnega proizvajalca) HPC sistemov sodeloval tudi sam osebno. 2 High Performance Computing / computers 2.1 Zgodovina Zacetki segajo v 60. leta prejšnjega stoletja in sicer ko je Seymour Cray, ki je bil elektroinženir in prvi arhitekt superracunalnika, oblikoval serijo racunalnikov, ki so bili najhitrejši na celem svetu. Imenovali so ga oce superracunalnikov in ga kot iznajditelja primerjali celo s Tomasom Edisonom. Prvi racunalnik se je imenoval CDC 6600 in je bil leta 1964 izdelan v podjetju Control Data Corporation (CDC). S hitrostjo 1 M FLOPS (floating point operations per second – operacije s plavajoco vejico na sekundo) je bil do leta 1969 najhitrejši racunalnik. Vsa naslednja leta do konca 80. let prejšnjega stoletja je razvoj superracunalnikov sicer konstantno napredoval vendar so imeli ti racunalniki le nekaj procesorjev. Po letu 1990 pa so se pojavili superracunalniki z vec tisoc procesorji (predvsem v ZDA in na Japonskem). V tem obdobju so se na tem podrocju uveljavila podjetja Fujitsu (Numerical Wind Tunnel z 166 procesorji), Hitachi (SR2201 z 2048 procesorji), Intel (Paragon z 4000 procesorji) in druga še danes znana in uspešna podjetja. Slika 1: Racunalnik CDC 6600 velja za prvi superracunalnik (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:CDC_6600_introduced_in_1964.jpg). V vseh teh letih se je arhitektura superracunalnikov precej spreminjala. Predvsem je narasla zmožnost hkratne uporabe vecjega števila procesorjev. Prvi superracunalniki so imeli le nekaj procesorjev dandanes pa že vec stotisoc procesorjev. Prav tako je bila v celotni zgodovini ena izmed pomembnih faktorjev pri delovanju superracunalnikov poraba energije za delovanje in tudi hlajenje, kar je podobno tudi še v današnjih casih. 2.2 Zajem Današnji superracunalniki so obicajno sestavljeni iz strežnikov oz. strežniških rezin, ki vsebujejo enake osnovne komponente kot klasicni strežniki s tem, da je poudarek predvsem na velikem številu zelo zmogljivih procesorjev. Ti strežniki se z omrežjem povezujejo v grozde, kar potem skupaj predstavlja superracunalnik. Ti so potem lahko povezani tudi med geografsko locenimi centri. Strojne arhitekture se nekoliko razlikujejo glede na proizvajalca opreme vendar pa so si v bistvu enake oziroma zelo podobne. Ce pogledamo sestavine enega superracunalnika, ki se nahaja na eni geografski lokaciji je njegova osnovna sestava: - Strežniki ali strežniške rezine z visoko zmogljivimi procesorji (Intel Xenon) - Diskovni sistem s hitrimi diskovnimi kapacitetami (SSD) - Omrežnimi povezavami – npr. InfiniBand z vsaj 56Gbit/s Slika 2: HPC – Hardware component (vir: https://www.supermicro.com/newsroom/pressreleases/2016/press160620_ISC_LAUNCH.cfm). Prav tako je možno superracunalnik oziroma opremo najeti v oblaku saj glavni svetovni ponudniki oblacnih storitev (Amazon, Microsoft, IBM …) ponujajo najem opreme kot IAAS (Infrastructure as a service). Ne smemo pa pozabiti tudi na ostalo pripadajoco infrastrukturo, ki je potrebna za postavitev in delovanje superracunalnikov. To so predvsem primerni prostori, ki zagotavljajo varno postavitev in zadostno energijo za potrebe napajanja in hlajenja celotnega sistema, ki je pri superracunalnikih še dandanes precej visoka in seveda odvisna od obsežnosti in zmogljivosti celotnega HPC sistema. Na spletni strani https://www.top500.org/list/2018/06 so navedene ustanove in HPC sistemi, ki so trenutno na svetu najzmogljivejši (top 500) superracunalniki na svetu. Slika 3: HPC – TOP 5 Supercomputers (vir: https://www.top500.org/list/2018/06/). Kot zanimivost je po številu uporabljenih procesorskih jeder najvecji superracunalnik na Kitajskem in sicer v nacionalnem superracunalniškem centru v Wuxi. Ta premore vec kot 10 milijonov procesorskih jeder (10.649.600) in za delovanje porabi 8.806 kW elektricne energije. Za primerjavo s prvim superracunalnikom ta danes zmore 122.300,0 T FLOPS-ov, prvi pa jih je »le« 1 M FLOPS-ov. V oci bode tudi podatek, da je vecina superracunalnikov trenutno v ZDA, na Kitajskem ali Japonskem. Na žalost Evropa zaostaja na tem podrocju. Slika 4: HPC – svetovni delež po državah (vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Supercomputer). 2.3 HPC – programska oprema Programska oprema HPC sistema je tisti del celotnega sistema, ki zna upravljati z strojno opremo HPC sistema v smislu, da je ta avtomatizirana, optimalno razporejena in optimalno dodeljena virom. Vse programske rešitve so dokaj kompleksne saj so sestavljene iz vec komponent in obicajno kompatibilne le z doloceno strojno opremo. Sami operacijski sistemi, ki so ravno tako potrebni za delovanje celotnega HPC sistema so vecinoma genericni operacijski sistemi kot je na primer Linux. HPC arhitekture pa potem pogosto zahtevajo uporabo posebnih programerskih vešcin, da se lahko izkoristi vsa racunska moc, ki je na voljo. Programska orodja za procesiranje uporabljajo standardizirana razvojna okolja kot na primer MPI in PVM ter druge odprtokodne rešitve kot je na primer Beowulf. MPI (Message Passing Interface) je opis vmesnika, ki se lahko uporablja za komunikacijo med racunalniškimi vozlišci za koordiniranje izracunov. PVM je sistem, ki ga lahko uporabimo za distribucijo opravil (izracunov) na vec racunalnikih. Beowulf je multi-racunalniška arhitektura, ki jo lahko uporabimo za vzporedne izracune. Slika 5: Celovit programski paket za HPC Clusters (vir: https://www.hpcwire.com/2014/02/24/comprehensive-flexible-software-stack-hpc-clusters/). Tudi na tem nivoju je prav tako možno HPC sistem najeti v oblaku saj glavni svetovni ponudniki oblacnih storitev (Amazon, Microsoft, IBM …) ponujajo najem storitve kot SAAS (Software as a service). Ce pa se odlocimo za lastno samostojno postavitev HPC sistema lahko izbiramo med zelo veliko proizvajalci oziroma ponudniki programske oprema med katerimi je nekatera oprema brezplacna nekatera pa placljiva. Seveda pa je za dobro delujoco in podprto rešitev najboljša izbira eden izmed priznanih in uveljavljenih proizvajalcev in distributerjev (Fujitsu, IBM, HPE …) strojne in programske opreme skupaj z referencami, ki jih ta ima. 2.4 HPC – uporaba HPC sistemi se dandanes uporabljajo na mnogih podrocjih kot naprimer v biologij / bioinformatiki, kemiji, financah, mehaniki, podatkovni znanosti, elektrotehniki, racunalniškem slikanju in prepoznavanju, zdravstvu, simulaciji vremena in podnebja, fiziki / astrofiziki, termodinamiki in še na mnogih drugih podrocjih. Ce se bolj osredotocim na eno posamezno podrocje, ki nam je blizu si brez uporabe zelo zmogljivih HPC sistemov sploh ne moremo vec predstavljati in sicer na podrocju vremena in podnebja. Vreme ima velik vpliv na naše življenje in vpliva na promet, kmetijstvo, porabo energije in tudi naš prosti cas. V zadnjih nekaj letih so se globalne vremenske napovedi iz številnih operativnih numericnih centrov za napovedovanje vremenskih vplivov nenehno razvijale in tako dosegale visoko raven kakovosti. Z napredkom se je dosegla tudi vecja locljivost, boljši numericni algoritmi, množicne kolicine novih opazovanj in zelo napredni sistemi zbiranja podatkov, ki zajemajo opazovanja v modelih. Vsi ti vidiki se mocno zanašajo na vse vecje HPC sisteme, ki so na voljo. V Sloveniji so na ARSU leta 1997 ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva vecja Linux gruca v Sloveniji, pa tudi po tem so bili prvi, da so operativni model racunali na tako povezani gruci racunalnikov. Trenutno imajo na ARSU superracunalnik iz leta 2013 znamke SGI in ga sestavlja vec manjših enot, te pa skupaj premorejo dva terabajta delovnega spomina in 120 terabajtov hitrega diskovnega prostora. Za to, da lahko ta superracunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo racunalniškega casa. Slika 6: ARSO – superracunalnik iz leta 2013 (vir: https://www.24ur.com/foto-predstavili-najvecji-racunalnik-v-sloveniji-ki-je-v-sluzbi-drzavljanov.html). Najvecje središce za operativno racunanje vremena pa imajo sicer v Evropskem centru za srednjerocno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruci s po sto tisoc racunskimi jedri, kmalu nacrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin. Kot navedeno v Evropskem centru za srednjerocno napoved vremena v Veliki Britaniji nacrtujejo razširitev sistema zato so zagnali projekt GungHo za nacrtovanje in izgradnjo srca programske opreme naslednje generacije, znanega kot dinamicno jedro, z uporabo algoritmov, ki bodo obsegali milijone jeder. Programska oprema je napisana tako, da deluje ucinkovito na razlicnih slogih racunalnikov naslednje generacije. Projekt, financira Svet za raziskovanje naravnega okolja (NERC). Od nove kode se pricakuje, da bo nadomestila dinamicno jedro Unified Modela (UM) od leta 2020 naprej. UM je glavno orodje za napoved vremena in podnebja ter ga uporabljajo tudi druge nacionalne vremenske agencije, vkljucno z Avstralijo, Južno Korejo, Indijo, Novo Zelandijo, Južno Afriko in Ameriško letalsko agencijo. Slika 7: High Performance Computer in ECMWF (vir: https://www.ecmwf.int/en/computing/our-facilities/supercomputer). 3 HPC – primer iz prakse Pred dobrim letom dni sem tudi sam kot vodja projekta sodeloval pri celoviti posodobitvi strojne in programske opreme HPC sistema v slovenskem podjetju. Obstojeci HPC sistem priznanega globalnega proizvajalca je sicer še vedno služil namenu vendar je bil zaradi zastarele strojne opreme nevzdržno potraten. Zavzemal je veliko prostora, poraba energije (za delovanje in hlajenje) je bila ogromna, poleg tega pa je bilo vzdrževanje strojne opreme zaradi zastarelosti predrago. Narocnik se je na podlagi ponujenih rešitev najprej odlocal med samostojno HPC postavitvijo in HPC oblacno storitvijo. Na podlagi primerjav, referenc in primerov dobre prakse se je odlocil za nakup novega lastnega HPC sistema. Izbira je temeljila na Fujitsu HPC strojni in programski rešitvi, ki se je ustrezno navezovala na njihova orodja za simuliranje v hidrodinamiki in je bila prej preizkušena v proizvajalcevem demonstracijskem centru. Iz primera lahko navedem, da je v skoraj desetletju tehnologija na podrocju HPC sistemov, kar v osnovi pomeni na podrocju IKT tehnologij napredovala v tolikšni meri, da se je podobno performancno zmogljiv sistem prostorsko skrcil iz nekaj polnih strežniških omar na obseg opreme, ki zasede nekaj vec kot polovico strežniške omare. To posledicno pomeni tudi precejšnje prihranke na potrebni energiji za delovanje in hlajenje. Srce implementirane rešitve je Fujitsu CX2550 M2 (Intel Xeon E5-2680v4) arhitektura Intel strežniških rezin za zagotovitev velike procesne moci, Fujitsu RX2540 M2 glavni (head node) in nadzorni strežnik. Strežniške rezine in glavni strežnik so med seboj logicno/programsko povezane preko Fujitsu HPC Cluster Suite programske rešitve za high-performance cluster computing, strojno pa preko Infiniband omrežja in Ethernet povezave (Brocade ICX6430). Dodatna povezava je nadzorna Ethernet povezava (Brocade ICX6430), ki služi za nadzor in upravljanje posameznih komponent celotnega sistema. Operacijski sistem na strežnikih so Red Hat EL HPC 1-2SOC. Podatki se centralno hranijo na diskovnem sistemu, ki je preko FC protokola povezan z sekundarnim glavnim strežnikom (Fujitsu RX2540 M2) ta pa naprej preko NFS protokola do vseh ostalih strežnikov in rezin. Na lokalno omrežje podjetja narocnika pa je celoten sistem povezan preko Ethernet stikala za upravljanje (Brocade ICX6430). HPC Cluster je sestavljen iz 4 glavnih komponent: o HPC-HEAD – glavni strežnik, ki skrbi za dostop do clustra, instalacijo racunskih strežnikov, sinhronizacijo in administracijo clustra, o HPC_NFS – strežnik, ki skrbi za prezentacijo diskovnih kapacitet preko NFS protokola za cluster in preko programske opreme za dostop uporabnikom, o Racunski strežniki – na njih se izvajajo racunske operacije, o Diskovno polje – Hramba in izmenjava podatkov, inštalacije simulacijske programske opreme in drugega software-a, ki mora biti na voljo vsem node-om. HPC Cluster Suite Edition pa je sestavljen iz sledecih komponent: o HCS installer in deployment Manager, o Fujitsu HPC Kit, o Melanox OFED, o MPI knjižnice, o HPC knjižnice, o HPC paralelne knjižnice, o Cluster Monitoring. Slika 8: HPC Cluster Manager (vir: https://sp.ts.fujitsu.com/dmsp/Publications/public/ds-hpc-cluster-suite-en.pdf). 4 Zakljucek V prispevku oziroma v vsakem posameznem poglavju so predstavljeni le osnovni podatki in pojmi o HPC sistemih vendar pa lahko z gotovostjo recem (na podlagi informacij, ki sem jih pridobil), da današnje sodobno življenje brez teh ni vec možno saj se uporabljajo domala na vseh podrocjih našega življenja ceprav tega mi v ozadju ne zaznamo. Razvidno je tudi, da zmogljivost HPC sistemov nenehno zelo napreduje, še posebej v zadnjih letih ali desetletju. Vseeno pa bo po mojem mnenju velik preskok lahko naredila le povsem nova tehnologija, ki se v razlicnih oblikah že raziskuje (npr. Kvantni racunalnik, DNK podatkovne shrambe …) vendar je trenutno težko napovedati v katero smer bo tehnologija zavila. 5 Viri in literatura https://www.ecmwf.int/ https://en.wikipedia.org/wiki/Supercomputer https://www.24ur.com/foto-predstavili-najvecji-racunalnik-v-sloveniji-ki-je-v-sluzbi-drzavljanov.html https://stfc.ukri.org/files/developing-next-generation-climate-and-weather-forecasting-models/ http://www.fujitsu.com/lu/solutions/business-technology/hpc/ e-Volitve17 17 Mentor: doc. dr. Rok Bojanc. Avtor: Gorazd Pavlin Rijavec V razvitih družbah so volitve politicni postopek za izbiro predstavnikov ljudstva v najpomembnejših državnih organih in inštitucijah, katere lahko volijo volilni udeleženci, ki so polnolnoletni in državljani Republike Slovenije. Kljub ustavni ureditvi volilne pravice kot ene od temeljnih politicnih pravic državljanov je trend udeležbe na volitvah v upadanju. Razlogov za to je vsekakor vec in bi potrebovali strokovno analizo s katero bi na nacionalni ravni dolocili smernice za boljšo volilno udeležbo. Poleg klasicnega volilnega sistema in razlicnih oblik elektronskega glasovanje, so se z razvojem sodobnih informacijskih tehnologij zaceli razlicni projekti povezani z idejo E-Volitev, oziroma I-Volitev in M-Volitev (internetne in mobilne volitve), ki omogocijo volilcem, da oddajo volilni glas preko interenta s pomocjo osebnega racunalnika oziroma mobilne naprave. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile razlicne oblike e-glasovanja že precej uveljavljena oblika volilnega glasovanje, vendar so tako v državah evropske unije kot v ZDA zaceli razmišljati o posodobitvah volilnih sistemov, ki bi volivcem ponudili možnost lažjega in enostavnejšega glasovanja. Kljub vsemu pa so v nekaterih državah e-volitve oziroma i-volitve izvedli z rezultati, ki so bili zavezujoci. Kot primer evropskih držav naj izpostavim Nizozemsko, Švico in predvsem Estonijo, ki je leta 2005 pricela z interenetnimi volitvami na obcinski ravni. Takrat je e-volilni glas oddalo približno 9000 volilcev. Po podatkih Estonske vlade naj bi na zadnjih parlamentarnih volitvak e-volilni glas oddala tretjina volilnih upravicencev. Vsekakor pa je pri razlicnih elektronskih oblikah glasovanja potrebno upoštevati prednosti in slabosti ter predvsem tveganja, ki so v veliki meri povezana z varnostjo tovrstnih volilnih sistemov. Pri volitvah je varnost zaradi zagotavljanja demokraticnih nacel poglavitnega pomena, seveda pa je pri e-volilnih sistemih varnost toliko vecji izziv, saj se v veliki meri uporabljajo decentralizirane informacijske arhitekture. Poleg tehnoloških varnostnih zahtev so poglavitnega pomena pravne zahteve, ki dolocajo okvir demokraticnih volitev ter ekonomske in ostale zahteve, ki postavljajo tehnološko varnostni okvir e-volilnega sistema. Pomembno vlogo pri uvajanju informacijskih tehnologij in tehnoloških novosti ima ozavešcanje družbe in posledicno uporaba sodobnih tehnologij, ki pa je v prvi vrsti na strani države in politike, da pokaže politicno voljo pri zacetku razvoja in uvajanja ivolilnega sistema. Ce spremljamo razvoj informacijskega napredka in družbe so internetne volitve zgolj vprašanje casa in trenutka, ko bo potrebno narediti prvi resni korak k realizaciji tovrstnega sistema. Kljucne besede: E-Volitve, Demokracija, elektronsko glasovanje, mobilno glasovanje, varnost elektronskega glasovanja, standarizacija e-volitev in e-glasovanja, politicna podpora e-volitev. 1 Demokracija in volitve Volitve so politicni postopek oziroma sistem pri katerem volilni upravicenci oddajo svoj glas in na ta nacin izberejo svoje predstavnike. So osnovni pogoj za demokraticno oblikovanje najpomembnejših državnih organov. Volitve v Sloveniji so opredeljene oziroma zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije na katerih lahko sodelujejo volilni udeleženci, državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 18 let. V Republiki Sloveniji je uveljavljen proporcionalni volilni sistem pri katerem se mandate razdeli sorazmerno s podporo, ki jih na volitvah posamezne skupine dajo posameznim kandidatom in listam. V sodobnih ustavnih ureditvah je volilna pravica, ena od temeljnih politicnih pravic državljana, opredeljena z ustavo, ki poudarja splošnost in enakost volilne pravice. Splošna volilna pravica pomeni, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen. Enaka volilna pravica pa opredeljuje, da ima vsak glas volivca enako vrednost – vsak volivec ima en glas in noben glas nima prednosti pred drugimi. V Republiki Sloveniji ima vsak volivec neposredno volilno pravico in pomeni, da volivci sami, brez posrednika glasujejo za clane predstavniškega sveta. Tako se v Sloveniji volijo poslanci Državnega zbora. Posredna volilna pravica pomeni, da volivci izberejo samo elektorje oziroma predstavnike, ki potem izvolijo clane predstavniškega sveta. Tako se v Sloveniji volijo clani Državnega sveta. V Republiki Sloveniji volilna zakonodaja doloca svobodno volilno pravico, da volivci svobodno izbirajo med razlicnimi kandidati oziroma listami, da svojo pravico uveljavijo ali ne in da je tudi pri glasovanju zagotovljena svoboda, kar je nelocljivo povezano s tajnostjo glasovanja. V volilni imenik so vpisani državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališcem v Sloveniji, državljani EU s stalnim prebivališcem v Sloveniji, državljani Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališca v Sloveniji, in imetniki volilne pravice za volitve v Evropski parlament. Izjema od nacela splošnosti in enakosti volilne pravice je volilna pravica pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti. Pravico voliti in biti voljen za predstavnika te skupnosti v Državnem zboru imajo samo pripadniki teh skupnosti, ne pa vsi državljani. Ti skupnosti imata v Državnem zboru vsaka po enega poslanca, ki ju volijo le pripadniki skupnosti. Kot slovenski državljani pa pripadniki teh skupnosti na podlagi splošne volilne pravice oddajo glas tudi za liste kandidatov, ki se potegujejo za poslanska mesta v Državnem zboru. Osnova za izvajanje volilnega sistema, ki ga uporabljamo v Republiki Sloveniji je demokraticna politicna ureditev, ki je dolocena s 1. clenom Ustave Republike Slovenije. Že sama beseda demokracija je sestavljena iz besed demos in kratios, ki v gršcini pomenita »vladavina ljudstva« in kot oblika vladavine in pravica vladati izhaja iz ljudstva samega. Skozi zgodovino so se seveda oblike demokracije spreminjale in demokraticne družbe so s casom postajale politicno, ekonomsko in moralno vedno bolj stabilne in legitimne. Kot sestavni del demokracije in sodobne demokraticne družbe naj omenim zagotavljanje clovekovih pravic in svobošcin ter dostojanstva vseh državljanov, ki med poglavitnimi elementi dolocajo, da imamo državljani v Republiki Sloveniji pravico do življenja, svobode gibanja in izražanja, nedotakljivosti clovekove zasebnosti, pravice do poštenega sojenja in ne nazadnje do volilne pravice ne glede na njeno obliko. 2 Kaj so e-Volitve oziroma elektronsko glasovanje? Pri terminih e-Volitve, i-Volitve, m-volitve je potrebno poudariti in opredeliti razlicne oblike elektronskega glasovanja oziroma e-glasovanja, ki s pomocjo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (elektronskih medijev), kot so racunalnik, telefon, televizija, elektronska glasovalna postaja (kiosk) ali z zasloni na dotik volilnim upravicencem omogoca glasovanje od blizu ali na daljavo. Od blizu pomeni, da poteka glasovanje s pomocjo elektronske glasovalne naprave na doloceni lokaciji. To so lahko klasicna volišca kot jih poznamo in uporabljamo pri klasicnem volilnem sistemu z volilnimi listki ali posebno prirejena volišca, kot primer volišca prirejena osebam za posebne potrebe. Od dalec pa pomeni, da gre za glasovanje prek interneta z oddaljene lokacije (npr. od doma) ali z mobilnimi napravami (npr. mobilni telefoni, tablice, ipd. naprave), kjer zaradi brezžicnih tehnologij nismo omejeni na uporabo naprave in samo glasovanje z dolocene lokacije. V primeru, da izhajamo iz lokacije, kjer volilni upravicenec oddaja svoj glas, lahko razlikujemo dva tipa elektronskega glasovanja: • sistem za glasovanje v nadzorovanem okolju z razlicnimi oblikami naprav za elektronsko glasovanje (opticni bralniki, DRE zasloni na dotik, luknjalniki, ipd. naprave), za katere je znacilno, da so namešcena na predhodno dolocenih volišcih s strani vlade in državne volilne komisije • sistem za glasovanje v nenadzorovanem okolju izven volišc obicajno preko internetne povezave z razlicnimi napravami kot so osebni racunalniki, mobilne naprave, posebni »kioski«, ki so namešceni na javnih krajih izven volišc ipd. Elektronsko glasovanje na volišcih že nekaj desetletij uporabljajo v nekaterih državah ZDA. V Evropi so ga že uporabljali npr. v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemciji in še nekaterih drugih državah. Pri teh sistemih je prednost predvsem pri olajšanem štetju glasov in možnost preprecitve zlorabe. Elektronsko glasovanje na daljavo naj bi kot prvi uporabil ameriški astronavt Wolf, ki je leta 1997 iz vesoljske postaje Mir oddal svoj glas preko elektronske pošte. To so bili prvi poskusi na podlagi katerih so se z razvojem informacijskih tehnologij zacele porajati razlicne ideje, zamisli in poskusni projekti v razlicnih državah sveta. Ponekod so bili tovrstni projekti uvedeni zgolj na lokalni ravni kot npr. na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. V Estoniji pa so e-volitve izvedli že veckrat. Leta 2007 so kot prvi na svetu e-volitve izvedli na državni ravni. 3 Vrste e-glasovanja Glasovanje z luknjanimi karticami S sistemom glasovanja z luknjanimi karticami, imenovano tudi punch-card, je glasovnica kartica pri kateri volivci s priloženo napravo za luknjanje izbirajo kandidata ali listo. Ko je preluknjan glasovalni listic, se lahko odvrže v volilno skrinjico ali pa se vstavi v posebno elektronsko glasovalno napravo na samem volišcu, ki zabeleži volilni glas. Najbolj pogosta sta dva sistema glasovanja z luknjanimi karticami, to sta »Votomatic« in »Datavote«. Prvi sistem je sestavljen iz dveh delov: luknjana kartica in seznam kandidatov s priloženo volilno številko. Pri drugem sistemu so kandidati napisani na volilnem listu, kjer je vsak kandidat oznacen z enim krogcem. DRE elektronske glasovalne naprave Z napravo DRE se glasovanje lahko izvede na dan volitev ali pa se izvede predcasno glasovanje. Za volivca je naprava lažje razumljiva, saj mora samo pritisniti gumb, ki oznacuje izbranega kandidata. Po koncanih volitvah ali referendumu naprava DRE zabeleži koncne rezultate glasovanja v pomnilniško komponento ali pa v tiskano obliko. Sistem omogoca tudi prenos posameznih glasov ali skupnih glasov na centralno lokacijo, kjer se lahko rezultati združijo na enem osrednjem mestu. Pri tovrstnih napravah imajo korist slabovidni, saj lahko glasujejo brez pomoci drugih oseb. Opticni bralniki Opticni bralniki se uporabljajo tako za branje kot za štetje glasov. Sistemi za opticno skeniranje kombinirajo uporabo papirja z elektronskimi napravami. Vsi sistemi imajo fizicno oprijemljivo volilno glasovnico, ki je otipljiv dokaz volivcevega dejanja. Takšen sistem omogoca rocno preverjanje volilnih glasovnic. Velika prednost je tudi, da se lahko preštejejo vse glasovnice iz enega mesta, kar pohitri celoten postopek. Sistem je enostaven za volivca, ker se zanj ne spremeni veliko, saj lahko še vedno oznaci svojo izbiro na glasovnici. V kolikor bi sistem zaradi kateregakoli vzroka zatajil, bi glasovnice še vedno lahko prešteli rocno. VVPAT revizija glasu volivca VVPAT oziroma voter verifed paper audit trial ali preverjen tiskani zapis ni sistem za e-glasovanje, ampak naprava, ki se lahko kombinira z razlicnimi oblikami glasovalnih sistemov, ki ne dokumentirajo glasov. VVPAT pomeni, da se vsak glas, ki je bil oddan elektronsko, natisne na papir. VVPAT se uporablja kot neodvisno orodje za preverjanje glasovalnih naprav z namenom, da volivci preverijo svoj glas, za odkrivanje morebitnih goljufij ali okvar in za revidiranje shranjenih elektronskih rezultatov. Internetno glasovanje Kadar govorimo o internetnem glasovanju je oddaja ali prenos volilnega glasu izvedena preko internetne ali druge ITK povezave. Internetno glasovanje je lahko v razlicnih oblikah, odvisno od tega, ali se uporablja v nenadzorovanih okoljih npr. oddaljeno internetno glasovanje ali pa nadzorovano glasovanje s »kiosk« glasovalnimi napravami. Pri oddaljenem internetnem glasovanju niso niti naprave niti fizicno okolje pod nadzorom volilnih uradnikov. Volivci lahko prakticno oddajo svoj glas kjerkoli (od doma, na delovnem mestu, na javnih mestih …). Volilni glas je potem poslan preko internetne povezave. Druge možnosti kot npr. internetne volilne so »kiosk« glasovalne naprave in se nanašajo na sisteme, kjer volivci oddajo svoje glasove prek odjemalskih naprav, ki so fizicno na uradnih volišcih ali pa na javnih krajih. V obeh primerih so strojne in programske komponente pod nadzorom volilnih uradnikov. 4 Prednosti in slabosti e-volitev Ko govorimo o prednostih in slabostih e-volitev, je potrebno pri tovrstnih vprašanjih odgovore iskati s širšim pogledom in distanco na kompleksnost sistema tako v smislu tehnološkega izziva kot družbeno socialnih vidikov geopoliticnega podrocja. Pomembnejši dejavniki so uporaba interneta pri aktivnih volilnih upravicencih in javno mnenje prebivalstva. Zagotoviti je potrebno ustavno-pravno podlago, da je izvedba e-volitev sploh možna. Izziv pri uvedbi e-glasovanja je vsekakor zagotovitev svobode in tajnosti pri samem postopku, pri tem je pomembno, da lahko glasujejo samo legitimni registrirani aktivni volivci. Obenem je potrebno zagotoviti preprecitev lažnih glasov, evidenco opravljenih glasov ter locitev med glasovanjem in identifikacijo volivca. Vsi omenjeni vidiki, gradniki in dejavniki tako ustvarjajo argumente za in proti e-volitvam. Prednosti e-volitev: • e-volitve in elektronsko glasovanje lahko izboljša glasovalni postopek za ljudi s posebnimi potrebami, da glasujejo sami, enostavno in tajno (npr. s pomocjo avdio glasovnic za slabovidne volivce); • pri zapletenih volilnih sistemih e-volitve omogocajo hitrejše štetje glasov in izracun koncnih rezultatov volitev; • pri e-volitvah so rezultati bolj zanesljivi, saj je možnost cloveških napak pri štetju manjša; • e-volitve ponujajo možnost vecjezicnih glasovnic; • omogoca volivcem oddajo glasu v kateremkoli volilnem okraju, in olajša glasovanje državljanom, ki so prej glasovali prek pošte; • e-volitve lahko preprecijo možnost goljufij na volišcih in med prenosom ter izracunom koncnih rezultatov; • zmanjšanje napak in ni neveljavnih glasovnic; • omogoca dolgorocno stroškovno ucinkovitost z zmanjšanjem volilne birokracije poštnih stroškov, stroškov tiskanja itd.; • potencialno lahko zmanjša tako imenovano družinsko glasovanje (prodajo glasov) v primerjavi s poštnim glasovanjem, ki omogoca veckratno glasovanje; • spodbuja vec volivcev, da oddajo svoj glas na daljavo, in poviša možnost visoke volilne udeležbe za mobilne volivce; • prilagojenost sodobnemu nacinu življenje v digitalni družbi. Slabosti oziroma tveganja e-volitev: • tehnološka zahtevnost in upravljanje tveganj, kot so zagotavljanje tajnosti, varnosti, veljavnosti in transparentnosti glasovanja; • nezaupanje v tehnologije glasovanja, neenak dostop do interneta; • zmanjšanje socialnega vidika volitev (volitve kot ritual druženja oziroma obred); • znižana raven nadzora s strani volilne komisije in visoka odvisnost od tehnicnih strokovnjakov; • nezakoniti vpogledi tretjih oseb v glasovalni proces (napadi hekerjev); • možnost, da ne bi v celoti digitaliziran sistem zmogel dolociti koncnih rezultatov volitev ali pa da bi primanjkovalo rezervnih podatkovnih baz, kar bi povzrocilo skoraj nemogoco situacijo ponovnega štetja glasov; • potrebno dodatno izobraževanje volivcev; • pomanjkanje mednarodno priznanih standardov in certifikacij sistemov za e-volitve in e-glasovanje; • možnost manipulacij s strani manjše skupine notranjih sodelavcev in politicnih akterjev; • težje je odkriti in prepoznati vire napak ter tehnicne okvare kot pri postopkih klasicnih volitev (pomanjkanje in razumevanja sistema s strani nestrokovnjakov); • povecanje stroškov sistema (nakup in vzdrževanje e-volilnega sistema) • tveganje izgube javnega zaupanja v proces volitev in referendumov. 5 Teoreticni koncept i-volitev Pri e-volitvah oziroma, ce se bolj osredotocimo na internetne volitve (i-volitve), se teoreticni koncept postopka tovrstnih volitev precej razlikuje od klasicnega modela volitev in ostalih nacinov elektronskega glasovanja. I-volilni sistem mora zagotoviti oziroma izpolniti naslednje osnovne volilne zahteve opredeljene v pravnih aktih, ki se nanašajo na volitve: • voliti smejo samo volivci, ki so registrirani in imajo volilno pravico; • vsak volivec sme voliti samo enkrat; • vsak glas oddan s strani upravicenega volivca mora biti zabeležen tako kot je izbral volivec; • obstajati mora možnost, da se preveri ali je bil glas pravilno zabeležen v sistem; • v sistemu ni možno ugotoviti kako je volil posamezni volivec. S tehnološkega vidika je elektronski volilni sistem na daljavo kot na primer i-volilni sistem z razliko od klasicnega volilnega sistema veliko bolj kompleksen. Pri klasicnem volilnem sistemu se volilni imenik volivcev naredi na posameznih volišcih na podlagi centralnega registra državljanov. Pri elektronskih volitvah se uporablja centralni volilni imenik, kjer se za volilne upravicence kreirajo enolicne identifikacije s katerimi se volivci na samih volitvah predstavijo volilnemu informacijskemu sistemu. Ko volilni upravicenec dobi volilno pravico preko e-volilnega sistema, se mora pred samimi volitvami registrirati v e-volilni sistem, da izkaže svojo identiteto. Ta postopek se lahko opravi po elektronski poti z razlicnimi oblikami odjemalcev kot npr. registracijski in volilni terminal na volišcih, ce glasujemo preko interneta pa je to lahko osebni racunalnik ali mobilna naprava. Pri sami registraciji se uporabnik poveže na registracijski strežnik, kjer registracijski sistem ugotovi ali ima oseba, ki se je registrirala v sistem, volilno pravico. V primeru, da ima volivec potrjeno volilno udeležbo, se izvede postopek kreiranja javnega in zasebnega kriptirnega kljuca, ki se shranita javni na strani sistema, zasebni pa na strani naprave. Na tovrsten nacin je postopek registracije volivca preko e-volilnega registracijskega sistema koncan. Po uspešni registraciji sistem omogoci volivcu povezavo do sistema volilnih strežnikov, ki ga sestavljajo strežnik za overjanje volivcev, glasovalni strežnik in strežnik, ki zakrije sledi od kod je posamezni volivec glasoval. S tem strežnikom oziroma sistemom se zagotavlja anonimnost glasovanja. Strežniki za overjanje volivcev so tako kot ostali gradniki sistema v redundantni postavitvi in so tako kot registracijski strežniki povezani z volilnim imenikom, ki v tem primeru preverijo ali je volivec vpisan v volilni imenik ter ali volivec še ni glasoval. V primeru, da je postopek v redu, volivec izbere kandidata oziroma listo in svojo glasovnico oznaci z nizom znakov, po katerem lahko kasneje identificira svoj volilni glas. Sledi kriptografsko šifriranje s katerim strežnik za overjanje pripravi tako imenovano zakrito glasovnico, s katero v primeru prave identifikacije strežnik za overjanje posreduje glasovalni napravi podatek, da je njegova identifikacija pravilna in lahko odda glas, ki ga sprejme glasovalni strežnih. Volivec prejme obvestilo o uspešnem glasovanju. Glasovalni strežnik ni povezan s strežnikom za overjanje, prav tako ne vsebuje podatkov, po katerih bi se dalo povezati volivca s podatki na strežniku za overjanje ali v volilnem imeniku. Na koncu varnostni sistem poskrbi, da se za volivcem zabrišejo informacijske sledi in, da ni mogoce identificirati, s katere naprave je kateri od volivcev oddal glas. Obenem mora tako kompleksen sistem zadovoljiti najvišjim zahtevam glede brezprekinitvenega delovanja, zanesljivosti programske opreme in verifikacijo, visoko zašcito pri komunikaciji med gradniki sistema ter varnostno zašcito proti napadom in vdoru v sistem. 6 Vprašanje varnosti predvsem i-volitev Pri vprašanju varnosti volitev tako klasicnih kot e-volitev so mnenja splošne kot strokovne javnosti precej deljena in do velike mere sovpadajo s prednostmi in slabostmi volilnih sistemov. Že pri uporabi “klasicnih” elektronskih volitev oziroma uporabi elektronskih volilnih naprav je na nekaterih volitvah po svetu prišlo do številnih težav, kot so na primer namešceni posebni racunalniški program oziroma volilni virus s katerim je bilo možno neopazno ponarejanje elektronskih glasov (dokaz je izvedla Princetonska univerza). Pri volitvah je varnost zaradi zagotavljanja demokraticnih nacel poglavitnega pomena, seveda pa je pri e-volilnih sistemih varnost toliko vecji izziv, saj so v veliki meri konceptualno decentralizirane arhitekture. Sistem e-volitev mora tako zadovoljiti tehnološkim potrebam kot so npr. razlicni internetni napadi (DDOS), virusi, trojanski konji, zavajanje volivcev (web phishing), lažni strežniki (web spoofing) ipd. Poleg tehnoloških varnostnih zahtev so poglavitnega pomena pravne zahteve, ki dolocajo okvir demokraticnih volitev ter ekonomske in ostale zahteve, ki postavljajo tehnološko varnostni okvir e-volilnega sistema. 7 Primeri e-volitev v tujini V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile razlicne oblike e-glasovanja že precej uveljavljena oblika volilnega glasovanje, vendar so tako v državah evropske unije kot v ZDA zaceli razmišljati o posodobitvah volilnih sistemov, ki bi volivcem ponudili možnost lažjega in enostavnejšega glasovanja. Lahko bi rekli, da je bilo leto 2000 prelomno saj so v številnih državah izvedli precejšnje število e-volilnih analiz in razlicnih pilotskih projektov. V veliki meri držav so od tovrstnih pilotskih projektov odstopili zaradi razlicnih pomanjkljivosti in potencialnih varnostih vprašanj, ki so se pojavljale v javnostih. Kljub vsemu pa so v nekaterih državah e-volitve oziroma i-volitve izvedli z rezultati, ki so bili zavezujoci. 7.1 Nizozemska: Elektronski sistem glasovanja so na Nizozemskem uporabljali približno 20 let. Nizozemska vlada je leta 2004 uvedla internetno glasovanje s sistemom RIES (ang. Rijnland Internet Election System), ki je omogocal tudi oddajo volilnih glasov državljanom živecim v tujini. Tako je svoj glas leta 2004 preko interneta oddalo 70.000 ljudi, kar je Nizozemski sistem takrat uvršcalo med najvecje internetne volilne sisteme. Sistem RIES je takrat omogocal kriptografijo z "end-to-end" preverljivostjo, kar je volivcu omogocalo, da preveri ali je njegov glas pri oddaji bil upoštevan. Nizozemska vlada je leta 2007 po priporocilih odbora za varnost prešla nazaj na klasicno rocno štetje volilnih listicev. Preiskovalna komisija je ugotovila, da Ministrstvo za notranje zadeve, ki je odgovorno za organiziranje volitev, nima dovolj strokovno usposobljenega osebja, kar je povzrocilo preveliko odvisnost od zagotovil proizvajalcev e-volilnih sistemov. Zaradi tega je bil leta 2013 ustanovljen vladni odbor, ki je preuceval možnost razvoja in uporabe e-glasovanja na Nizozemskem. Ugotovil je, da bi uvedba e-volitev lahko prinesla pozitivne ucinke na glasovanje in štetje glasov. Sistem klasicnega rocnega štetja volilnih listicev so uporabljali tudi na zadnjih vladnih volitvah leta 2017. 7.2 Švica: V Švici so priceli projekt elektronskega glasovanja (internetnega glasovanja) že leta 2000. Zacelo se je s skupnim projektom na nacionalni in kantonski ravni (Ženeva, Neuchatel, Zürich). Trije kantoni so razvili svoje e-volilne sisteme. Leta 2011 so dodatno ustanovili usmerjevalni odbor, ki je bil sestavljen iz treh kantonskih predstavnikov, predstavnikov zvezne vlade in zveznega kanclerja, ki mu je predsedoval. Od leta 2000 so projekt elektronskega glasovanja razvijali previdno in dosledno, saj je bilo izvedeno 150 poskusov na zvezni ravni. Poleg tega so opravili številne teste na kantonski in obcinski ravni. Poleg treh kantonov (Ženeva, Neuchatel, Zürich) so se vkljucili v e-volilni projekt tudi drugi kantoni, z namenom omogociti glasovanje državljanom, ki živijo v tujini. Preizkusi so bili usmerjeni v uporabo e-glasovanja na referendumih, pozneje pa tudi na parlamentarnih volitvah. Nadaljnji koraki, vkljucno z uporabo elektronskega podpisa, referendumskih zahtev in predlogov kandidatov za parlamentarne volitve, so še vedno v teku. Zvezni svet je sprejel tri porocila, v katerih je bil e-volilni sistem predstavljen in ocenjen, dodana pa so bila tudi priporocila za nadaljnji razvoj projekta. Pravna podlaga za e-volitve je v Švici urejena na ravni parlamenta, vlade in zveznega kanclerja. 7.3 Estonija: Razprave o uvedbi internetnih volitev so se zacele že leta 2001 in leto dni pozneje je e-glasovanje postalo zakonsko dovoljeno. Poleti leta 2003 je državni volilni odbor pricel s projektom e-volitev. Na javnem razpisu je bilo izbrano podjetje Cybernetica, ki mu je bilo zaupano razvijanje e-volilnih sistemov. Ti naj bi vkljucevali uporabo pametnih kartic in elektronskih podpisov. Konec leta 2004 je bil izveden prvi test celotnega e-volilnega sistema v casu posvetovalnega referenduma v prestolnici Talin. Estonski internetni volilni sistem ponuja razlicne nacine volivceve identifikacije. En od nacinov je z osebno kartico kjer sistem zahteva PIN-kodo, racunalnik z internetnim dostopom, bralnik pametnih kartic ter zahtevano programsko opremo. Druga opcija je digitalni osebni dokument, ki omogoca identifikacijo osebe v elektronskem okolju in digitalno podpisovanje. Tretja opcija pa je prenosni digitalni osebni dokument z naslednjimi zahtevami: prenosna SIM-kartica s PIN-kodo in certifikati, racunalnik z internetnim dostopom in prenosni telefon. Estonski volivci lahko testirajo e-volilni sistem na posebni spletni strani, kjer preverijo, ali imajo pravšnjo programsko opremo in identifikacijske naprave. Leta 2005 so bile izvedene internetne volitve na obcinskih volitvah, kjer je glasovalo vec kot 9.000 volivcev, in od takrat je internetno glasovanje uzakonjeno na vseh volitvah, kot eden od nacinov glasovanja. Tako je možno glasovati na obcinskih, nacionalnih in evropskih volitvah. Nacin glasovanja je vedno enak, saj morajo volivci oddati svoje glasove prek interneta, od desetega do cetrtega dne pred volilnim dnevom. Takšno obdobje so izbrali, da lahko pobrišejo vse podvojene glasove do konca volilnega dne. Volivec ima možnost, da spremeni svoj elektronski glas na dva nacina: v obdobju predcasnega glasovanja na elektronski nacin ali pa se odloci za glasovanje na volilni dan, kjer glasuje s papirno glasovnico. Na volilni dan ima papirna glasovnica prednost pred elektronsko in tudi na ta dan ni možno spremeniti svojega elektronskega glasu. Leta 2012 so ustanovili poseben odbor za elektronsko glasovanje, ki je odgovoren za internetne volitve, državni volilni odbor pa ima nadzorno vlogo. 7.4 Slovenija: Prva zakonodajna pobuda za uvedbo e-volitev na državni ravni se je pojavila leta 2003 v okviru vladnega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor. Predlog v Državnem zboru ni dobil podpore. Istega leta je Vlada RS ustanovila Projektni svet projekta elektronske volitve, ki je leta 2004 predstavil Študijo o izvedljivosti e-volitev s predlogi implementacije. Leta 2007 je Vlada RS imenovala delovno skupino za izvedbo e-volitev ter pripravila in v okviru interdisciplinarne strokovne razprave o uvajanju elektronskega glasovanja v Sloveniji na Fakulteti za družbene vede predstavila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor, ki bi uredil zakonsko podlago za uvedbo e-volitev. Predlog zaradi pomanjkanja politicne podpore kasneje ni bil vložen v parlamentarno proceduro. Decembra 2008 je Vlada RS ponovno oblikovala delovno skupino za spremembo zakona o volitvah, ki bi preucila tudi možnosti za uvedbo e-volitev. V politicni razpravi, ki je sledila leta 2009, se je pokazalo, da še vedno ni politicne volje za spremembo zakonodaje, ki bi vodila k e-volitvam. Novo pobudo za uvedbo e-volitev je predstavilo Ministrstvo za notranje zadeve leta 2013, ki pa v javnosti prav tako ni dobila širše podpore in je bila zaradi nastopa vladne krize umaknjena. Vzpostavitev možnosti za e-volitve se je zopet pojavila leta 2014 v delovnem osnutku koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018. Možnost za elektronsko glasovanje na volišcih je odprla novela Zakona o volitvah v Državni zbor iz julija 2006, ki je v 79 .a clenu dolocila, da lahko okrajna volilna komisija doloci eno volišce, ki je dostopno invalidom, in na tem volišcu omogoci glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in glasovalnimi stroji. Glasovalni stroji so bili prvic uporabljeni oktobra 2006 na lokalnih volitvah. 8 Zakljucek Vprašanje uvedbe e-volitev oziroma i-volitev lahko delimo na dva poglavitna dela oziroma vprašanji. Prvo je vprašanje ali je tehnologija, ki jo imamo trenutno na razpolago sposobna zagotavljati tako funkcionalno kot varnostno zadovoljivo izvedbo volitev. Z razvojem razlicnih tehnologij kot npr. veriženje podatkovnih blokov (Blockchain), se odpirajo nove možnosti na podrocju tehnoloških izvedb glasovanja na daljavo, vendar pa je pomanjkljivost novih tehnologij, da so premalo preizkušene in dovršene, da bi odgovorile na vso tehnicno problematiko glasovanja na daljavo. Drugi pogled ali vprašanje je socialni vidik, ki je do neke mere tesno povezan s tehnologijo oziroma sprejemanjem družbe pri tovrstnih spremembah kot je volilni sistem in nacin volilnega glasovanja. Pomembno vlogo pri uvajanju informacijskih tehnologij in tehnoloških novosti ima ozavešcanje družbe in posledicno uporaba sodobnih tehnologij, ki pa je v prvi vrsti na strani države in politike, da pokaže politicno voljo pri zacetku razvoja in uvajanja i-volilnega sistema. Ce spremljamo razvoj informacijskega napredka in družbe so internetne volitve zgolj vprašanje casa in trenutka, ko bo potrebno narediti prvi resni korak k realizaciji tovrstnega sistema. 9 Viri in literatura https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/PoliticniSistem/VolitveInVolilniSistem https://journals.openedition.org/revus/2548?lang=sl http://www.si-ca.si/kripto/kr-volitve.htm https://www.e-voting.cc/en/ http://aceproject.org/ace-en/focus/e-voting/types-of-e-voting http://www.inepa.si/e-participacija-evropa/2014/07/e-volitve-slovenija/ http://uploadi.www.ris.org/editor/1233837174i-volitve_v_Sloveniji.pdf http://www.elections.ca/content.aspx?section=res&dir=rec/tech/ivote/comp&document=benefit&lang=e http://aceproject.org/ VODENJE TIMA – AGILNE METODE18 18 Mentor: mag. Irena Deželak. Avtorica: Špela Fortin Nestabilno poslovno okolje oziroma trg je na nek nacin postal kopija naravnega sistema, kjer preživijo v skladu z »darwinizmom« tisti, ki so najbolj prilagodljivi – agilni. Kljucno za uspeh podjetij v sodobnem svetu je poleg neprestanega inoviranja tudi agilna organizacija, kar pomeni, da je »fit« , da se hitro prilagaja spremembam, ter da je v dobri kondiciji in s tem pripravljena na neprestano serijo sprememb. Zaradi nenehnih sprememb, hitrega prilagajanja, agilnega odlocanja se je seveda pojavila potreba po novih pristopih v nacinu vodenja ali z drugimi besedami - Management 3.0. Tako so se pred nekaj leti zacele razvijati agilne metode vodenja projektov, še posebej v tistih panogah, kjer so spremembe najhitrejše ( npr. IT korporacije ). Agilne metode se hitro selijo tudi v druge panoge in zagotovo velja, da se organizacijam, ki ne bodo poslovale po agilnih metodah, ne piše nic kaj dobrega. Kljucne besede: Agilne metode, Management, Scrum, agilne ekipe, metode vodenja 1 Management 3.0 Vsi v podjetju ustvarjamo zgodbo/soodgovornost za kvaliteto življenja v podjetju ali »Management is too important to leave to the managers.« Kakovost clanov znotraj agilnih ekip je izrednega pomena saj se pricakuje, da je agilna ekipa samoorganizirana in sposobna sama razviti produkt brez zunanje pomoci. Eden izmed principov agilnega manifesta namrec pravi, da nenehna težnja k odlicnosti izboljša agilnost. Clani teh timov morajo biti odlicni v svojem znanju, biti morajo zelo motivirani ter se nenehno izboljševati. Na drugi strani pa tradicionalni management pogosto ni naklonjen agilnim pristopom in predstavlja najvecjo oviro pri uvajanju le teh v organizaciji. Njihova najvecja skrb je, da bodo izgubili nadzor nad ljudmi in projekti oz. nalogami. Uporaba agilnih metod po vsem svetu skokovito raste, v zahodni Evropi in Ameriki pa so agilne metode postale že tako razširjenje, da za podjetja skoraj ne predstavljajo vec konkurencne prednosti. Skoraj polovica ekip uporablja Scrum metodo ( Google, IBM, Philips, Microsoft …), v zadnjem casu pa sta zelo popularni tudi metodi Kanban in Lean. 1.1 SCRUM ali v grucu do uspeha Slika 1: SCRUM (vir: delavnice CorpoHub). Zgodovina Scrum-a sega v leto 1986, ko sta Hirotaka Takeuchi in Ikujiro Nonaka v clanku z naslovom The New Development Game obiskovala ekipe, ki z novim in drugacnim pristopom zelo ucinkovito razvijajo produkte in ta pristop primerjala z igro rugby. Leta 1991 so ta pristop poimenovali Scrum, kar predstavlja en element igre rugby. Poznamo 3 bistvene stebre izvajanja Scrum-a ali agilnosti pri vodenju ekipe. • Transparentnost. • Retrospektivo. • Prilagodljivost. Znotraj treh stebrov pa mora ekipa imeti obvezo / zavezo, fokus, odprtost (za ideje, spremembe, drugacnost mišljenja, drugacni vidiki zadolžitev), spoštovanje in pogum. Slika 2: Prikaz Scrum. Scrum je najbolj razširjena agilna metoda organiziranja timov vendar težko govorimo o metodologiji, gre bolj za orodje, ki ga je enostavno za razumeti, vendar zelo težko obvladati. Scrum ne predpisuje natancno, na kakšen nacin je potrebno na nekem projektu ali pri dolocenih nalogah narediti stvari ampak to izbiro prepušca ekipi oz. timu. Pomembno je, da clani tima poznajo vrednost, vsak clan mora imeti obvezo in fokus, organizirajo pa se tako, da dodajo projektu vrednost in uspeh. V inovativnem managementu moramo zaposlenim pustiti tudi cas, ta je bistvenega pomena za kreativnost. 2 Tools/ orodja vodenja agilnih ekip 2.1 Moving Motivators Slika 3: Moving Motivators (vir: delavnice Corpohub). Motivacijske kartice so bile prvotnega pomena namenjene timskim vodjem oz. managerjem za briefinge zaposlenih 1/1, da so se seznanili kateri so tisti motivatorji, ki ženejo vsakega posameznika znotraj tima. Sedaj se v praksi uporabljajo zelo odprto znotraj celotnega tima, med start-up inovatorji in tudi v zasebnem življenju. 2.2 Delegation Poker To je metoda kjer se znotraj tima razdelijo naloge in zadolžitve po posameznikih. Naloge so razdeljene transparentno, brez nepotrebnega prekomernega nadzora. Vsak posameznik v igri pokra sam delegira stopnjo odgovornosti posamezne naloge. Slika 4: Delegation Poker (vir: delavnice Corpohub). 2.3 Pohvalnice Pohvalnice predstavljajo simbolicno nagrado/zahvalo za posameznika znotraj tima za dobro opravljeno delo, za pomoc ali samo kolegialno gesto. Napišejo se rocno in so javno izpostavljene na tocno dolocenem mestu za Pohvalnice, kjer so vidne celotnemu timu. Omogocajo odprtost tima, dnevno dobre prakse, boljšo komunikacijo in sodelovanje. Slika 5: Pohvalnice (vir: delavnice Corpohub). 3 Namesto zakljucka Za agilno delovno okolje je znacilna organska organiziranost, ki predstavlja timsko delo, visok nivo komuniciranja, majhno stopnjo formalizacije in standardizacije ter velika mera transparentnosti. Delovna mesta so razdeljena ohlapno in tako so opredeljene tudi delovne naloge. Vecina aktivnosti se izvaja v obliki projektnega dela z uporabo klasicnih in agilnih metod vodenja. Klasicne metode vodenja predstavljajo orodje znotraj katerega lahko z agilnim pristopom povecamo možnosti uspeha. »If you think you are leading, but no one is following, then you are only taking a walk.« John C. Maxwell 4 Viri in literatura Agile Lean Life Corpohub spletna stran Intervju (Blaž Kos, Voranc Kutnik) Informacije javnega znacaja na spletu Simon Sinek, Start with Why Analiziranje bilance stanja in izkaza poslovnega izida družbe19 19 Mentorica: izredni profesor, dr. Nevenka Maher. Avtorica: Špela Fortin Analiza pomeni razstavljanje celote na sestavne dele z namenom najti vzroke, ki so povzrocili nastanek pojava. Namen analize je spoznati sestavine pojava, ki vplivajo na njegov nastanek. Analiza poslovanje je empiricno strokovno opravilo , pri katerem presojamo ekonomski položaj podjetja , njegovo ucinkovitost , premoženjsko in financno trdnost ter uspešnost. Analiza preteklega poslovanja razkrije tiste dejavnike , ki vplivajo na poslovni rezultat. S pomocjo kvalitetne financne analize in z realizacijo ukrepov ter z ustrezno vizijo lahko podjetje v prihodnjem obdobju napreduje in še uspešneje posluje. Podjetja morajo biti v današnjem casu zelo dovzetna za razvito informacijsko funkcijo, ki ugotovi odmike, jih analizira in utemelji. Racunovodstvo je torej proces , katerega cilj je izdelava racunovodskih podatkov o preteklih poslovnih dogodkih. Ti pa so za financnike nepogrešljivi , saj je iz njih mogoce izlušciti koristne informacije za prihodnost. Racunovodski podatki so za financnika lahko koristni le , ce poznajo logiko njihovega nastajanja. Racunovodski podatki , kot proizvod racunovodskega procesa so surovina za financne odlocitve (Usenik, Lekše & Dular, 2000, 109 ). Kljucne besede: Analiziranje bilanc, poslovni izid, bilanca stanja, stroški, prihodki, dobicek, kapital, skupina Telekom Slovenije 1 Predstavitev podjetja Telekom Slovenije d.d. Telekom Slovenije je celovit ponudnik komunikacijskih storitev v Sloveniji. Prepoznaven je kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in racunalništva v oblaku ter multimedijskih vsebin. Skupina Telekom Slovenije sodi med celovite ponudnike komunikacijskih storitev v regiji JV Evrope, ki poleg nacionalnega operaterja telekomunikacij v Sloveniji preko odvisnih družb deluje tudi na trgih jugovzhodne Evrope, in sicer na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji, v Crni gori in v Makedoniji. Njena dejavnost obsega fiksne in mobilne komunikacije, digitalne vsebine in storitve, multimedijske storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku, gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dedišcine na obmocju omrežij ter Krajinskega parka Secoveljske soline. 2 Strateška usmeritev podjetja Telekom Slovenije d.d. 2.1 Kljucne strateške smernice Skupine Telekom Slovenije v obdobju 2018-2022 STS deluje na trgih, na katerih prihaja do pospešene konsolidacije znotraj posameznih držav in tudi med državami, kar še dodatno zaostruje konkurenco. Tem trendom se bo podjetje zoperstavilo z osredotocenostjo na kljucne strateške smernice, ki so za STS navedene v nadaljevanju. Ohranjanje tržnega položaja na trgu mobilnih storitev in povecevanje tržnega deleža fiksnih storitev. 2.1.1 Novi viri prihodkov S širitvijo ponudbe na storitve tudi izven osnovne komunikacijske dejavnosti, ki so njihovim uporabnikom pomembne, bo Telekom Slovenije na eni strani krepil svojo osnovno dejavnost, hkrati pa poveceval svoj delež v proracunu družin in podjetij. 2.1.2 Ohranjanje vrhunskega omrežja 2.1.3 Konsolidacija na posameznih trgih Skupina Telekom Slovenije je v skladu s strateškim poslovnim nacrtom 2016-2020 že izvedla konsolidacijo na makedonskem trgu in iz njega izstopila, na slovenskem pa prevzela uporabnike mobilnih storitev Izimobil. V strategiji je predvidena možnost nadaljnje konsolidacije bodisi prek širitve bodisi prek dezinvestiranja na trgih, kjer Skupina Telekom Slovenije deluje. 2.1.4 Poenostavitev procesov in IT infrastrukture 2.1.5 Kadrovsko prestrukturiranje Izvedba ciljev strateškega poslovnega nacrta je mogoca le z zagotavljanjem optimalnega števila zaposlenih in njihovih kompetenc glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb v skupini ter z zagotavljanjem razvoja kompetentnih zaposlenih. 2.1.6 Financna stabilnost Telekom Slovenije bo izvajal aktivnosti, ki bodo v Skupini Telekom Slovenije omogocale ucinkovito uravnavanje likvidnosti in visoko stopnjo financne varnosti. Zagotovili bodo dolgorocno optimalne stopnje zadolženosti, kjer je vrednost podjetja najvecja. 2.1.7 Kakovost 2.1.8 Družbena odgovornost V Skupini Telekom Slovenije dejavno prepoznavajo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem, financnimi sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v katerem delujejo. Kot vodilni nacionalni operater v Sloveniji ter v razvoj in prihodnost usmerjeno podjetje se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Zato so v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine družb Skupine Telekom Slovenije vgrajena nacela trajnostnega razvoja, odgovorno pa upravljajo tudi ekonomske, družbene in okoljske vplive svojega delovanja. 3 Skladnost poslovanja družbe Osnovni namen nacrtnega izvajanja aktivnosti v okviru podrocja skladnosti poslovanja je vzpostavitev sistema, s katerim v Telekomu Slovenije zagotavljajo skladnost svojega poslovanja z zakonodajo, predpisi in internimi akti. V Telekomu Slovenije na podrocju skladnosti poslovanja aktivnosti izvajajo predvsem na naslednjih podrocjih: • preprecevanje korupcije in navzkrižje interesov, • konkurencno pravo, • varovanje podatkov in • preprecevanje pranja denarja. Nosilec funkcije skladnosti poslovanja je pooblašcenec za skladnost poslovanja in integriteto, ki ga imenuje uprava. S celovitim urejanjem podrocja skladnosti poslovanja želijo preko opredelitve procesov, vzpostavitve notranjih kontrol in izobraževanjem zaposlenih v najvecji možni meri zmanjševati oz. preprecevati tveganja tako v Telekomu Slovenije kot v družbah v skupini. Eticni kodeks Skupine Telekom Slovenije postavlja osnovna vodila za delovanje podjetja in odgovornosti, ki jih imajo sodelavci Skupine Telekom Slovenije tako v medsebojnih odnosih kot v odnosih do uporabnikov storitev, delnicarjev, družbenega in naravnega okolja, v katerem delujejo , ter vseh ostalih deležnikov, ki na razlicne nacine vzpostavljajo odnos s skupino Telekom Slovenije . Pri svojem delu se zavzemajo za strpnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje osnovnih clovekovih pravic. Spodbujajo pošteno in eticno ravnanje ter poslovanje, ki je skladno z veljavno zakonodajo. 4 Analiziranje bilance stanja in poslovnega izida družbe Telekom slovenije d.d. Telekom Slovenije je delniška družba s sedežem na Cigaletovi 15, Ljubljana, Slovenija. Njene delnice so uvršcene v redno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Na 31. 12. 2017 je najpomembnejši lastnik Republika Slovenija, ki ima v lasti 4.087.569 delnic oziroma 62,54% delež. 4.1 Podlaga za sestavitev 4.1.1 Izjava o skladnosti Priloženi posamicni racunovodski izkazi družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi racunovodskega porocanja ( MSRP), kot jih je sprejela EU. Vsa pojasnila so v skladu s predpisi Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov racunovodskega porocanja ( OPMSRP), in v skladu z dolocili Zakona o gospodarskih družbah ( ZGD). Družba sestavlja tudi uskupinjene racunovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije, ki so objavljeni v poglavju Racunovodsko porocilo Skupine Telekom Slovenije, na razpolago pa so tudi v Telekomu Slovenije, Cigaletova ulica 15, Ljubljana, Slovenija. Racunovodske izkaze družbe Telekom Slovenije in uskupinjene racunovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije je uprava družbe odobrila 20. 3. 2018. Slika 1: Bilanca stanja družbe Telekom (vir: ajpes). 5 Analiza poslovanja 5.1 Cisti prihodki od prodaje Na mobilnem segmentu koncni trg so prihodki nižji zaradi nižjih prihodkov od mobilnih narocnikov in predplacnikov. Prihodki od prodaje mobilnega trgovskega blaga so za 5% višji v primerjavi s prihodki v letu 2016. Pricakovani padec prihodkov klasicne govorne telefonije je med prihodki na fiksnem segmentu koncni trg nadomestilo povecanje prihodkov širokopasovnih in IT-storitev. V primerjavi z letom 2016 so prihodki širokopasovnih storitev višji predvsem zaradi povecanja števila širokopasovnih narocnikov. Prihodki IT-storitev pa so višji predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od upravljanja celovitih IT-rešitev in storitev v oblaku. Med novimi viri prihodkov je podjetje evidentiralo prihodke financnih storitev, energetike in e-zdravja, ti so v letu 2017 višji od doseženih v predhodnem letu. Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v letu 2016. Na domacem trgu so prihodki višji zaradi vec prikljuckov na širokopasovnem dostopu Rast prihodkov na mednarodnem trgu je rezultat višjih prihodkov od tranzita in zakljucevanja mednarodnega prometa. Drugi prihodki in trgovsko blago so višji predvsem zaradi višjih prihodkov od materiala ter drugih, ne-TK storitev, prihodki iz naslova e- cestninjenja. Slika 2: Prihodki od prodaje (vir: Ajpes). 5.2 Stroški storitev Stroški storitev so v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 višji za 16.099 tisoc evrov, od tega so višji predvsem tisti stroški, ki so povezani z obsegom poslovanja. V primerjavi z letom 2016 so višji stroški telekomunikacijskih storitev zaradi višjega obsega mednarodnega prometa. Višji so tudi stroški zakupov vodov in najema opredmetenih osnovnih sredstev. Stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev so nižji. Prav tako so nižji tudi stroški sejmov, oglaševanja sponzoriranja in reprezentance. Vecji del stroškov drugih storitev predstavljajo stroški podizvajalcev, ki so višji predvsem zaradi širitve opticnega dostopovnega omrežja in zaradi projekta elektronskega cestninjenja. Slika 3: Stroški (vir: Ajpes). 5.3 Stroški dela Od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 5.956 tisoc evrov jih je v stroških dela izkazanih 4.998 tisoc evrov. Storitve, opravljena za potrebe družbe, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Slika 4: Stroški dela (vir: Ajpes). 5.4 Drugi odhodki poslovanja Odhodki za rezervacije so v letu 2017 višji zaradi rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah. Od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini 5.956 tisoc evrov jih je v drugih odhodkih poslovanja izkazanih 958 tisoc evrov. Slika 5: Odhodki poslovanja (vir: Ajpes). Slika 6: Financni odhodki (vir: Ajpes). 5.5 Financni prihodki in financni odhodki Drugi financni prihodki v letu 2017 in 2016 so nastali iz naslova prodaje deleža v družbi One.vip. 1,5 mio EUR višje neplanirane neto pozitivne tecajne razlike kot posledica padca vrednosti dolarja glede na konec leta. Vecina se nanaša na obveznosti iz naslova kapitaliziranih programskih pravic. Financni odhodki so glede na 2016 nižji zaradi efektivne obrestne mere dolga, s katerim so bile refinancirane euro obveznice. Družba Telekom Slovenije je na podlagi znamenj potrebe po slabitvi pristopila k preverbi poštene vrednosti naložb v odvisni družbi TSmedia in Antenna TV SL.. Na podlagi pridobljenih porocil o pošteni vrednosti obeh družb, je družba Telekom Slovenije konec leta 2017 oslabila financno naložbo v družbo TSmedia v višini 1.081 tisoc evrov in dana posojila družbi Antenna TV SL. 5.6 Davek iz dobicka, odložene terjatve in obveznosti za davek Slika 7: Davcni odhodek (vir: Ajpes). Slika 8: Dejanski in izracunan odhodek (vir: Ajpes). V letu 2017 je družba oblikovala odložene davke od izkorišcenih olajšav v višini 11.150 tisoc evrov. 5.7 Dobicek na delnico Slika 9: Dobicek na delnico (vir: Ajpes). Osnovni cisti dobicek na delnico je izracunan tako, da cisti dobicek obracunskega obdobja, ki pripada delnicarjem, delimo s tehtanim povprecnim številom v obracunskem obdobju navadnih delnic. Tehtano povprecno število uveljavljajocih se navadnih delnic se izracuna iz podatkov o številu uveljavljajocih se navadnih delnic ob upoštevanju morebitnih odkupov in prodaj znotraj obdobja ter ob upoštevanju casa, v katerem so bile delnice udeležene pri ustvarjanju dobicka. Popravljeni cisti dobicek na delnico se ne izracunava, saj družba nima popravljalnih potencialnih rednih delnic. 5.8 Zaloge Slika 10: Zaloge (vir: Ajpes). V letu 2017 je družba odpisala 1.777 tisoc evrov zalog (2016: 2.542 tisoc evrov). Odpis zalog je bil pripoznan med stroški v izkazu poslovnega izida pod postavko Drugi odhodki poslovanja, slabitev in odpisi zalog. Družba med svojimi zalogami nima zalog, zastavljenih kot jamstvo za obveznosti. 5.9 Poslovne in druge terjatve Slika 11: Poslovne in druge terjatve (vir: Ajpes). Med poslovnimi terjatvami družba izkazuje 41.756 tisoc evrov obrocnih odplacil. Poslovne terjatve se ne obrestujejo. 5.10 Kratkorocne aktivne casovne razmejitve Slika 12: Aktivne casovne razmejitve (vir: Ajpes). Odloženi stroški se nanašajo pretežno na najem prostorov za bazne postaje, zakupe vodov, vzdrževanje opreme in programov ter odložene stroške za radijske frekvence. Povecanje vnaprej vracunanih prihodkov za že opravljene storitve se nanaša predvsem na prihodke iz naslova e-cestninjenja. 5.11 Denar in denarni ustrezniki Slika 13: Denar in denarni ustrezniki (vir: Ajpes). Denarna sredstva na racunih v banki se obrestujejo po bancnih obrestnih merah za pozitivna stanja na racunih od 0,001% do 0,00% letno. Družba ima za uravnavanje kratkorocne likvidnosti odprte kreditne linije oziroma revolving posojila v skupni višini 100 milijonov evrov. Hkrati so bile v letu 2017 za zagotovitev dolgorocne rezervne likvidnosti pridobljene tudi dolgorocne kreditne linije oziroma revolving posojila v skupni višini 70 milijonov evrov. Na dan 31. 12. 2017 posojila oziroma linije niso bile crpane. Družba ima z banko podpisano tudi pogodbo o limitu na transakcijskem racunu v višini 5 milijonov evrov, ki prav tako ni bil crpan. 5.12 Kapital in rezerve Slika 14: Kapital in rezerve (vir: Ajpes). 5.12.1 Vpoklicani kapital Odobreni, izdani in v celoti vplacani kapital znaša 272.721 tisoc evrov in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Kosovne delnice se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoc znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu je dolocen glede na število izdanih kosovnih delnic. Slika 15: Lastniška kultura (vir: Ajpes). 5.13 Ugotovitev bilancnega dobicka leta 2017 Slika 16: Bilancni dobicek (vir: Ajpes). 5.14 Dolgorocne poslovne obveznosti Slika 17: Dolgorocne poslovne obveznosti (vir: Ajpes). V letu 2017 so se druge dolgorocne obveznosti povecale zaradi poravnave z družbo Telemach. 5.15 Poslovne in druge obveznosti Slika 18: Poslovne in druge obveznosti (vir: Ajpes). Poslovne obveznosti niso obrestovane in so obicajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120 dni, obveznosti do operaterjev pa niso obrestovane in so obicajno poravnane v dogovorjenem roku od 15 do 60 dni. Druge obveznosti so predvsem obveznosti iz naslova cesij in asignacij, obveznosti do ponudnikov blaga in storitev (Moneta), obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje ter kratkorocni del pripoznanih pogodb za zagotavljanje TV-vsebin. 5.16 Druge kratkorocne financne obveznosti Slika 19: Druge kratkorocne financne obveznosti (vir: Ajpes). 5.17 Kratkorocno odloženi prihodki Slika 20: Kratkorocno odloženi prihodki (vir: Ajpes). Drugi odloženi prihodki se nanašajo predvsem na program zvestobe in storitve informacijsko komunikacijskih tehnologij. 6 Poudarki poslovanja skupine telekom slovenije d.d. v letu 2017 Slika 21: Financni kazalniki (vir: Ajpes). Skupina Telekom Slovenije je v letu 2017 za naložbe namenila 158,9 milj. evrov. Ustvarili so za 726 milj. evrov poslovnih prihodkov, kar je za 2% vec kot leta 2016. Na ravni skupine so ustvarili 716, 1 milj. evrov cistih prihodkov od prodaje kar je za 14,4 milj. evrov vec kot v letu 2016. Družba je oblikovala rezervacije v višini 30,3 milj. evra zaradi relativno visokega zneska terjatev iz naslova zmanjševanja izpostavljenosti do tožbenih zahtevkov in nadaljnjega kadrovskega prestrukturiranja. Skupina Telekom Slovenije je v letu 2017 ustvarila 9 milj. cistega poslovnega izida in EBITDA v višini 168,7 milj. evra. V letu 2017 je vrednost delnice zrasla za 6,6%. 7 Viri in literatura Informacije javnega znacaja na spletu, www.telekom.si, intranet družbe Telekom Slovenije d.d., AJPES Prodaja mimo hiše – ETI Elektroelement d.o.o.20 20 Mentorica: doc. dr. Marjeta Horjak. Avtor: Matic Pirš Podjetja so vecji del 20. stoletja poslovala v razmeroma stabilnem poslovnem okolju in managerji niso posvecali toliko pozornosti optimizaciji poslovnih procesov, je sedaj ravno nasprotno. Konkretno v ETI koncernu išcemo in vidimo konkurencno prednost ravno v optimizaciji in poenostavitvi že obstojecih procesov. Zahteve kupcev so izoblikovane in tocno dolocene in mi se jim poskušamo cim bolj prilagoditi. Proces prodaje mimo hiše se je optimiziral, ker smo videli, da je možno trenutni sistem prodaje optimizirati in izboljšati. Pri tem smo dolocene oddelke npr. v ETI Elektroelement d.o.o. nabavo ter skladišce razbremenili in lahko posvecajo svoj cas za druge aktivnosti. Kot smo odkrili, so kriticni dejavniki v podjetjih predvsem slaba organizacija POP, ki se kaže v nepotrebnem podvajanju dela. V našem konkretnem primeru AS-IS prodaje smo isti nalog rocno vnesli trikrat, kar je nesprejemljivo. V prenovljenem procesu je to potrebno narediti le enkrat. Poleg tega smo prepolovili število aktivnosti v novem procesu prodaje mimo hiše iz 20 na 10. Nekaj od teh aktivnosti smo popolnoma izlocili iz procesa, nekatere pa smo avtomatizirali in s tem pohitrili postopke in tudi zmanjšali možnost napak pri vnosu narocil. Kljucne besede: prodaja, optimizacija procesa, TAD 1 Uvod Slika 1: ETI Elektroelement d.o.o. (vir: ETI, 2019). Podjetje ETI Elektroelement Izlake je eno od vodilnih svetovnih proizvajalcev rešitev za poslovne in stanovanjske inštalacije, distribucijo elektricne energije za nizko in srednjo napetost ter mocnostno elektroniko in polprevodnike. Poleg že naštetih rešitev, proizvaja izdelke tehnicne keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike. Imamo vec hcerinskih podjetij v Evropi in izven nje. (ETI, 2019) Problem oziroma ozko grlo je sledec. Za dolocene kupce, ki narocajo specificne izdelke, ki jih izdelujejo naša hcerinska podjetja, je potrebno v sistemu optimizirati delovne procese in avtomatizirati proces. »Ce misliš, da zmoreš, zmoreš. Ce misliš, da ne zmoreš, imaš prav.« (Mary Kay Ash) Ker vemo, da smo zmožni prenoviti procese, smo se lotili prenove. Bili smo zainteresirani za poenostavitev in avtomatizacijo tega procesa v prodaji, nabavi in skladišcu v maticnem podjetju ETI Elektroelement d.o.o. kot tudi v prodaji in skladišcu v hcerinskih podjetjih. Cilj je poenostaviti in avtomatizirati postopke, kjer ni potreben cloveški faktor v procesu in s tem razbremeniti zaposlene v tem procesu. Prihranki bodo najvecji pri transportu, manj delovnih procesov, avtomatizaciji dolocenih delovnih procesov, izlocitvi dolocenih delovnih procesov in pri zmanjšanju dobavnih rokov. Za popis in izdelavo optimizacije procesa bom uporabil metodologijo TAD. 2 Teoretska izhodišca Managerji po vsem svetu želijo razviti prožna podjetja za hitro in ucinkovito prilagajanje tržnim razmeram. Z inovativnostjo želijo svojim odjemalcem zagotoviti najvišjo kakovost. Ob izjavi Georga Fisherja iz Motorole je jasno, da je danes edina prava organizacijska oblika procesna naravnanost organizacij. (Povzeto po Križman V, 2002) Vecji del 20. stoletja so organizacije poslovale v razmeroma stabilnem poslovnem okolju. Managerji so se lahko osredotocali na oblikovanje struktur in sistemov, ki so ohranjali ucinkovito poslovanje podjetij. Potrebe po iskanju novih nacinov spopadanja z narašcajoco konkurenco in spreminjajocimi zahtevami kupcev niso bile velike. To se je zacelo spreminjati v 80. letih. Današnja podjetja vlagajo velike napore v uspešno sledenje spremembam, ki skokovito narašcajo. 2.1 Metodologija TAD TAD je angleška kratica za metodologijo Tabular Application Development. Ta metoda se uporablja pri razvoju informacijskih sistemov s pomocjo uporabe razlicnih tabel, ki predstavljajo realne situacije iz vsakodnevnega procesa. (Talib, 2000a) Tudi jaz sem uporabil to metodologijo s pomocjo programa MS Excel, kjer se da na enostaven nacin uporabiti metodologijo TAD. 2.1.1 Faze TAD Metodo Tabular Application Development sestavlja šest faz. Te faze so: definiranje problema, funkcioniranje sistema, prenovitev poslovnega procesa oziroma vec procesov, objektni model, nacrtovanje in implementacija novega oziroma spremenjenega sistema. (Damij, Avgust 2000) V našem primeru smo prenovili in optimizirali proces prodaje mimo hiše. 2.1.2 Poslovni procesi Poslovni proces sestavlja zaporedje opravil, ki jih je potrebno izvesti, da je koncni rezultat izdelek oziroma storitev. Proces ima svoj vhod in izhod, ki predstavljata zacetek in konec poslovnega procesa. Poslovni proces prodaje mimo hiše ima zacetek pri vnosu prodajnega narocila in konec, ko kupec prejme narocene izdelke. (Kovacic, 2005) Slika 2: Proces (vir: Kovacic, 2005) 2.2 Prodaja Lahko bi rekli, da je prodaja stara kot cloveštvo. Že z izumom denarja so Fenicani postavili temelje za poenoteno trgovanje med prodajalci in kupci. Prodaja se dogaja prakticno vsepovsod in je prisotna v naših vsakodnevnih aktivnostih. Zato lahko prodajo delimo na osebno in neosebno. Osebno prodajanje pomeni, da prodajalec neposredno komunicira s kupcem in sta tako v neposrednem stiku. Takšna prodaja se dogaja med placanimi predstavniki podjetij in dejanskimi poslovnimi partnerji, ki so v vlogi kupcev. Prodajalci poskušajo prepoznati potrebe kupca, jim dati pravilne informacije, predlagati dolocene izdelke v želji zadovoljiti kupca in si zagotoviti dolgorocno zadovoljstvo. (Snoj, 2005) Tudi v ETI Elektroelement d.o.o. poskušamo cim bolj zadovoljiti naše kupce, zato smo se lotili prenove procesa prodaje mimo hiše in tako še naprej zagotavljati dolgorocno zadovoljstvo naših kupcev. 2.3 Nabava Nabava je poleg prodaje najpomembnejša poslovna funkcija v proizvodnih podjetjih. Primarna naloga je preskrba podjetja s surovinami, materiali, storitvami, energijo, pomožnim materialom, stroji, napravami itd. Pomembno je, da razpolaga s primerno kolicino materiala, kupljen po primerni ceni in je tudi pravocasno na razpolago. (Potocnik, 1998) V našem primeru je bila nabava aktivno udeležena pri nabavi izdelkov iz hcerinskega podjetja in je poskrbela, da so bili pravocasno na maticni lokaciji ETI Elektroelement d.o.o.. 3 Identifikacija procesa prodaje mimo hiše 3.1 Stanje AS-IS Proces prodaje mimo hiše se ni uporabljal v našem podjetju ETI Elektroelement d.o.o.. V sistemu je sicer bilo možno speljati ta proces, ampak so bili vsi koraki rocni in zamudni. Poleg tega je bilo potrebno veliko komunikacije preko e-mailov in telefonov, da so zaposleni izpeljali svoj del procesa. Slika 3: AS-IS prodaja (vir: lasten, 2019). Proces prodaje je bil sledec. Kupec naroci izdelke, ki jih izdeluje naše hcerinsko podjetje npr. ETI DE. V ETI Elektroelement d.o.o. nato naše prodajne referentke vnesejo to narocilo v Infor. To prodajno narocilo ima tip prodaje (txt 111). Nato prodajna referentka pošlje potrditev narocila kupcu. Ker te izdelke, ki jih je narocil kupec proizvaja ETI DE, jih moramo narociti, to naredijo v nabavi nabavni referenti, ki kreirajo nabavni nalog. Potrebna je zopet komunikacija s hcerinskim podjetjem, da vnesejo prodajni nalog in s tem sprožijo procese v njihovem okolju. V ETI DE potrdijo prodajni nalog in ga lansirajo v njihovo skladišce, kjer pripravijo in odpremijo pošiljko v ETI Elektroelement d.o.o.. Ko prispe pošiljka v ETI Elektroelement d.o.o., morajo naši zaposleni v skladišcu to pošiljko prevzeti in jo pospraviti na doloceno mesto v skladišcu. Nato pripravijo pošiljko za kupca in jo odpošljejo. Ko kupec potrdi prejem pošiljke, naše prodajne referentke izdelajo zaracunavanje in izdajo racun kupcu, ETI DE pa izda racun ETI Elektroelement d.o.o.. 3.2 Indentifikacija delovnih procesov znotraj obstojecega procesa prodaje S pomocjo metodologije TAD sem identificiral delovne procese znotraj obstojecega procesa prodaje. V tem procesu sodelujeta maticno podjetje ETI Elektroelement d.o.o. in hcerinsko podjetje npr. ETI DE. ETI Elektroelement d.o.o. vkljucuje oddelek: • prodaje; • nabave; • skladišca. ETI DE vkljucuje oddelek: • prodaje; • skladišca. 3.3 TO-BE proces prodaje mimo hiše Ker obstojeci model procesa ni bil prijazen uporabniku, smo se odlocili izdelati in optimizirati ta proces in smo ga poimenovali proces prodaje mimo hiše. Naziv »mimo hiše« je dobil iz razloga, ker gredo financni tokovi cez maticno podjetje ETI Elektroelement d.o.o., pri tem pa so naroceni izdelki dostavljeni direktno našemu poslovnemu partnerju. Slika 4: TO-BE prodaja mimo hiše (vir: lasten, 2019) S projektom prodaje mimo hiše smo zaceli v zacetku decembra 2018, in sicer na zacetku je bilo potrebno trenutni proces popisati in izrisati potek korakov. Zgornja shema prikazuje novi proces, in sicer ustvarili smo nov tip prodajnega naloga št. 113. Ta tip prodajnega naloga se uporablja izkljucno samo za prodajo mimo hiše. Prenovljeni proces je sledec. Kupec naroci izdelke v podjetju ETI Elektroelement d.o.o. in nato dobi potrditev narocila. Kreira se nabavni nalog v ETI Elektroelement d.o.o. in posledicno, ko je ta nabavni nalog potrjen, se kreira prodajni nalog v okolju podjetja ETI DE. Nato ETI DE pripravi in odpošlje izdelke direktno kupcu, nam pa izstavi racun. Ko kupec prejme narocene izdelke, pošlje potrditev v ETI Elektroelement d.o.o. in mu izdamo racun. 3.4 Indentifikacija delovnih procesov znotraj procesa prodaje mimo hiše S pomocjo metodologije TAD sem identificiral delovne procese znotraj procesa prodaje mimo hiše. V tem procesu sodelujeta maticno podjetje ETI Elektroelement d.o.o. in hcerinsko podjetje npr. ETI DE. ETI Elektroelement d.o.o. vkljucuje oddelek: • prodaje; • nabave. ETI DE vkljucuje oddelek: • prodaje; • skladišca. Proces prodaje mimo hiše ima 14 obveznih delovnih procesov. AS-IS jih je imel 20, kar pomeni, da smo uspeli optimizirati proces in zmanjšali število delovnih procesov. Kljucno pri tem zmanjševanju je, da v procesu prodaje mimo hiše iz procesa izlocimo skladišce v ETI Elektroelement d.o.o.. To pomeni, da smo uspeli zmanjšati stroške transporta, naši zaposleni v skladišcu pa imajo tako vec casa za prevzeme ostalih izdelkov, komisioniranje in izdajanje pošiljk. Sprosti se tudi prostor v skladišcu. Slika 5: TAD delovni procesi v procesu prodaje (vir: lasten, 2019). 3.5 Aktivnosti znotraj procesa prodaje mimo hiše AS-IS stanje je obsegalo aktivnosti na spodnji sliki (slika 6). Iz slike je razvidno, da je bilo veliko aktivnosti in posledicno veliko dela, katerega bi se dalo avtomatizirati in s tem optimizirati postopke. Slika 6: Aktivnosti AS-IS (vir: lasten, 2019) Pri procesu prodaje mimo hiše pa smo izlocili aktivnosti v skladišcu na maticni lokaciji in vse aktivnosti nabave so avtomatizirane. Ce upoštevam, da smo z avtomatizacijo v nabavi na nek nacin izlocili aktivnosti, ki bi jih sicer morali delati zaposleni, smo prepolovili število aktivnosti v novem procesu prodaje mimo hiše. C:\Users\squeeze\Desktop\brez.jpg Slika 7: Aktivnosti prodaja mimo hiše (vir: lasten, 2019) 3.6 Potek procesa prodaje mimo hiše Pri procesu prodaje mimo hiše so sklenjene tripartitne pogodbe. BDNP diagram poteka aktivnosti je bil narejen v spletni aplikaciji www.draw.io, in sicer vsebuje vse aktivnosti, ki so potrebne za izpeljavo novega procesa. Slika 8: BPNM diagram procesa prodaje mimo hiše (vir: lasten, 2019). 3.6.1 Opis postopka Zacetek procesa je komunikacija s kupcem v maticnem podjetju ETI Elektroelement d.o.o.. Ta je lahko preko e-maila ali telefonskega klica. Nato prodajni referent vnese nov prodajni nalog, ki ima tip 113, kar pomeni, da je to prodaja mimo hiše. Za ta nalog veljajo posebna pravila in je zato obvezno, da se izbere pravilna vrsta prodajnega naloga. Nato se pošlje predloga prodajnega naloga kupcu. Kupec ima nato možnost, da se ne strinja z vnešenim prodajnim nalogom. Tu je lahko vec vzrokov, in sicer napacna kolicina, cena ali artikel, katere podatke mora prodajni referent popraviti v prodajnem nalogu. Ko je kupec zadovoljen in potrdi, da je s prodajnim nalogom vse tako kot mora biti, ga nato v ETI Elektroelement d.o.o. prodaji potrdijo. Naslednji korak v prodajnem nalogu je tisk RMA – potrditev narocila. Ta korak mora prodajni referent storiti rocno. Ima možnost, da ga prikaže na zaslonu RMA ali ga natisne v papirni obliki. S tem korakom tiskanja potrditve narocila se izvede avtomatski korak kreiranja nabavnega naloga v ETI Elektroelement d.o.o. in se vnesejo potrebni podatki za narocilo produktov iz hcerinskega podjetja ETI DE. V naslednjem koraku je potrebna potrditev nabavnega naloga, to se zgodi avtomatsko. Sedaj je potrebno nabavni nalog prenesti v ETI DE okolje. To stori »job«, ki kreira interna EDI sporocila in jih pošlje. V okolju ETI DE se avtomatsko kreira prodajni nalog, ki ga morejo potrditi in lansirati v njihovo skladišce. V ETI DE skladišcu se nato odvijejo aktivnosti priprave pošiljke, narocilo prevoza ter obvezno natisnejo odpremnico. Ko natisnejo v sistemu odpremnico, se v ETI Elektroelement d.o.o. nabavi avtomatsko potrdi prevzem blaga. Temu pravimo navidezni prevzem blaga, saj bo blago dostavljeno koncnemu kupcu in ne v maticno podjetje ETI Elektroelement d.o.o.. Sledi še zaprtje nabavnega naloga. Po tisku odpremnice nato ETI DE dostavi izdelke koncnemu kupcu in prodajni referenti lansirajo njihovo prodajno narocilo v zaracunavanje in izdajajo racun ETI Elektroelement d.o.o. podjetju. Ko kupec prejme narocene izdelke, pošlje potrditev prejema narocenih izdelkov v ETI Elektroelement d.o.o. prodajo, kjer nato referent, ki je zadolžen za specificnega kupca lansira prodajni nalog v zaracunavanje. Nato izdela in izda racun kupcu, ki ga pošlje po elektronski pošti. Sedaj sledi še zadnji korak, zaprtje prodajnega naloga. Ker je bil izdelan in poknjižen racun, se prodajni nalog avtomatsko zapre, kar pomeni, da je bil proces prodaje mimo hiše uspešno zakljucen. Slika 9: BDNM ETI Elektroelement d.o.o. prodaja (vir: lasten 2019). Slika 10: BDNM ETI Elektroelement d.o.o. nabava (vir: lasten, 2019). Slika 11: BDNM ETI DE prodaja in skladišce (vir: Lasten, 2019). 3.7 TAD tabela aktivnosti in kalkulacije sprememb po izboljšavi Naredil sem v excel-u kalkulacijo stroškov in casa pred in po spremembi procesa prodaje. »Cas je denar« (Benjamin Franklin). Velik prihranek na casu in posledicno na stroških se kaže v ETI Elektroelement d.o.o., in sicer v nabavi ter skladišcu. V procesu mimo hiše se je optimiziralo veliko aktivnosti. Poleg tega smo avtomatizirali aktivnosti in posledicno izlocili delo, ki bi ga morali narediti v ETI Elektroelement d.o.o. v nabavi in skladišcu. Pri velikem asortimanu izdelkov, ki jih proizvajamo in prodajamo, smo s tem nacinom prodaje pridobili nekaj dodatnega prostora v skladišcu na maticni lokaciji Izlake. Prepolovili smo stroške prevoza, saj smo prej narocili izdelke na maticno podjetje in nato iz maticnega poslali koncnemu kupcu. Kar predstavlja dvojni strošek dostav, skladišcenja in ostalih delovnih procesov. Podrobnejše analize stroškov ne morem prikazati zaradi tajnosti poslovnih podatkov. 4 Sklepne misli Kriticni dejavniki v ETI Elektroelement d.o.o. so bili predvsem slaba organizacija POP, ki se kaže v nepotrebnem podvajanju dela in zamudah. Prisoten je mocan fokus na kupca, vpletenost managementa in komunikacija. Merijo se KPI – kazalci uspešnosti. Poleg tega imamo tudi zunanje profesionalne izvajalce. Odprtost do sprememb je vedno vecja, saj se je potrebno hitro prilagajati razmeram na trgu in povecevati svoj tržni delež. Motivacija in pomembnost zaposlenih je prisotna v vsakodnevnem procesu. V zacetku februarja 2019 smo priceli s prodajo mimo hiše, in sicer so bili že prvi primeri prenovljenega procesa uspešno izpeljani. Ucinki optimizacije so sledeci: skrajšan cas dobave, optimizirane aktivnosti, nižji stroški prevozov, manj aktivnosti, vec prostora v maticnem skladišcu, lažje obvladovanje procesa in posledicno vecje zadovoljstvo kupcev. 5 Viri in literatura Damij, T. (Avgust 2000). An Object-Oriented Methodology for Information Systems Development and Business Process Reengineering, Journal of Object-Oriented Programming, Vol. 13, No. 4. ETI. (16. februar 2019). ETI Elektroelement d.o.o. Pridobljeno iz https://www.eti.si/o-nas Kovacic, A. i. (2005). V. Management poslovnih procesov: prenova in informatizacija poslovanja s prakticnimi primeri. Ljubljana: GV Založba. Lasten. (2019). Potocnik, V. (1998). Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Povzeto po Križman V. (2002). Upravljanje poslovnih procesov. Ljubljana: Slovenskiinstitut za kakovost in meroslovje. Snoj, B. (2005). Management prodaje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Talib, D. (2000a). An object-Oriented Methodology for information systems development and Business Process Reengineering. Prenova procesa sporocanja korekcij likvidnostnega nacrta21 21 Mentorica: doc. dr. Marjeta Horjak. Avtorica: Anja Gartner Ministrstvo za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) za izvajanje izvrševanja državnega proracuna doloci mesecni nacrt prejemkov in izdatkov ter upravlja z likvidnostjo državnega proracuna. Pri spremljanju likvidnosti in nacrtovanju denarnih tokov je pomembno, da razpolagamo s cim bolj tocnimi podatki, zato je kljucno sodelovanje s proracunskimi uporabniki. Eden izmed poslovnih procesov za pridobivanje podatkov, je sporocanje korekcij likvidnostnega nacrta. Glede na lastne izkušnje in razlicne študije primera, pa lahko ugotovimo, da pri izvajanju procesov, lahko prihaja do ovir oz. t.i. ozkih grl, kar posledicno privede do neucinkovitosti delovnega procesa. V konkretnem primeru to pomeni, da podatki niso tocni, da so sporoceni prepozno, da neposredni proracunski uporabniki (v nadaljnjem besedilu: NPU) težko napovedo spremembo, ker ne razpolagajo s potrebnimi podatki, itd. Management poslovnih procesov je pristop, s katerim s pomocjo modeliranja, simulacij in inovacij lahko prenovimo, optimiziramo oz. transformiramo poslovne procese, z namenom izboljšanja izvajanja poslovnih procesov, ki se izvajajo v organizaciji. V projektni nalogi sem predstavila možnost prenove procesa sporocanja korekcij likvidnostnih nacrtov. S pomocjo TAD metodologije sem najprej identificirala poslovni in delovni proces organizacije. Nato sem naredila analizo kot je (AS-IS), ki predstavlja posnetek obstojecega stanja in analizo naj bo (TO-BE), ki predstavlja izboljšan model z dodano vrednostjo. Z modeliranjem s pomocjo orodja ARIS sem ponazorila proces prej in potem. Na koncu pa še predstavila ucinke izboljšav prenovljenega procesa, kjer se je z avtomatizacijo skrajšal cas priprave korekcije tako za uporabnika kot skrajšal cas obdelave korekcije za upravljalca. Prav tako, pa poleg prihranka casa in denarja, prenovljen proces ukinja podvajanje aktivnosti in koncnemu izdelku, v konkretnem primeru korekciji, doda vrednost, saj so podatki bolj tocni in pravocasni. V proucevanem procesu se je uporaba pristopa BPM izkazala kot ucinkovita in z uporabo TAD metodologije, katere prednost je predvsem poglobljeno razmišljanje, že vidim nove izzive za izboljšavo procesa. Kljucne besede: Korekcije likvidnostnega nacrta; Management poslovnih procesov; metodologija TAD, modeliranje, AS-IS, TO-BE 1 Uvod Pravilnik o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije doloca, MF izvaja izvrševanje proracuna na podlagi mesecnega nacrta za izvrševanje proracuna, ki ga sestavljata mesecni nacrt prejemkov in mesecni nacrt izdatkov. MF, na podlagi predlogov skrbnikov prejemkov proracuna, pripravi mesecni nacrt prejemkov. Mesecni nacrt izdatkov proracuna doloci MF na podlagi predlogov mesecnih likvidnostnih nacrtov NPU, ki ga potrdi likvidnostna komisija. O spremembi rokov in zneskov placil v okviru mesecnega likvidnostnega nacrta izdatkov (korekcije likvidnostnega nacrta), ki na posamezni dan presežejo 20.000 eurov, NPU obvesti MF tri delovne dni pred dnevom placila, ki je dolocen v mesecnem likvidnostnem nacrtu. NPU pripravi mesecni likvidnostni nacrt v informacijskem sistemu MFERAC. Gre za financno racunovodski sitem, ki ga za podporo pri izvajanju vecine poslovnih procesov uporabljajo vsi neposredni proracunski uporabniki. V MF, Oddelku za upravljanje z likvidnostjo (v nadaljnjem besedilu: OZUL), za izvajanje spremljanja likvidnosti in nacrtovanja denarnih tokov državnega proracuna uporabljamo aplikacijo SULP. Gre za aplikacijo, ki prikazuje podatke iz razlicnih virov oz. baz podatkov. Podatki o mesecnih likvidnostnih nacrtih se iz sistema MFERAC, s proženjem postopka, uvozijo v aplikacijo SULP. Korekcije likvidnostnih nacrtov pa NPU sporocijo po e-pošti OZUL. Zakladnicar korekcijo natisne, rocno vnese podatke v aplikacijo SULP, nato jo evidentira v dokumentarnem sistemu. NPU za pripravo korekcije potrebuje podatke o predvidenih izplacilih do konca meseca, podatke o potrjenih zahtevkih in o že sporocenih korekcijah. Vse te informacije pridobijo v sistemu MFERAC, vendar v razlicnih objektih, kar pomeni, da morajo natisniti razlicna porocila, da jih med seboj lahko primerjajo, kar pa posledicno privede do neažurnih podatkov, netocnih podatkov ali pa so podatki nepravocasno sporoceni. Pri izvajanju procesov, tako uporabnikov pri pripravi korekcije kot sporocanju in obdelavi korekcije, prihaja do podvajanja nekaterih aktivnosti in posamezne aktivnosti procesa vzamejo kar nekaj casa. Namen izboljšanja procesa sporocanja korekcij likvidnostnih nacrtov je optimizirati postopke s pomocjo avtomatizacije. Glede na to, da se vsi potrebni podatki, ki jih NPU potrebujejo za pripravo korekcije, nahajajo v sistemu MFERAC, se bo rocno pripravo korekcij nadomestilo z novim objektom v sistemu MFERAC. Cilj izboljšanja procesa je pridobivanje bolj natancnih podatkov, povecanje preglednosti podatkov za uporabnike in upravljalce, izboljšanje komunikacije med uporabniki in upravljalci ter olajšati delovni proces vsem udeležencem, skrajšati cas procesa in ukiniti podvajanje aktivnosti. Z avtomatizacijo aktivnosti bodo uporabniki bolj motivirani za izvajanje delovnega procesa, saj bo posledicno prihajalo do manjših odstopanj med napovedanim likvidnostnim nacrtom in dejanskimi izplacili, kar pa je tudi eden izmed poslovnih ciljev OZUL, da nacrtuje cim bolj natancne denarne tokove. Prav tako bo poslovni proces krajši, kar posledicno pomeni manj stroškov in vec casa za analize in priprave porocil, ucinkovitejši pa bo tudi sam nadzor poslovnega procesa. Omejitev projektne naloge je cas za pripravo posnetka dejanskega stanja procesa, zato podatki temeljijo zgolj na moji oceni. V teoreticnem delu projektne naloge sem predstavila pomen managementa poslovnih procesov in katere prednosti predstavlja uvedba tega pristopa v naši organizaciji. S TAD metodo sem najprej popisala poslovne/delovne procese v organizaciji. Nato sem z metodo AS-IS in TO-BE ovrednotila aktivnosti procesa. S pomocjo orodja ARIS sem zrisala model poteka poslovnega procesa in ga opisala. V zakljucku pa sem predstavila ucinke izboljšave prenovljenega procesa in navedla sklepne ugotovitve. 2 Teoretska izhodišca 2.1 Management poslovnih procesov Management poslovnih procesov (angl. BPM) je pristop, s katerim s pomocjo modeliranja, simuliranja in optimiziranja, izboljšamo ucinkovitost izvajanja poslovnih procesov, z namenom doseganja rezultatov organizacije (NR., 2004). Gre za celovit procesni pristop: prenova poslovnih procesov oz. prestrukturiranje organizacije glede na cilje, ki jih ima, uvedba standardov, uvedba integriranega sistema vodenja. Management poslovnih procesov je cikel aktivnosti: identifikacija, modeliranje, simulacija, prenova, nadzorovanje in izboljšanje procesov, ki temeljijo na metodologiji in primerih dobre prakse ter so podprti z informacijsko tehnologijo (Netjes, 2006.). V opazovanem procesu sporocanj korekcij vidim prednosti uvedbe BPM pristopa predvsem v zadovoljstvu tako uporabnikov kot upravljalcev podatkov. Menim, da bo prenovljen proces uporabnikom bolj prijazen, upravljalci pa bodo razpolagali z bolj tocnimi podatki in imeli vec casa za nadzor, analizo in porocanje. 2.1.1 Poslovni proces Obstaja vec definicij poslovnega procesa. Splošna definicija je, da je poslovni proces skupek razlicnih delovnih procesov znotraj razlicnih podrocij organizacije, katerih namen je izvajanje, kreiranje, ponujanje izdelkov/storitev, ki so prilagojeni porabnikovim potrebam. Ena izmed zgodnejših definicij poslovnega procesa (Harrington, Esseling, & van Nimwegen, 1997) je, da je proces logicen, povezan, zaporeden niz aktivnosti, ki prevzamejo inpute od dobavitelja, mu dodajo vrednost in proizvedejo outpute za koncnega porabnika. (Burlton, 2001) pravi, da resnicen proces zajema vse stvari, ki jih naredimo, da tistemu, ki si želi zagotovimo to, kar pricakuje. Struktura procesa naj bi vsebovala 5 elementov (Laguna & Marklund, 2005): - input ( v konkretnem primeru so to podatki o korekciji) - output (v opazovanem procesu je rezultat korigiran likvidnostni nacrt) - aktivnosti (priprava, obdelava podatkov o korekciji likvidnostnega nacrta) - vire (uporabniki, upravljalci, denar) - informacijsko strukturo. V opazovanem primeru je kljucni proces sporocanja korekcij likvidnostnega nacrta. 2.2 Modeliranje poslovnega procesa Globalizacija, vecja konkurencnost, zahtevnejši uporabniki, vse vecja informacijska tehnologija itd.; vsi ti izzivi povzrocajo pritisk na organizacije, da delujejo bolje in tako pridobijo zrele (ali odlicne) poslovne procese. Zato so bili modeli zrelosti poslovnih procesov (angl. BPMM) zasnovani tako, da organizacijam pomagajo postopoma oceniti in izboljšati svoje obstojece (Jeston, 2014). Pri modeliranju se uporablja standardne notacije (angl. BPMN). Gre za graficni standard za modeliranje poslovnih procesov, ki ga predpisuje skupina za upravljanje objektov (OMG). Eden od ciljev BPMN je zagotoviti zapis za modeliranje poslovnih procesov, ki je razumljiv vsem udeležencem v procesu. Notacija omogoca poslovnim analitikom, da dolocijo kompleksne poslovne procese od zacetka do konca. Standardni diagram je diagram poslovnih procesov (angl. BPD). Prikazuje nadzor in pretok podatkov poslovnih procesov (OMG. BPMN Information Home, 2019). Modeliranje je pomembna naloga pri prenovi in izboljšanju poslovnega procesa. Modeliranje je ustvarjanje, izdelava in uporaba modela. Model je graficni prikaz poteka poslovnega procesa. Glavni namen modeliranja je, da na slikovnem prikazu poteka procesa hitro lahko ugotovimo, kje so potrebne izboljšave, proces je lažje razumljiv (Kosi, 2010). Vidimo, katere rocne aktivnosti lahko avtomatiziramo, proces bolje nadzorujemo, optimiziran proces deluje bolje, kar se je izkazalo tudi na konkretnem procesu sporocanja korekcij. Prav tako se je izkazalo, da je s pomocjo modela, tudi hitreje najti aktivnosti, opravila za izboljšavo. 2.2.1 Orodje ARIS (htt) Orodje za modeliranje je vec kot orodje za risanje. ARIS je okvir za opisovanje struktur podjetij, procesov in poslovnih aplikacijskih sistemov. ARIS je procesno usmerjen in omogoca oblikovanje poslovnih procesov, izvajanje in optimizacijo analiz. ARIS = Arhitektura integriranih Informacijskih sistemov. Okvirni koncept za opis podjetij in aplikativne programske opreme. Razvil ga je prof. Dr. A.-W. Scheer. Uporablja standardne metode modeliranja. Ucinkovit na vseh podrocjih: neodvisno od števila oddelkov, velikosti družbe ali razpoložljive programske opreme. Raziskava je pokazala, da ARIS razširja svoj položaj kot »dalec vodilni na trgu orodij BPR« (Gartner Group, April 2002). Je uporaben in brezplacen. 2.2.2 TAD metodologija V projektni nalogi sem uporabila metodologijo TAD. Gre za tabelaricni prikaz podrobnosti poslovnega procesa. Metodologija TAD se uporablja predvsem pri prenovi procesov in razvoju informacijskih sistemov (Damij, 2009). Metodologija TAD se izvaja v vec fazah. V konkretnem primeru sem uporabila naslednje faze: - Tabela 1: Identifikacija procesov – gre za predstavitev procesov, ki se v dolocenem poslovnem podrocju izvajajo - Tabela 2 : Lastnosti procesov AS IS, TO-BE – gre za predstavitev posameznih aktivnosti, ki se v dolocenem delovnem procesu izvajajo – preslikava stanja AS- IS. V tej fazi tudi ovrednotimo posamezne aktivnosti (cas trajanja, stroški) in že ocenimo cas trajanja in strošek aktivnosti v prenovljenem procesu TO-BE. - Tabela 3: Ucinki izboljšav – gre za primerjavo izvajanja aktivnosti v procesu AS-IS in prenovljenem procesu TO-BE. 3 Proucevanje procesov v OZUL 3.1 Identifikacija kljucnih procesov Poslovno Poslovni Sporo Priprava Neposredni proracunski uporabniki (NPU) Nacrtovanje likvidnosti x x Oddelek za upravljanje z likvidnostjo (OZUL) Upravljanje likvidnosti x Proracun Upravljanje likvidnosti x Tabela 1: Identifikacija kljucnih procesov (vir: lastni prikaz, Gartner). V prvi fazi TAD metodologije sem prikazala kljucne procese, ki se izvajajo v poslovnem okolju, ki ga preucujem. Najprej se zacne proces nacrtovanja likvidnosti: NPU pripravijo in oddajo predlog likvidnostnega nacrta OZUL. V nadaljevanju NPU pricne s procesom priprave korekcije, kar pomeni, da mora opraviti razlicne aktivnosti, da lahko pripravi korekcijo likvidnostnega nacrta, ki jo odda OZUL v obravnavo. V primeru, da gre za povecanje likvidnostnega nacrta se proces nadaljuje v Proracunu. Ko Proracun odobri korekcijo likvidnostnega nacrta, se proces zopet nadaljuje v OZUL. 3.2 Tabela lastnosti AS-IS in TO-BE Tabela lastnosti obstoje Tabela lastnosti Aktivnost Cas (min) Stroški EUR Cas (min) Stroški EUR Priprava korekcije LN 7 0,63 2 0,18 Pošiljanje korekcije po e-pošti 5 0,45 0 0,00 Vnos korekcije v aplikacijo SULP 3 0,27 3 0,27 Posredovanje korekcije povecanja v Proracun 2 0,18 0 0,00 Odobritev korekcije povecanja 15 1,35 5 0,45 Pošiljanje obvestila o odobritvi korekcije NPU 4 0,36 0 0,00 Vnos korekcije povecanja v tabelo MLN 2 0,18 2 0,18 Vnos korekcije v aplikacijo SULP – pomožna zbirka 3 0,27 3 0,27 Shranjevanje podatkov v aplikaciji SULP-pomožna zbirka 2 0,18 2 0,18 Prenos podatkov iz pomožne v osrednjo zbirko – aplikacija SULP 3 0,27 3 0,27 Shranjevanje podatkov v osrednji zbirki v aplikaciji SULP Evidentiranje korekcije v dokumentarni sistem 6 0,54 0 0,00 Tabela 2: Lastnosti procesa AS-IS, TO-BE (vir: lastni prikaz, Gartner). V drugi fazi TAD metodologije sem pripravila tabelo lastnosti obstojecega procesa sporocanja korekcij, kjer sem podrobno opredelila vse aktivnosti, ki se v procesu izvajajo. Aktivnosti sem tudi ovrednotila s casom trajanja in stroškom. Zaradi omejitve s casom, da bi lahko pripravila realen posnetek stanja procesa, so prikazani podatki zgolj moja ocena na podlagi lasnih izkušenj izvajanja procesa. Poleg obstojecega procesa, pa sem ovrednotila aktivnosti v prenovljenem procesu TO-BE. 3.3 MODEL – BPMN graficna notacija obstojecega POP (AS – IS) Slika 1: Model-BPMN POP AS-IS (vir: lastni prikaz z orodjem ARIS, Gartner). Iz modela obstojecega procesa je vidno, da je veliko aktivnosti, ki se opravijo rocno in pa veliko aktivnosti, ki zahtevajo odlocitev. To so kljucne tocke, ki jih je bilo potrebno prenoviti in optimizirati. 3.4 MODEL – BPMN graficna notacija prenovljenega POP (TO-BE) Slika 2: Model-BPMN POP TO-BE (vir: lastni prikaz z orodjem ARIS, Gartner). Model prenovljenega procesa kaže, da so se rocne aktivnosti avtomatizirale, da je manj aktivnosti, kjer je potrebna odlocitev, da sem s prenovo lahko nekatere aktivnosti ukinila in s tem skrajšala cas trajanja procesa ter odpravila podvajanje aktivnosti. 3.5 Ucinki izboljšav Tabela lastnosti obstoje Tabela lastnosti Spreme Sprememb Sprememb Aktivnost Cas (min) Stroški EUR Cas (min) Stroški EUR Priprava korekcije LN 7 0,63 2 0,18 -5,00 -0,45 -71,43% Pošiljanje korekcije po e-pošti 5 0,45 0 0,00 -5,00 -0,45 -100,00% Vnos korekcije v aplikacijo SULP 3 0,27 3 0,27 0,00 0,00 0,00% Posredovanje korekcije povecanja v Proracun 2 0,18 0 0,00 -2,00 -0,18 -100,00% Odobritev korekcije povecanja 15 1,35 5 0,45 -10,00 -0,90 66,67% Pošiljanje obvestila o odobritvi korekcije NPU 4 0,36 0 0,00 -4,00 -0,36 -100,00% Vnos korekcije povecanja v tabelo MLN 2 0,18 2 0,18 0,00 0,00 0,00% Vnos korekcije v aplikacijo SULP – pomožna zbirka 3 0,27 3 0,27 0,00 0,00 0,00% Shranjevanje podatkov v aplikaciji SULP-pomožna zbirka 2 0,18 2 0,18 0,00 0,00 0,00% Prenos podatkov iz pomožne v osrednjo zbirko – aplikacija SULP 3 0,27 3 0,27 0,00 0,00 0,00% Priprava porocila za preverjanje napak vnosa 3 0,27 3 0,27 0,00 0,00 0,00% Evidentiranje korekcije v dokumentarni sistem 6 0,54 0 0,00 -6,00 -0,54 -100,00% Tabela 2: Ucinki izboljšav procesa sporocanja korekcij (vir: lastni prikaz, Gartner). Iz tabele ucinkov izboljšav je vidno, da sem s prenovo procesa nekatere aktivnosti skrajšala za 60-70,0 %, nekatere pa celo ukinila. S tem so tudi stroški izvajanja procesa nižji za 38,0 %. Gre za podatke poteka procesa za eno korekcijo, kar pa pomeni, da je to na dnevni ravni, ce se vsak dan obdela cca. 20 korekcij, 57,6 EUR manj in na mesecni ravni 1.267,20 EUR manj stroškov. Naj omenim, da sem za preracun stroškov na uro vzela povprecno placo zaposlenega, ki je udeležen v procesu, ki pa je cca. 950,00 EUR. Glede na ugotovljeno, bi bilo smiselno razmisliti za nadaljevanje iskanja izboljšav; res da smo v državni upravi omejeni predvsem s financnega vidika (sprejeti proracun) in zakonskih predpisov (Pravilnik o izvrševanju državnega proracuna), vendar za prihodnje izboljšave vidim rešitev v projektu prenove MFERAC, ki je delno sofinanciran s strani evropskih sredstev. 4 Sklepne ugotovitve Cilji prenove poslovnih procesov je ucinkovito izvajanje teh procesov z uporabo informatizacije, s katero lahko merimo rezultate, ki nam povedo ali je trenutni poslovni proces že popolnoma optimiziran ali ga je potrebno še izboljšati. Z merjenjem lahko bolje nadziramo stroške, z optimiziranjem pa dosežemo višjo kakovost poslovnega procesa ter posredno izdelka ali storitve. Ob prenovi POP se odstranijo nepotrebne aktivnosti, skrajšajo poslovni cikli, dvigne dodana vrednost POP ter znižajo stroški, kar sem s prenovo procesa sporocanja korekcij tudi potrdila. Vse skupaj pa v organizaciji spodbuja inovativnost, vsaj zase lahko recem, da že vidim, kje in kako bi se proucevani proces še dalo izboljšati. 5 Viri in literatura (brez datuma). Pridobljeno 10. 2. 2019 iz https://www.trainning.com.br/download/Business%20Process%20Modelling%20-%20Introduction%20to%20ARIS%20Methodolgy.pdf Burlton, R. (2001). Business process management profiting from process. Indianapolis: SAMS. Damij, N. (2009). Management poslovnih procesov. Ljubljana: Založba Vega. Harrington, J., Esseling, E., & van Nimwegen, H. (1997). Business process improvement. Workbook. New York: McGraw-Hill. Jeston, J. (2014). Business Process Management. London: Routledge. London : Routledge. Kosi, T. (2010). Poslovni procesi. Ljubljana: Zavod IRC. Pridobljeno iz http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Poslovni_procesi-Kosi.pdf. - Projekt Impletum Laguna, M., & Marklund, J. (2005). Business process modeling, simulation, and design. Upper Saddle River: Pearson Prentice Hall. Netjes, M. R. (2006.). Supporting the BPM Lifecycle with FileNet. Conference on Advanced Information Systems Engineering. NR., K. (2004). Business process management, a practical guide. Florida: Meghan-Kiffer Press. OMG. BPMN Information Home. (10. 2 2019). Pridobljeno 10. 2. 2019 iz http://www.bpmn.org/ Uvedba centralnega narocanja v trgovskem podjetju22 22 Mentorica: doc. dr. Marjeta Horjak. Avtorica: Karmen Zorc Podjetja v današnjem casu ne morejo biti uspešna, ce se ne prilagajajo trgu s svojimi poslovnimi procesi. Z željo po vse boljšem poslovanju moramo stremeti oziroma morajo biti vsi procesi dela usmerjeni h kupca in v vecjo vrednost zanj. Zato se vse vec podjetji zaveda, da morajo biti procesno organizirani saj le tako lahko zagotovijo kar najvec kakovosti. Da bi podjetje zagotovilo vecjo konkurencnost, obvladovanje oziroma zmanjševanje stroškov in cim vecje ucinkovitosti se poslužujejo modeliranja delovnih procesov, kjer jih pretehtajo in ugotavljajo možne izboljšave ter jih tudi uvedejo. V prispevku se bom osredotocila na delovni proces nabave blaga v podjetju, ki se ukvarja s prodajo gradbeno tehnicnega materiala. Uporabila bom svoje znanje in vedenje, ker v tem podjetju delujem, za vpogled v procese se bom poslužila metodologije TAD, za graficni prikaz diagrama poteka dela pa bom uporabila program Aris. Vsega tega sem se lotila, da prikažem oziroma se tudi sama poglobim kako lahko izboljšamo samo poslovanje in vplivamo na še boljše letne rezultate. Kljucne besede: Poslovni proces, delovni proces, aktivnosti, prodajno osebje, metoda TAD, modeliranje 1 Uvod V podjetju kjer delujem se ukvarjamo s prodajo gradbeno – tehnicnega materiala. Naši prodajalci niso le prodajalci in svetovalci ampak se ukvarjajo tudi z narocanjem blaga, ne le za blago po narocilu za znano stranko ampak tudi za blago v redni zalogi. V nalogi se bom osredotocala na razbremenitev prodajnega osebja za pripravo in ureditev narocil za blago v redni zalogi. Že sedaj imamo tocno dolocene artikle, kateri morajo biti na zalogi in koliko, urejeno s signalnimi zalogami. Signalna kolicina na artiklu v casu sezone pomeni minimalno zalogo, v casu izven sezone pa pomeni maksimalno kolicino zaloge. Za uvedbo prenove poslovnega procesa je najbolj zainteresirano prodajno osebje in vodje poslovnih enot in izvršni direktor. Verjamem, da s prenovo lahko dosežemo vecjo prodajo predvsem v maloprodaji, ker bi prodajalci bili dnevno razbremenjeni z narocili in bi se lahko bolj posvecali strankam ter seveda dodatni prodaji. Prepricana sem, da bi s preusmeritvijo delovnega procesa prodajalcev v podjetju prodajo povecali za 5 % in nekoliko zmanjšali stroške. Pri pripravi prispevka bom v teoreticnem delu povzemala iz ustrezne literature, pri prakticnem delu pa se bom posluževala analiziranja s pomocjo metode TAD in programa Aris, opazovanja ter uporabila svoje znanje in izkušnje. 2 Teoretska izhodišca 2.1 Procesni pristop V tem turbulentnem in globalnem okolju se morajo podjetja hitro prilagajati delovnemu okolju, predvsem pa svojim kupcem in njihovim potrebam, željam in tudi kapricam, ce želijo ostati konkurencna oziroma biti korak pred konkurenco in delovati na dolgi rok. Vodstvo v podjetjih se mora zavedati, da so vse aktivnosti usmerjene h kupcu in vecji vrednosti za kupca. Zaradi naštetega se podjetja poslužujejo procesnega pristopa in upravljanja poslovnih procesov, zato opušcajo ali so že opustile funkcijski pristop. V podjetju je najbolj pomembno, da so procesi kar se da najbolj optimalno organizirani vendar je pri tem potrebno dobro poznati poslovne postopke, ki morajo biti dobro definirani in seveda ucinkoviti. Ravno tu se podjetja srecujejo z najvec težavami. Zato je potrebno modeliranje in simulacija poslovnih procesov, ki jim lahko na ta nacin dolocimo pomanjkljivosti in jih izboljšamo za najboljše delovanje podjetja (Damij, 2009). Procesno usmerjena podjetja dajejo težnjo na vzporedne naveze med aktivnostmi in spremlja samo izdelavo produkta ali opravljanje storitev skozi vse faze delovanja. Velik poudarek dajejo na kvaliteto storitev ali izdelkov. V takšnih podjetjih imajo naceloma le tri nivoje in sicer: vrhnjega vodjo, procesnega vodjo in ekipe v procesih (Kosi T. , 2010). Prednosti procesnega pristopa se predvsem kažejo v vecji konkurencnosti podjetja, podjetje pridobiva na ugledu, deluje kakovostneje, komunikacija in motivacija sta na višji ravni med zaposlenimi in predvsem imamo vecjo preglednost nad procesi (Amitas, 2008). Da bi lažje razumeli kaj je procesni pristop, moramo najprej vedeti kaj sploh proces je in katere so njegove kljucne lastnosti. Sam proces je zbir aktivnosti, ki uporablja potrebne resurse za preoblikovanje vhodov v kocne produkte z namenom zadovoljiti dolocenih namenov. Ob zakljucku enega procesa prehajamo na drugega,… Kljucno pa je, da imamo nadzor nad povezavami med procesi in tako lahko hitreje odreagiramo, ko prihaja do ozkih grl (Madžarac, 2011). Najbolj pomembne lastnosti procesne organiziranosti so elasticnost oziroma hitra prilagodljivost, prenašanje odgovornosti, vecja teža odlocanja zaposlenih (Verle, 2008). Na kljucne lastnosti procesa zelo vpliva okolje predvsem kupci saj so vsi procesi usmerjeni v kupca oziroma zadovoljitev njegovih potreb nato so še dobavitelji, proizvajalci,… (Huzjan, 2005). 2.2 Uspešnost upravljanja procesov Podjetja morajo biti dovolj zrela za uspešno upravljanje procesov. Le zrela podjetja imajo tocno definirane procese, pravilno usklajene in tudi delo je organizirano po planiranih procesih. Ti procesi so nekje zabeleženi ter se jih z lahkoto uporablja. Vloge in odgovornosti so jasno definirane in razumljive vsem udeležencem v podjetju. Vsaka izboljšava je ustrezna in skladna s predpisi, narejen je tudi pregled stroškov in koristi. Vodstvo v zrelih podjetjih ne bi dovolilo, da se ne kontrolira kakovost izdelkov, storitev in delovnih procesov, saj se zavedajo kako je to pomembno za uspešno delovanje in upravljanje procesov. Ko so potrebne spremembe so vse možnosti znane in tudi možne težave. Plani se dolocajo na podlagi preteklih podatkov in uspešnosti, zato so ti realni in v veliki verjetnosti dosegljivi ter doseženi (Stenšak, 2016). Nezrela podjetja se v vecini ukvarjajo z reševanjem trenutnih težav za kar so v veliki meri krivi nerealno postavljeni plani. Ravno tako v nezrelih podjetjih ne preverjajo kakovosti izdelkov in storitev, ker za to nimajo niti osnov niti casa in zaradi vsega naštetega ne morejo uspešno upravljati s procesi (Stenšak, 2016). 2.3 Metoda TAD Metodologija TAD je metoda, ki se uporablja pri prenovi poslovnih procesov oziroma nam s pomocjo tabel pomaga prikazati dejansko delovanje podjetja. V teh tabelah prikazujemo poslovne procese, delovne procese in vse aktivnosti v delovnih procesih. Za spoznavanje delovanja podjetja je potrebno najprej definirati poslovne procese, za vsakega od njih delovne procese in za vsak delovni proces pa prepoznati vse aktivnosti v katerem se izpolnjujejo. V prvi tabeli najprej identificiramo poslovne in delovne procese v podjetju ter povezavo med njimi. Z naslednjo tabelo naredimo posnetek dejanskega stanja problematicnega delovnega procesa in njegovih aktivnosti ter predstavimo izboljšave. V tretji fazi pa predstavimo ucinke izboljšav po aktivnostih. (Damij, 2009). Metodologija TAD deluje po šestih fazah, za posnetek delovanja podjetja uporabi vec tabel. Prva in druga faza spoznavata resnicnost delovanja sistema. Tretja faza se posveca prenovi poslovnih procesov za ustvarjanje konkurencnega in uspešnega podjetja. Zadnje tri faze se uporabijo pri razvoju informacijskega sistema prenovljenega podjetja (Damij, 2003). Razlogi za uporabo TAD metodologije se skrivajo predvsem v realnem in opisnem posnetku delovanja podjetja v procesih in aktivnostih. Uporabna je predvsem, ker uporabnika prisili k opisu dejanskih aktivnosti, na podlagi katere se lahko išcejo izboljšave. Na podlagi tabel aktivnosti ugotovimo soodvisnost aktivnosti med ostalimi procesi. Ker metodologija TAD uporabnika prisili v poglobljeno razmišljanje in spoznavanje procesov je tako zelo uporabna in koristna (Baloh, Damij, in Vrecar, 2002). 2.4 Modeliranje Modeliranje poslovnih procesov je graficni prikaz delovanja podjetja. S pomocjo izrisa diagrama pridobimo sliko dejanskega stanja vsakega modela. Razlogi za modeliranje so odvisni od podjetja: katere spremembe želi, kolikšen obseg poslovanja želi podjetje prenoviti. Pri modeliranju gre za glavni namen izdelave, predstavitev in lažje razumevanje modela trenutnega stanja nato pa še predstavo oziroma prikaz prenovljenega stanja (Polancic in Jošt, 2012). Za modeliranje se odlocajo predvsem zaradi boljšega razumevanja procesa, videnje celotne slike delovanja in s tem vecjega pregleda, iskanja pomanjkljivosti pri samih procesih, prikaz prenovljenih procesov pred uvedbo v poslovanje, razkrivanje potreb izvajalcev procesov (Huzjan, 2005). Za natancni posnetek in spoznavanje dejanskega stanja je najbolje, da se analitiki poslužujejo obstojece dokumentacije, raznih vprašalnikov, individualnih razgovorov z uporabniki, skupinskih intervjujev in opazovanja ljudi pri delu. Ker ima vsaka metoda svoje dobre in slabe plati je najbolje, da vzamejo kombinacijo vseh metod (Huzjan, 2005). Da so modeli procesov razumljivi, prenosljivi v podjetju in med ostalimi podjetji je najbolje, da se izdelujejo na osnovi standardiziranih notacij, ki bazirajo na podlagi graficnih simbolov med katere spada diagram poteka, diagram toka podatkov,… Standardizirana notacija BPMN je procesno orientirana, zato ga tudi uporabljamo za modeliranje procesov. BPMN skrbi za standardno notacijo z namenom, da bi jo razumeli vsi vpleteni od analitikov, programerjev in izvajalcev procesov (Polancic in Jošt, 2012). Za še bolj slikovito predstavo kaj modeliranje po BPMN pomeni se spomnimo reka, da »slika pove vec kot tisoc besed« kar vsekakor drži tudi pri modeliranju procesov. Dobro zacrtan procesni model lahko zelo natancno in na kratko predstavi obilo informacij o dolocenem procesu. Vecinoma je vse te podatke lažje posredovati vizualno kot z nešteto besedami (Reed, 2018). 3 Proucevanje procesov v podjetju x 3.1 Identifikacija kljucnih procesov Poslovno podrocje Poslovni proces/delovni Poslovni proces 1 Trgovina Delovni proces 1 -nabava blaga x Delovni proces 2 - prodaja blaga x delovni proces 3 - fakturiranje x Marketing Delovni proces 4 - raziskava trga x Delovni proces 5 - obvešcanje kupcev x Skladišce Delovni proces 6 - skladišcenje blaga x Delovni proces 7 - prevzem blaga x Delovni proces 8 - izdaja blaga x Logistika Delovni proces 9 - organizacija prevozov x Kalkulacije Delovni proces 10 - fakturiranje x Delovni proces 11 - prevzem blaga v IS x Tabela 1: Kljucni procesi podjetja TAD (vir: lasten, 2019). S pomocjo metode TAD sem pripravila zgoraj navedeno tabelo, ki prikazuje, da je naš glavni in edini poslovni proces prodaja in sicer gradbeno – tehnicnega blaga. V poslovni proces prodaje je vkljucenih vec poslovnih podrocji, seveda v prvi vrsti trgovina nato marketing, skladišce, logistika in tudi kalkulacije. Trgovina poleg prodaje in fakturiranja sedaj opravlja tudi delovni proces nabave blaga, marketing skrbi za raziskavo trga in obvešcanje strank, skladišce za prevzem blaga od dobaviteljev, skladišcenje blaga in izdajo kupljenega blaga strankam, logistika za organizacijo prevozov od dobaviteljev k nam in kljucno prevoze blaga od nas k strankam, kalkulacije pa skrbijo za fakturiranje veleprodajnim strankam in prevzem dobavljenega blaga v informacijski sistem. 3.2 Tabela lastnosti as is in to be 80 prodajalcev/mesec Tabela lastnosti naro Tabela lastnosti centralnega Aktivnost - nabava blaga Cas (h) Stroški € Cas (h) Stroški € kreiranje narocil na podlagi signalnih kolicin po artiklu (80 oseb) 400 2800,00 0 0 pošiljanje narocil dobavitelju (80 oseb) 26,67 186,67 0 0 pridobitev potrditve od dobaviteljev (80 oseb) 533,33 3733,33 0 0 usklajevanje potrditev z narocili (80 oseb) 533,33 3733,33 0 0 tiskanje narocil in fizicni prenos v skladišce (80 oseb) 133,33 933,33 0 0 ob dobavi usklajevanje dobaviteljevih dobavnic z narocili (80 oseb) 266,67 1866,67 266,67 1866,67 pošiljanje pregledane dobaviteljevih dobavnic v kalkulacije za prejem v IS (80 oseb) 266,67 1866,67 266,67 1866,67 centralno narocanje (4 osebe) 0 0,00 696 4872,00 skupaj/mesec 2160 15120,00 1229,33 8605,33 prihranek/mesec 931 h 6514,67 € Tabela 2: Nabava blaga TAD (vir: lasten, 2019). Tabela 2 na podlagi TAD metodologije ponazarja, da se od 197 zaposlenih, kolikor nas je v podjetju, 80 zaposlenega prodajnega osebja ukvarja z narocanjem blaga za zalogo. Prodajalci skupaj mesecno za to porabijo dobrih 2160 ur, ce to pretvorimo v denar z vedenjem, da je povprecni zaslužek na prodajalca 7 € na uro, to mesecno znese 15.120 €, ki bi jih ob prenovi poslovnega procesa lahko bolje izkoristili za dodatno prodajo, poprodajne aktivnosti, urejenosti delovnega okolja, hitrejše reševanje reklamacij in še bi lahko naštevala. Kljub vzpostavitvi nove ekipe 4 zaposlenih, ki bi skrbeli za narocanje blaga, bi v podjetju mesecno prihranili 931 delovnih ur, kar znese 6514 €, ki bi jih zagotovo bolje vnovcili pri prodaji. S tem nacinom dela bi zagotovo letno prodajo na vseh enotah skupaj povecali za 5 %. 3.3 MODEL - BPMN graficna notacija obstojecega POP (AS - IS) Graf 1: Obstojeci delovni proces (vir: lasten, 2019). S programom Aris sem graficno izrisala obstojeci delovni proces kjer je razvidno, da ima prodajno osebje delo s šestimi aktivnostmi, ko se ukvarjajo z narocanjem blaga, namesto, da bi ta cas raje usmerili v prodajo. Sedaj skacejo k racunalnikom in narocajo ter posledicno manj casa posvetijo strankam, ki se pritožujejo, da so ves cas za racunalniki. Vecino teh del lahko opravijo drugi in v manjšem številu zaposlenih. 3.4 MODEL - BPMN graficna notacija prenovljenega POP (to - be) Graf 2: Prenovljen delovni proces (vir: Lasten, 2019). Z grafom 3, narejen s programom Aris, prikazujem prenovljen proces. Sedaj sicer doda delovno podrocje nabave vendar razbremeni kljucne ljudi v podjetju, teh je najmanj 80, seveda govorim o prodajnem osebju za štiri aktivnosti. Prodajalci in komercialisti neposredno prodajajo strankam in bi sedaj bili obremenjeni le s prodajo ter kako cim vec in cim bolje prodajati. Vec bi se vrteli med strankami in prodajnimi policami in seveda vec prodali. Sami poudarjajo, da so zelo radi prodajalci in ne da se ukvarjajo z administrativnimi deli. Ekipe za nabavo ne bi bilo potrebno iskati z razpisi, ker bi se delo prodajalcev toliko sprostilo, da bi zagotovo lahko našli po enotah prave ljudi in jih prerazporedili na novo delovno mesto. 3.5 Ucinki izboljšav Tabela 3: Ucinki izboljšav TAD (vir: lasten, 2019). V tabeli 3 so vneseni podatki po metodi TAD in prikazuje ucinke izboljšav. Razberemo lahko, da je prihranek na casu kar dobrih 930 delovnih ur mesecno kar financno znaša 6.514 € prihranka. Se pravi, da bi prvotne stroške zmanjšali za 43 % oziroma bi jih bolj racionalno prerazporedili. Na letnem nivoju bi to pomenilo za 79.375 € vložka denarja v prodajo in razvoj ter tudi nekaj prihranka. 4 Sklepne ugotovitve Za zakljucek lahko recem, da imamo v podjetju še veliko rezerve za razvoj, posodobitev in napredovanje. Tako v povecanju tržnega deleža, kot ustvarjanju vecje razlike v ceni. S prenovo opisanega poslovnega procesa bi zagotovo nadgradili zadovoljstvo kljucnih zaposlenih in posledicno temu tudi zadovoljstvo naših kupcev. Z gotovostjo lahko na koncu potrdim zacetno hipotezo, da bi letno prodajo povecali za 5 %, saj bomo imeli še bolj zadovoljne prodajalce, bolje servisirane stranke, ki se bodo rade vracale in med ostale kupce širile svoje dobre izkušnje z nami. Metoda TAD mi je dala širši in poglobljen pogled v same delovne procese, ki jih izvajamo in bo lahko v veliko pomoc tudi pri nadaljnjem delu in v razmislek. Program Aris mi je omogocil slikovni prikaz sedanjega in bodocega stanja v podjetju in mi bo v veliko pomoc pri obrazložitvi namere direktorju. Mislim, da si vsi hitreje in lažje predstavljamo zadeve, ce so nam slikovno uprizorjene kot le z besednim opisom in še posebej, ce zadeve ne poznamo v potankosti. Ko bomo v podjetju prenovili navedeni proces bomo zagotovo tudi pri drugih našli boljše rešitve in se bomo posluževali opisanih metod v tej nalogi znova in znova. 5 Viri in literatura Amitas. (2008). Amitas. Pridobljeno iz spletnega mesta podjetja Amitas. 15. februar 2019: http://www.amitas.si/si/kako_merimo_ucinkovitost_nasih_procesov.wlgt?Id=274&tab=tab_resitev Baloh, P., Damij, T. in Vrecar, P. (2002). Slovensko društvo informatika. Pridobljeno iz https://www.drustvo-informatika.si/fileadmin/dsi2002/prispeliReferati/baloh.pdf Damij, N. (2009). Management poslovnih procesov: Modeliranje, simuliranje, inovacija in izboljšanje. Ljubljana: Založba Vega. Damij, T. (2003). Using an Object-Oriented Methodology. Ljubljana. Pridobljeno iz http://www.jot.fm/issues/issue_2003_03/article3.pdf Huzjan, T. (2005). Prenova proizvodnega procesa. (Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta). Ljubljana. Pridobljeno iz http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/huzjan1964.pdf Kosi, T. (2010). Poslovni procesi. Gradivo za 1. letnik. Ljubljana. Pridobljeno iz http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Poslovni_procesi-Kosi.pdf Madžarac, D. (marec 2011). Fakulteta za management. Pridobljeno iz spletnega mesta Fakultete za Management Koper. 15. februar 2019: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-123-6/prispevki/013.pdf Polancic, G., in Jošt, G. (2012). Analiza upravljanja poslovnih procesov z BPMN 2.0. Pridobljeno 16. februar 2019 iz https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77OJISZF Reed, A. (2018). BPMN Modeling – The Difference Between a Diagram and a Model. Pridobljeno iz http://blog.goodelearning.com/subject-areas/bpmn/bpmn-modeling-the-difference-between-a-diagram-and-a-model/ Stenšak, J. (2016). Model nadzora nad upravljanjem s poslovnimi procesi (Magistrska naloga, Fakulteta za racunalništvo in informatiko). Ljubljana. Pridobljeno iz http://eprints.fri.uni-lj.si/3381/1/63030390-JO%C5%BDICA_STEN%C5%A0AK-Model_nadzora_nad_upravljanjem_s_poslovnimi_procesi_(1).pdf Verle, K. (2008). Fakulteta za Management. Pridobljeno iz spletnega mesta Fakultete za Management Koper, 15. februar 2019: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/3_235-253.pdf Prenova procesa prodaje in servisa rocnih gasilnih aparatov23 23 Mentorica: doc. dr. Marjeta Horjak. Avtor: Aljoša Mocnik Štimac Predstavljen je proces prodaje, pregleda in servisa gasilnih aparatov v GARS Kranj. Na podlagi posnetka obstojecega stanja (AS-IS) je izdelan model, s katerim bi lahko izboljšali poslovanje (graficna notacija TO-BE). Gre za prenovo procesa, kjer je poleg klasicne oblike poslovanja s fizicnim obiskom poslovalnice vkljucen še model spletne prodaje. Spletna prodaja in posledicno spletno oglaševanje lahko pospeši prodajo, saj se s tem bolj približamo kupcem, ki lahko svoje nakupe opravijo kar iz udobja domacega naslanjaca. Prav tako lahko s spletno prodajo optimiziramo delo v poslovalnici na nacin, da zapolnimo cas v katerem ni drugih poslovnih aktivnosti. Kljucne besede: Spletna prodaja, gasilni aparati, metodologija TAD, pospeševanje prodaje, optimizacija dela. 1 Uvod V prispevku bom predstavil delovanje servisa gasilnih aparatov v Gasilsko reševalni službi Kranj. V okviru servisa deluje tudi prodaja rocnih gasilnih aparatov in druge opreme namenjene gašenju. Servis gasilnih aparatov pokriva velik del gorenjske regije in ima posledicno vecje število stalnih strank, katerim nudi stalno podporo pri pregledu, svetovanju in nabavi rocnih gasilnih aparatov. Zakaj bi bil proces prenove poslovnega procesa pomemben, ce ne celo nujen? Živimo v družbi, kjer se nenehno poskušamo prilagajati spremembam okolja. Spremembe od nas zahtevajo kupci, kot tudi podjetja, saj z ucinkovitimi spremembami procesov zagotovimo konkurencno prednost na trgu. Kljucnega pomena pri zagotavljanju konkurencnosti je prilagajanje poslovnih procesov in njihova prenova, saj lahko le na ta nacin izvajamo vse aktivnosti poslovnega procesa dovolj ucinkovito. Prodaja in servis rocnih gasilnih aparatov je v javnem zavodu Gasilsko reševalne službe Kranj (GARS Kranj) ena od redkih aktivnosti za katere tudi pridobivamo lastna financna sredstva, ki jih namenimo za nakup opreme in vzdrževanje vozil. Gasilstvo je že z zakonom zapisano kot humanitarna dejavnost (Zakon o gasilstvu, 2005) in je obcinska služba, torej vecinski del za normalno poslovanje priskrbi, v našem primeru MO Kranj, medtem, ko za izboljšave poskušamo sami pridobiti dodatna financna sredstva s tovrstnimi aktivnostmi. Prodaja gasilnih aparatov in njihov servis obstaja v GARS Kranj že od samega zacetka in je tudi zapisan v statutu JZ GARS Kranj. Ker gre za zavod, se prvenstveno ukvarjamo z gašenjem in reševanjem, tako niti ni cilj povecanje dobicka, kot pravi 12. clen: »Pridobivanje dobicka ni cilj dejavnosti zavoda. Morebitni presežek prihodkov nad odhodki zavoda namenja zavod za razvoj svoje dejavnosti.« (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Gasilsko reševalna služba Kranj«, 1991). Na podrocju preventivnih dejavnosti poleg tega pokrivamo tudi meritve hidrantnih omrežij, izdelavo požarnih nacrtov, svetovanje pri aktivni in pasivni požarni zašciti objektov in požarno varovanje objektov. Organiziranost Slika 1: Organigram Gasilsko reševalne službe Kranj (vir: Gasilsko reševalna služba Kranj, 2019). Gasilsko reševalna služba Kranj ima primarno dejavnost gašenja in reševanja, zaposleni so razporejeni v štiri izmene, servisne storitve, med katere spada tudi prodaja in servis rocnih gasilnih aparatov, je samostojna dejavnost. Prav tako je samostojna dejavnost Kontrolni organ in projektna služba. Posebej so v organigramu razporejeni še zaposleni iz splošne službe. 1.1 Hipoteza Servis gasilnih aparatov obratuje zgolj v delovnem casu. Ogromno konkurencnih ponudnikov v Republiki Sloveniji ponuja skoraj vse svoje produkte oziroma distribucijo teh produktov tudi preko svetovnega spleta. Zdajšnji poslovni proces deluje na principu, ko stranka fizicno vstopi v poslovalnico in izbere gasilni aparat. Veliko je casa, ki ni dobro izkorišcen, saj je delo v sami poslovalnici narejeno. V kolikor bi prodajo deloma preselili še na svetovni splet, bi tako povecali prodajo, prosti cas pa bi bil bolje izkorišcen, na primer za pripravljanje in odpošiljanje strankam. Zato bo, kot izboljšan poslovni proces v servisu gasilnih aparatov GARS Kranj: - vpeljava novega kanala za prodajo rocnih gasilnih aparatov na svetovnem spletu. Poleg same povecane prodaje, bi imeli procese bolj avtomatizirane, to je cilj menedžmenta poslovnih procesov. 1.2 Uporabljena metodologija V prispevku bom na podlagi raziskovanja obstojece literature na podrocju managementa poslovnih procesov in poslovnih procesov na splošno teoreticno podprl in uporabil metodologijo TAD (angl. Tabular Application Development), ki je namenjena razvoju in prenovi procesov postopoma po korakih s pomocjo tabel (Damij, 2009). Za samo izdelavo tabel bom uporabil program ArisExpress, ki je prosto dostopen na svetovnem spletu. Prispevek je zastavljen tako, da podpira vsa nacela znanstvenega raziskovanja. 1.3 Omejitve prispevka V prispevku so omejitve povezane predvsem zaradi casovnega in stroškovnega vidika izdelave resnicnega managementa poslovnih procesov. Zaradi razmeroma kratkega casovnega obdobja za izdelavo celotnega prispevka ni mogoce izdelati pravega posnetka obstojecega stanja, ta bo slonel na predvidevanjih oziroma na ocenah. Prav tako je izdelava posnetka obstojecega stanja in simulacija tudi stroškovno precejšen zalogaj. 1.4 Teoreticna izhodišca V GARS Kranj posodabljamo prav vse, od opreme vozil in standardnih operativnih postopkov, medtem, ko na proces poslovanja servisa gasilnih aparatov, kar pozabimo. Mišljenje zaposlenih v organizaciji bi lahko spremenili do te mere, da bi se vsi priceli zavedati, da je prenova potrebna in dobra, vse to lahko podkrepim v tem prispevku. Avtor Kovacic idr. v clanku navajajo, da se je potrebno poslužiti tudi novih tehnologij, ne sme pa biti ta samoumevna. Pomemben faktor so ljudje in kako ljudje sprejmejo neko prenovo poslovnega procesa. Kot je bilo že omenjeno pri omejitvah prispevka, je menedžment poslovnih procesov kompleksen in casovno obširen proces, ki poleg drugega vkljucuje tudi veliko mero truda. (Kovacic idr., 2018) V koliko pogledamo organizacijo javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, bi lahko, glede na mnenje Mintzberg Henrya rekli, da gre za enostavno organizacijo. Nekaj vodilnih na vrhu strukture, nekaj srednjega menedžmenta in drugi zaposleni torej operativni gasilci. Prednost se kaže v majhnosti in adaptivnosti, saj se dobro prilagaja dinamicnemu okolju (Mintzberg, 1979). S pomocjo organigrama GARS Kranj lahko hitro opazimo, da primarni cilj ni servis gasilnih aparatov, pac pa operativno delo. Razlogov zakaj bi bilo potrebno optimizirati proces prodaje in servisa rocnih gasilnih aparatov je vec. Z vecjo prodajo bi lahko povecali »dobicek« v smislu, da bi imeli vec financnih sredstev za nakup gasilske opreme. Z boljšim razporejanjem dela bi delo potekalo nemoteno, tako bi lahko celo razbremenili zaposlene v servisu gasilnih aparatov. Rezultat iskanja slik za the simple structure Slika 2: Preprosta (struktura) organizacija, (angl. The simple structure) (vir: Burnaz, 2017). Tudi Balmes G. (2017) navaja v clanku, da so trgi v današnjem casu konstantno spreminjajo. Zato je tudi menedžment poslovnih procesov potreben in pomeni nenehno potrebo po prenovi procesov, na ta nacin se podjetja in organizacije prilagajajo konkurencnosti v okolju. Inovativnost in agilnost podjetij pa je danes že skoraj nujna v kolikor želi podjetje preživeti na trgu in je kljucna v kolikor si želi podjetje pridobiti konkurencno prednost na trgu, za vse to je zaslužen menedžment poslovnih procesov (iGrafx, 2013). Del menedžmenta poslovnih procesov (angl. Business Process, Management, BPM) bo uporabljen in predstavljen v prispevku. 1.5 Namen in cilji prenove poslovnega procesa Namen pri prenovi poslovnega procesa je del storitev prenesti na svetovni splet, kjer bodo stranke na povsem avtomatiziran nacin narocile dolocen kos ali kose opreme in jih prejele po pošti. Kot omenjeno avtomatiziran nacin pomeni veliko izboljšavo tudi za sedanji poslovni proces, kjer ne bo potrebe po vnašanju kontaktnih podatkov stranke na rocni nacin. To bo namrec storila stranka sama. V izogib napakam pri vnosu bodo v obrazcih za narocanje standardna tipka polja, zato bo napak veliko manj. Namen je prav tako zapolniti cas, ko v fizicni poslovalnici ni dela. Vsi aparati, ki so bili prinešeni so pregledani, nova oprema je narocena. Z vecjo prodajo bi povecali tudi prihodke od prodaje. Cilj servisa gasilnih aparatov je izboljšati prodajo gasilnih aparatov in druge gasilske opreme ter pripomockov. Kot navaja Dolenec (2007) je spletna trgovina bolj prijazna uporabnikom, saj lahko produkte pregledujejo iz svojega doma, kadarkoli in tudi kjerkoli. Povecanje servisnih storitev je z izboljšanjem prodaje pricakovano, vendar to ni primarni cilj, saj primanjkuje delovne sile, predvsem zaposlenih, ki bi imeli veljavno licenco za pregled vseh znamk in modelov gasilnih aparatov. Do sedaj se konkurence drugi podjetij ni spremljalo in izboljševalo. https://www.gasilcikranj.si/documents/grs/Galerija/STORITVE_servis-rocnih-gasilnih-aparatov/STORITVE_servis-rocnih-gasilnih-aparatov-6.jpg Slika 3: Gasilni aparati na delovnem pultu pripravljeni na pregled (vir: Gasilsko reševalna služba Kranj, 2019). 2 Pregled obstojecega stanja Obstojece stanje poslovnega procesa je pomembno predvsem, ker v tem delu zberemo vse aktivnosti, ki jih nek poslovni proces vsebuje. Model obstojecega stanja mora biti celovit, da zajamemo celoten proces, saj lahko le tako v nadaljnjih korakih izvedemo ucinkovite in celovito prenovo procesa (Damij, 2009). V tem poglavju bodo predstavljeni podatki obstojecega stanja poslovnega procesa prodaje gasilnih aparatov v Gasilsko reševalni službi Kranj. Servis gasilnih aparatov obstaja že od sprejetja odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gasilsko reševalne službe Kranj, torej od leta 1991, ko je bil gasilski dom še na drugi lokaciji. V servisu gasilnih aparatov sta stalno prisotna dva zaposlena. Gre za osebo, ki deluje na terenu in vodjo servisa. V primeru povecanega obsega dela ali odsotnosti katerega od zaposlenih dodatno pomoc zavod priskrbi s strani izmen. Urejanje financnih sredstev servisa gasilnih aparatov ureja racunovodska služba GARS Kranj. Zaposleni na terenu skrbi in pregleduje gasilne aparate po vnaprej pripravljenem letnem razporedu. Dolocena podjetja si tako olajšajo vsakoletni pregled, saj jih na ta nacin ni potrebno prevažati do delavnice. Vodja servisa skrbi za razporejanje nalog v servisu gasilnih aparatov in za dopolnjevanje zalog. Poleg tega sprejema tudi tlacne posode, ki jih na to pregleda kontrolni organ GARS Kranj, ki je za to certificiran in ima koncesijo. Kontrolni organ GARS Kranj je samostojen in neodvisen organ. Diagram 1: Organizacijska struktura dela v servisu gasilnih aparatov GARS Kranj. 2.1 Pregled obstojecega stanja AS-IS V spodnji tabeli 1, so opredeljene vse aktivnosti, ki se opravijo v primeru obiska strank v poslovalnici. Tabela je tako opremljena z okvirno porabo casa za doloceno aktivnost, obenem tudi z okvirnimi stroški za doloceno aktivnost. »Zavrne nakup« oziroma »Se odloci za nakup« si delita cas in stroške, saj se te aktivnosti med seboj izkljucujeta. Podobno se bom tabele lotil tudi pri prenovi (implementaciji) procesa. Tabela 1: Lastnosti obstojecega procesa (AS-IS) V tabeli 2 lahko vidimo, da je v povprecju 15 strank v sami poslovalnici (ocena števila). Ce to število pomnožimo z mesecem januarjem 2019, ki je imel 23 delovnih dni, to pomeni 345 strank v sami poslovalnici, kar znese 138ur (8,280min) samo za stranke, ki se odlocajo za nakup rocnega gasilnega aparata. Seveda ob dejstvu, da sedaj ob povecanem obsegu to rešujejo gasilci iz izmene. Tabela 2: Lastnosti obstojecega procesa (AS-IS), mesecni pregled nad stroški dela in casom. V diagramu 2 je mogoce videti proces, kot se opravlja sedaj. Graficno je ponazorjen tudi proces v primeru telefonskega klica in v primeru servisa gasilnega aparata v sami poslovalnici. Diagram 2: Model – BPMN Graficna notacija obstojecega procesa (AS – IS).24 24 *RGA – je kratica, ki pomeni »Rocni gasilni aparat« 3 Prenova procesa prodaje gasilnih aparatov V tem delu bo predstavljena tabela aktivnosti in graficna ponazoritev prenove procesa. Na podlagi tabele aktivnosti lahko opazimo, da bi povecanje prodaje s pomocjo dodatne prodaje preko svetovnega spleta izboljšalo sam proces prodaje, obenem pa ga tudi pospešilo. Vsekakor je obdelava narocila veliko hitrejša, ce je narocilo podano v elektronski obliki. Nekoliko vec casa pa zahteva pakiranje izdelkov in njihovo pošiljanje po pošti. Ceprav je tudi tukaj potrebno uvideti, da bi se tovrstno delo opravljalo v casu, ko v servisu gasilnih aparatov prakticno ni drugega dela, pošiljke pa bi se oddalo vse hkrati ob zakljucku delovnega casa. Tako bi tudi tukaj pridobili nekaj casa. Še vedno bi prodajo v sami poslovalnici obdržali, saj veliko strank prihaja tudi po nasvet o primernem tipu gasilnega aparata, pa vendar je glede na spodnjo tabelo prodaja preko spleta veliko bolj ucinkovita. Tabela 3: Tabela aktivnosti obstojecega in prenovljenega (implementacije) procesa, razlika stroški in cas. Pri prenovljenem procesu (tabela 3) je kar nekaj polj praznih oziroma oznacenih z »X«, kar pomeni, da to ni vec delo vodje servisa, ali serviserja pac pa stranke, ki samostojno naroca in vnaša svoje podatke. Proces je avtomatiziran, to je tudi naš namen in temelj menedžmenta poslovnih procesov. Tabela 4: Tabela aktivnosti obstojecega in prenovljenega (implementacije) procesa. Tabela 4, na prejšnji strani nam jasno pokaže koliko casa in predvsem koliko stroškov dela bi imeli v povprecju v enem mesecu. Opazimo, da je v primerjavi s prenovljenim procesom razlika zgolj v samih stroških dela. Zavedati se je potrebno dejstva, da bi narocila pripravljali zaposleni v casu, ki je sedaj popolnoma neizkorišcen. V tabeli 3 in kasneje tabeli 4 lahko opazimo, da ne gre za enostavno prenovo poslovnega procesa. Gre za bolj kompleksno implementacijo povsem novega pristopa pri prodaji gasilnih aparatov v GARS Kranj. Gre za princip, ki je že preizkušen pri konkurencnih podjetjih. Graficno ponazoritev prenovljenega procesa kaže tudi diagram 3. S svetlo modro barvo so ponazorjeni deli povsem novega procesa, prodaje preko svetovnega spleta. Diagram 3: Model – BPMN Graficna notacija prenovljenega procesa (TO-BE).25 25 *RGA – je kratica, ki pomeni »Rocni gasilni aparat« 4 Sklepne ugotovitve Na podlagi raziskovalnega dela na podrocju obstojece literature in pregleda vseh aktivnosti in dejavnosti, ki se dogajajo v poslovnem procesu prodaje in servisa rocnih gasilnih aparatov, sem v prispevku podal priporocila in konkretne rezultate s predlaganimi izboljšavami procesa. Velja znova omeniti, da so v pricujocem prispevku dolocene omejitve, predvsem na racun casa in financnih sredstev, katera bi potreboval za bolj natancno analizo z metodologijo TAD. Konkurencnost na podrocju prodaje je vedno vecja, zato so tudi izboljšave vedno bolj potrebne. Zelo pomemben vidik je, da poslovne procese izvajamo ucinkovito in smotrno. Prav to je bil namen prispevka – izboljšati proces, da bo bolj ucinkovit in bolje izkorišcen kot do sedaj. Rezultati kažejo financno korist v prid prenove oziroma implementacije novega procesa. Ceprav je cas enak, to ne pomeni tudi vecjega stroška dela, namrec, obdelava spletnih narocil se lahko izvede v casu, ki je trenutno povsem neizkorišcen in ga je dovolj tudi ob povecanem obsegu dela. Zato lahko zatrdim, da je hipoteza potrjena. Procese je potrebno gledati in obravnavati celovito, saj bo le tako jasno, da bi implementacija novega procesa pozitivno vplivala na poslovanje servisa gasilnih aparatov GARS Kranj. Zagotovo je še mnogo prostora za izboljšave poslovnih procesov v Gasilsko reševalni službi Kranj, v tem prispevku je bil predstavljen zgolj majhen del, ki bi ga bilo smiselno implementirati in bi bil kljucen za izboljšanje prihodkov, lahko bi rekli 'outputa', pomembnega za javni zavod kot tudi zadovoljstva kupcev. 5 Viri in literatura Burnaz, E. Akyüz, A., Kurtuldu, S., H. (2017). An organization structure suggestion of national destination management organizations for turkey. Global Journal of Economics and Business Studies 6, 12(46-63). Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/322299362_46_an_organization_structure_suggestion_of_national_destination_management_organizations_for_turkey Balmes, G. (2017). The Role of Organizational Change Management in BPM and the Selection of a BPMS. BPM Institute. Pridobljeno s http://www.bpminstitute.org/resources/articles/role-organizational-change-management-bpm-and-selection-bpms Damij, Nadja. (2009). Management poslovnih procesov: Modeliranje, simuliranje, inovacije in izboljšanje. Ljubljana: Založba Vega. Dolenec, M. 2007. Diplomska naloga: Spletna trgovina. Univerza na primorskem: Fakulteta za management Koper. Pridobljeno s ftp://www.ediplome.fm-kp.si/Dolenec_Matjaz_20070911.pdf Gasilsko reševalna služba Kranj, organiziranost. (2019). Pridobljeno s https://www.gasilcikranj.si/predstavitev/organiziranost Gasilsko reševalna služba Kranj, preventivna dejavnost: servis gasilnih aparatov (2019). Pridobljeno s https://www.gasilcikranj.si/documents/GARS/Galerija/STORITVE_servis-rocnih-gasilnih-aparatov/STORITVE_servis-rocnih-gasilnih-aparatov-6.jpg iGrafx. (2013). Why Business Process Management?. Pridoblejno s https://cdn2.hubspot.net/hubfs/3439270/Articles/Why-Business-Process-Management.pdf Kovacic, A. Hauc, G., Buh, B. Štemberger I., M. (2018). Business Process Management Cases: Adoption and Business Transformation at Snaga, a Public Company: Critical Success Factors for Five Stages of BPM (77-89). Mintzberg, H. (1979). The structuring of organizations. New Jersey: Prentice - Hall, poglavje The simple structure (str. 305 - 313). Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Gasilsko reševalna služba Kranj« Uradni list RS, št. 28 (6. 12. 1991). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19911188 Zakon o gasilstvu /Zgas-UPB1/. Uradni list RS, št. 113 (16. 12. 2005) Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-5006/zakon-o-gasilstvu-uradno-precisceno-besedilo-zgas-upb1 GDPR in spremembe v digitalnem oglaševanju26 26 Mentorica: dr. Lidija Weis. Avtorica: Lane Uršic Digitalna tehnologija prinaša nenehne spremembe na vsa podrocja življenja. Razvoj digitalizacije je ustvaril nove poslovne možnosti, omogocil inovacije poslovnih procesov ter pripomogel k oblikovanju personaliziranih uporabniških izkušenj, ki temeljijo na poznavanju ciljne publike. Dandanes podjetja zbirajo in analizirajo podatke o ciljnih skupinah spletnih uporabnikov ter se pri spletnem oglaševanju nanje vedno bolj zanašajo. Osebni podatki potrošnikov so zlato 21. stoletja in kot taki zanimivi za mnoge, vcasih tudi iz neeticnih ali nezakonitih vzgibov. Evropska unija je tako s 25. majem 2018 sprejela Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki doloca nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Strožji predpisi državljanom omogocajo vec nadzora nad osebnimi podatki in podjetjem enake konkurencne pogoje. Obenem naj bi novi sistem med potrošniki povecal zaupanje v predpise, pospešil razvoj digitalnega gospodarstva, omejil stroške ter spodbujal rast podjetij. Kljucne besede: digitalizacija, digitalna tehnologija, GDPR, osebni podatki, e-zasebnost, slovenski oglaševalski kodeks, oglaševalsko razsodišce 1 Uvod Živimo v casu nenehnih sprememb. Kontinuiran razvoj tehnologije je prinesel in še naprej prinaša spremembe v vse pore našega bivanja in delovanja. Tako ni presenetljivo, da temu ni ubežalo niti podrocje trženja. Spremembe, ki smo jim prica zadnjih dvajset let, so pomenile velik izziv, a tudi priložnost za vse vpletene v velike potrošniške tokove. Ce so se tega bolj zavedali tisti, ki so del slednjih profesionalno, pa zavedanje o pravicah in možnostih narašca tudi pri potrošnikih. Pred dobrim letom dni je v veljavo stopila Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in povzrocila precejšnjo zaskrbljenost predvsem med organizacijami. Potrošniki se tedaj še nismo posebno zavedali, kaj to pomeni za nas in našo uporabo digitalne tehnologije. A ozavešcenost kljub vsemu narašca. 2 Digitalizacija Vecina organizacij je v preteklosti na digitalno tehnologijo ter njen razvoj gledala kot na orodje, ki bi lahko služilo kot podpora obstojecim poslovnim procesom. Razvoj digitalizacije poteka razmeroma hitro že zadnji dve desetletji, še vedno pa je v Sloveniji veliko podjetij, ki svojega poslovanja niso v celoti prilagodila digitalni dobi. Digitalna tehnologija je danes pravzaprav gonilna sila za razvoj, dopolnitev in podporo poslovnih procesov in praks ter za ustvarjanje uporabniške izkušnje, ki bi pripomogla k ohranitvi lojalnosti potrošnikov in jim omogocila konkurencno prednost. Podjetja, ki so se pravocasno zavedla pomena digitalizacije, so podjetja sedanjosti in prihodnosti. Razvoj digitalne tehnologije je ustvaril nove poslovne priložnosti, omogocil inovacije poslovnih procesov in modelov ter nove oblike poslovnega sodelovanja. Digitalna tehnologija se je integrirala v prakticno vsa podrocja življenja, tako zasebnega kot poslovnega, od nakupovanja in prijateljevanja, do podrocja znanosti, zdravstva, medijev, politike ter tudi poslovanja podjetij. Ce je na eni strani digitalizacija vedno bolj zahtevnim potrošnikom omogocila dialog med njimi samimi in organizacijami, bolj personalizirane storitve ter izdelke, ki so jih želeli oziroma potrebovali ter neprekinjeno razpoložljivost, pa so del »pogace« dobila tudi podjetja. Digitalizacija je namrec izjemno pospešila pretok informacij med in o uporabnikih digitalnih tehnologij ter povecala obseg zbiranja podatkov. Ker je bilo mogoce te podatke uporabiti v razlicne namene, tudi neeticne ali nezakonite, je Evropska unija za zašcito osebnih podatkov svojih državljanov sprejela Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki se uporablja od 25. maja 2018. 3 GDPR Dandanes imajo osebni podatki potrošnikov za organizacije neprecenljivo vrednost. Toda kaj tocno spada pod osebne podatke? Obsegajo ime, priimek, naslov, datum rojstva, kot tudi osebne interese, edinstvene identifikatorje, digitalni odtis in še vec. Zbiranje in obdelava relevantnih podatkov sta bistvenega pomena za digitalno oglaševanje, saj omogocata ustvarjanje relevantnih vsebin, razvoj relevantnih storitev in izdelkov, ki prinašajo boljše poslovne rezultate in vecjo konkurencno prednost. Nenazadnje omogocata tudi financiranje digitalnih vsebin, storitev in aplikacij, hkrati pa je digitalno oglaševanje z veliko nižjimi stroški s tem tudi širše dostopno (https://www.get-interactive.eu/vpliv-gdpr-digitalno-oglasevanje/, 16. september 2019). Zdi se, da mej, kakršne poznamo v fizicnem svetu, v digitalnem ni. Ker postajajo vedno bolj zabrisane, je še toliko bolj pomembno, da zašcitimo vse vpletene deležnike, tako potrošnike kot organizacije. Urad za interaktivno oglaševanje (IAB Europe) se je zavzemal za GDPR, ki bi uporabnikom interneta zagotavljal visoko raven varstva podatkov, hkrati pa digitalnemu oglaševanju še vedno omogocal pomembno vlogo tudi v prihodnje. Kaj torej GDPR res pomeni? GDPR je kratica za General Data Protection Regulation oziroma za Splošno Uredbo EU o varstvu podatkov, ki doloca nova pravila glede varstva osebnih podatkov. Strožji predpisi o varstvu podatkov državljanom omogocajo vec nadzora nad osebnimi podatki in podjetjem enake konkurencne pogoje. A ne le to. Novi sistem naj bi med potrošniki povecal zaupanje v predpise, pospešil razvoj digitalnega gospodarstva, omejil stroške ter spodbujal rast podjetij. Bistvene novosti in spremembe novega okvirja varstva osebnih podatkov so razvidna iz osnovnih nacel uredbe. Tovrstna pravna nacela so vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in nacin njihovega izvrševanja: • osebni podatki morajo biti zbrani, obdelani in uporabljeni zakonito, pošteno in na pregleden nacin; • nujna je pridobitev izrecnega soglasja za obdelavo osebnih podatkov; • podatki so lahko zbrani zgolj za dolocene, izrecne in zakonite namene ter ne smejo biti obdelani za namene, za katere niso bili pridobljeni; • nacelo najmanjšega obsega podatkov vsem organizacijam zapoveduje zbiranje le relevantnih osebnih podatkov, ki bodo služila dolocenemu znanemu cilju ter njihovo dosegljivost le tistim v organizaciji, ki jih dejansko potrebujejo; • nacelo omejitve shranjevanja doloca hranjenje osebnih podatkov le za obdobje, ki je potrebno za namene, za katere se podatki obdelujejo; • obveznost obdelave na nacin, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vkljucno z zašcito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo in uporabo. Druge bistvene spremembe se ticejo vecjega nadzora in ucinkovitejšega izvajanja nadzora, lažjega dostopa do lastnih osebnih podatkov ter povecanega nabora pravic posameznika (kot so pravica do pozabe, popravka in izbrisa, seznanitev z dolžino hranjenja podatkov, prepoved aktivnosti, ki so posledica profiliranja idr.). GDPR je prinesel veliko novosti pravne narave, s cimer so organizacije zacele spoznavati, da ne potrebujejo zgolj programskih arhitektov in programerjev, temvec tudi poznavanje poslovanja organizacije in specificnih pravnih podrocij, ki urejajo digitalno poslovanje. Zakaj? Ne le zato, ker je kljucnega pomena, da organizacija deluje skladno z zakonodajo. To je predpogoj. Razloga ticita predvsem v pridobitvi zaupanja potencialnih kupcev ter posledicno v povecanju prometa organizacije. Nezanemarljiv razlog pa niso niti stroški zaradi neupoštevanja predpisov, ki lahko znašajo tudi do 20 milijonov EUR denarne kazni ali 4% letnega prometa. In ceprav je težnja Evropske unije po zavarovanju osebnih podatkov in nasploh vecji zasebnosti vse hvale vredna, pa je žal število predpisov in pravil preštevilcno, pogosto pa so tudi bolj togi, še posebno na podrocju digitalnih tehnologij. Posledicno je evropski trg manj konkurencen azijskemu in ameriškemu, poslovno tveganje organizacij, ki razvoju tehnologij in prava ne sledijo vec, pa toliko vecje (http://m.racunalniske-novice.com/index.php?id=uredba-o-e-zasebnosti--nov-izziv-digitalnega-komuniciran ja.html, 17. september 2019). 4 Uredba o e-zasebnosti Še konkretneje pa bo na podrocje, ki ga upravlja uredba GDPR, posegla prihajajoca uredba o e-zasebnosti, ki bo prinesla nove izzive za digitalno komuniciranje, oglaševanje in poslovanje, tako z novo opredelitvijo rabe piškotkov kot z uvajanjem novosti na podrocju sodobnih komunikacijskih platform. Obstojeca Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah se namrec nanaša na komunikacijske storitve kot so telefon, SMS/MMS, posredovanje informacij preko IP naslova in je tehnološko zastarela. Uredba o e-zasebnosti bo nudila uporabnikom storitev vecjo varstvo zasebnosti, ponudniki tovrstnih storitev pa bodo podvrženi strožjim pravilom. Uredba bo razširila obstojeca podrocja varovanja zasebnosti in uvedla nova: mobilne aplikacije, online oglaševalske mreže, internet stvari, OTT komunikacijske storitve (instant sporocila, Voice-over-IP), ki uporabljajo internet za posredovanje storitev, ki so enake ali primerljive s tradicionalnimi komunikacijami, e-poštne storitve (Gmail, lastna e-mail infrastruktura), telefonija, Customer chat, WhatsApp, Skype, telekomunikacijske vsebine, metadata in še bi lahko naštevala. Najocitneje pa bo posegla na podrocje piškotkov, kar bo lahko imelo zelo velik vpliv, še posebno na spletno oglaševanje. Piškotki igrajo pomembno vlogo na spletnih mestih, saj zagotavljajo osebno izkušnjo, vkljucno z relevantnim oglaševanjem. Direktiva o e-zasebnosti doloca, da morajo države clanice ustvariti pravila, ki od upravljavcev spletnih mest zahtevajo, da uporabnika obvestijo o uporabi piškotkov in pridobijo njihovo privolitev za uporabo piškotkov (https://www.iab.si/novice/2018/03/362-Od-GDPR-do-Uredbe-o-e-zasebno sti-in-nazaj, 16. september 2019). 5 Slovenski oglaševalski kodeks Poleg prej omenjenih uredb, pa se mi zdi umestno na kratko predstaviti tudi Slovenski oglaševalski kodeks, avtonomni pravni vir Slovenske oglaševalske zbornice, ki je namenjen presoji oglaševanja v pomenu in obsegu (v kodeksu izraz oglaševanje združuje vse oblike komunikacijskih praks). Kodeks predstavlja sistem ustaljenih pravil in nacel dobre prakse, vzpostavlja visoke standarde oglaševanje ter zagotavlja poenotene kriterije oglaševalske stroke in opremljenost dejavnosti oglaševanja v državi s samoregulativnim mehanizmom, ki je posledicno tudi zaupanja vredna. Dobro oglaševanje po kodeksu naj bi bilo zakonito, dostojno, pošteno in resnicno, zasnovano naj bi bilo odgovorno do potrošnikov in družbe kot celote ter spoštovati mora nacela lojalne konkurence. In kdo ima izkljucno pristojnost? Za presojo skladnosti oglaševanja s kodeksom skrbi Oglaševalsko razsodišce, ki deluje pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/ slovenski_oglasevalski_kodeks, 15. september 2019). 6 Primer razsodbe oglaševalskega razsodišca Oglaševalsko razsodišce razsoja o skladnosti oglasov s Slovenskim oglaševalskim kodeksom. Da bi morda nekoliko bolj specificno izpostavila delo razsodišca sem pregledala nekaj razsodb, ki sem jih našla v arhivu Oglaševalskega razsodišca. Nekatere pritožbe so namrec razsojene kot utemeljene, druge pac ne. Med prebiranjem sem zasledila tudi na pritožbo, ki jo je Oglaševalsko razsodišce prejelo s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in se nanaša na oglaševanje dogodka »GDPR – odvetniki vam ne povedo vsega.« po e-pošti in na lastnem spletnem mestu oglaševalca , družbe Pro-bit is Slovenskih konjic. Vlagatelj je pritožno utemeljil z naslednjim: • oglaševalec za trditev »Odvetniki vam ne povedo vsega« ni navedel vira, ki bi potrjeval njeno resnicnost; • zasnova trditve daje vtis dejstva, ki ga je treba sprejeti kot takega; • oglaševanje z neresnicno trditvijo izkorišca pomanjkljivo znanje oseb, ki jim je oglaševanje namenjeno ter jih tako zavaja; • odvetniki in odvetništvo so prikazani v negativni luci, kot nepošteni in nezaupanja vredni. Oglaševalec je pritožbo v celoti zavrnil s sledecim: • GDRP direktiva zahteva multidisciplinaren pristop (poleg pravnega tudi mnoge tehnicne kot so vidik zašcite in dostopa do podatkov, prenosljivosti podatkov, brisanja podatkov, elektronskega vodenja soglasij, itd.); • oglaševanec se ne ukvarja s pravnimi vidiki, temvec z vidiki informacijske tehnologije ter je želel z navedbo opozoriti na pomembnost celostne ureditve problematike GDPR (angažiranje pravnikov ni dovolj); • iz opisa vabila je možno razbrati, da se dogodek nanaša izkljucno na informacijsko podporo ob uvedbi uredbe GDPR v praksi. Oglaševalsko razsodišce je na podlagi vsebine pritožbe, odgovora oglaševalca ter dolocil Slovenskega oglaševalskega kodeksa razsodilo, da je bila pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na tretji clen kodeksa (poštenost). Naslovna trditev je namrec zasnovana na nacin, da izkorišca pomanjkljivo izkušenost potrošnikov in jih s tem zavaja. V preostalih elementih pritožbe pa razsodišce ni ugotovilo kršitev kodeksa. Oglaševalca je prav tako naprosilo, da preneha z oglaševanjem do uskladitve z dolocili kodeksa (http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglase valskega_razsodisca_st_331_17_9_2018, 15. september 2019) 7 Zakljucek Razvoja digitalne tehnologije ni konec, komaj smo dobro »zaštartali«. V prihodnjih nekaj desetletljih se obeta razvoj številnih novosti, ki bodo naša življenja še naprej spreminjale. Je že tako, da so podjetja v preteklosti pripravila mesecne in letne nacrte ter jim, za njihovo realizacijo, povecini tudi sledila. Danes temu že dolgo ni vec tako. Sprememb se vec ne meri v letih, mesecih in dnevih, temvec v urah, minutah, in ja, tudi že sekundah. Potrošniki smo danes bolj izobraženi in bolj zahtevni kot kdaj koli prej. Za svoj denar in cas zahtevamo vec. Zahtevamo dialog, personalizirano ponudbo in digitalno varnost. Slednja je bila nekoc samoumevna, vendar se je zacenjamo potrošniki vedno volj zavedati. Zahteve današnjega potrošnika sicer niso majhne, a vendarle uresnicljive. In to ravno zaradi digitalne tehnologije. 8 Viri in literatura Kakšen vpliv bo imel GDPR na digitalno oglaševanje? Najdeno 16. septembra 2019 na spletnem naslovu https://www.get-interactive.eu/vpliv-gdpr-digitalno-oglasevanje/ Uredba o e-zasebnosti – nov izziv digitalnega komuniciranja. Najdeno 17. septembra 2019 na spletnem naslovu http://m.racunalniske-novice.com/index.php?id=uredba-o-e-zasebnosti--nov-izziv-digitalnega-komuniciran ja.html Od GDPR do Uredbe o e-zasebnosti in nazaj. Najdeno 16. septembra 2019 na spletnem naslovu https://www.iab.si/novice/2018/03/362-Od-GDPR-do-Uredbe-o-e-zasebnosti-in-nazaj Slovenski oglaševalski kodeks. Najdeno 15. septembra 2019 na spletnem naslovu http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/ slovenski_oglasevalski_kodeks Razsodba Oglaševalskega razsodišca št. 331 / 17. 9. 2018. Najdeno 15. septembra 2019 na spletnem naslovu http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_331_17_9_2018 Racunalniška tehnologija za nadgradnjo mentorskega stila vodenja Avtor: Peter Ferfoglia, Poslovno-tehniška fakulteta; Univerza v Novi Gorici Nagrajeni prispevek 9. KoME študentske konference v Celju. Raziskovanje odraža prepletanje uporabe znanja iz inženiringa in managementa, ki se zliva z in v življenjsko izkušnjo. V njem smo preverili in pokazali, kako je lahko tehnicno znanje inženirja uporabno v analizi podatkov za tiste podjetniške naloge, ki so najtežje in najzahtevnejše. Med njimi sta vodenje projektov, za katera si upamo predstaviti izzive in poteze za izboljšanje mentorskega stila vodenja k odlicnosti. Racunalniške tehnologije so nam v pomoc pri doseganju ekonomskega uspeha torej ekonomicnosti upravljanja podjetja, vsekakor pa nikakor ne morejo nadomešcati cloveške znacilnosti. S podatkovnim rudarjenjem smo opravili analizo ankete in dognali kako dorašcajoci s svojim inovativnim in nevsakdanjim pogledom doživljajo svoje življenje za pridobivanje kompetenc uspešnega vodenja, organizacije, nadziranja in motiviranja tako samostojnega kot tudi skupinskega dela. S svojim pogledom ob vstopu v podjetje/organizacijo lahko usmerijo v prihodnost s svojo inovativnostjo in kreativnostjo. Le priložnost jim moramo dati in jih ne smemo vklepati v obstojeca pravila igre. Ugotovili smo, da sta podatkovno rudarjenje in umetna inteligenca mentorskemu managerju zelo v korist. Vodenje postaja vse bolj multidisciplinarna veda, ki združuje razlicne panoge, od tehnoloških do znanstvenih in ekonomskih pa vse do humanisticno psiholoških. Vodenje naj bo obogateno s custveno inteligenco in s polno odprtostjo v kreativnost tako, da lahko vodji prinaša novega zagona k odlicnosti vseh sodelavcev, naj si bodo le ti vrhunski izvajalci ali težavam pozorni delavci ali izjemni sanjski zvezdniki. Kljucne besede: sanjski zvezdnik, mentorski stil vodenja, podatkovno rudarjenje, custvena inteligenca 1 Uvod Vsesplošna tehnicna izobrazba, obogatena z ekonomskim in sociološkim pogledom, se mora prepletati z osebno izkušnjo, zato da privede do novih oblik prenovljene teorije in tehnike mentorskega stila vodenja. Ta stil je v današnjem poslovnem podjetniškem svetu svetovno priznan kot poglaviten in med najbolj uporabljenimi. Tehnicno akademsko znanje in podkovanost v tehnologiji, ekonomiki, sociologiji in upravljanju projektov in podjetij postane dragocena posoda, ki jo lahko plasticno izoblikujemo, da lahko vanjo vlijemo izkušnje, ki nam jih daruje vsakodnevno podjetniško ter seveda tudi in predvsem osebno življenje, obe prepleteni s custveno inteligenco. Da lahko rastemo k odlicnosti katerega koli projekta, moramo teoretsko akademsko znanje iz tehnike vodenja in poznavanja pravil ter metod bogatiti z izkušnjami. Ne smemo le aplicirati naucene algoritme in nauke (torej ponavljati dela kot »ucloveceni roboti«) a s kreativnostjo si moramo upati doprinesti neko dodano vrednost. Po opredelili osnov komunikacije kot osnovno vrlino za vsakega vodjo in po pregledu slogov vodenja smo se zaustavili ob dejstvu, da je za izboljšanje mentorskega stila vodenja potrebno prisluhniti novim sodelavcem, ker ti s svojo inovativnostjo in kreativnostjo pripomorejo k prenovitvi in dograjenju delovne skupine k odlicnosti. Novi sodelavci veckrat prihajajo iz šolskega ali akademskega podrocja. Z metodami podatkovnega rudarjenja smo želeli odkriti vzorce in povezave med psihološkimi karakteristikami teh novo vstopajocih sodelavcev. Nova tehnologija in umetna inteligenca nam sicer odpirajo pogled kako bo lahko v prihodnosti tudi neuromorfni racunalnik pomagal cloveku in ga dopolnjeval. Vsa spoznanja smo prenesli v nadgrajeni mentorski stil vodenja, kjer smo si upali podati prenovljeno vizijo tega stila vodenja, kjer sta clovek in custvena inteligenca postavljena v ospredje. 2 Komunikacija Najvec težav v vsakem podjetju in poslovanju povzrocajo slabi odnosi, slabi odnosi pa so vedno posledica nerazumevanja, nerazumevanje je posledica neucinkovite komunikacije, neucinkovita komunikacija pa je posledica slabega vodenja itd. se krog sklene. Vedno moramo težiti k izboljšanju organizacijskega vzdušja, saj ta kaže zadovoljstvo zaposlenih s socialnih vidikov dela. Poslovno komuniciranje je torej poglavitna in ciljna dejavnost vsakega vodje in v vsakem poslovanju je namenjena doseganju ciljev organizacije. »Strategija komunikacije obsega nacine (oblike, koncepte, usmeritve), urejenost (pravila, nacrtovanje in izvajanje komuniciranja) in sredstva (razpoložljivi cas, udeležence, materialna in nematerialna sredstva) za komuniciranje.« (Tavcar, 2002, str. 271) Politika komuniciranja, ki jo mora mentorski vodja obvladati, zajema cilje (namen) in strategijo komunikacije (nacin/metoda). 2.1 Uspešno komuniciranje in konflikti Uspešno komuniciranje zahteva znanje, dar in cut ter dosti vaj in izkušnje, je zanimivo in nevsiljivo, vzbujati mora zanimanje, torej vprašanja in opredeljevanje (povratna informacija). Vodja se teh vrlin lahko nauci, toda paziti mora, da ne prevlada cut vsevednosti. Njegova komunikacija mora biti preprosta in spoštovati mora znanje ter pripravljenost vseh sodelavcev. Najtežje bo za vodjo komunicirati s sogovorniki, ki imajo visoko teoreticno in akademsko znanje in se zaradi tega cutijo mocne ter polne sebe, ceprav komunikacija in management ni njihova akademska stroka. »Konflikt je nasprotovanje, ki nastane zaradi nezdružljivih ciljev, misli, custev v posamezniku ali med clani v skupini ali organizaciji« (Možina in drugi, 2002, str. 827). Konflikti nastanejo torej takrat, ko pride do nerazumevanja in vsakdo trdi oz. razume nekaj razlicnega: »jaz sem ti rekel nekaj, ti si razumel nekaj drugega [...] in to šele cez cas, ko nisva preverila ne ti ne jaz, pride ven kot brezvezni izvor najinega konflikta« (Dumancic, 2017). Zavestno se je treba truditi za izogibanje nerazumevanja in v tem je aktivno poslušanje kljuc komunikacijske uspešnosti. Takšno poslušanje omogoca višjo raven razumevanja in obcutek, ki ga pridobimo zaradi vecje pozornosti, pozitivno vpliva na poslovni komunikacijski nivo in dosego vecjega osebnega in timskega uspeha. Paziti morata drug na drugega, »mentor« in »novi delavec«, skupaj se izogibati nerazumevanju. Ko vse konflikte razrešita v smislu »win-win« in razcistita nerazumevanje, postaneta bogatejša in se sprostijo najgloblje energije navdušenja do dela, ki empaticno dorastejo v osebno/skupno poslovno bogastvo. Odpraviti morata tekmo med njima »kdo ima bolj prav«, ki je najveckrat povzrocitelj vecine konfliktov. 3 Vodenje Ko govorimo o vodenju, govorimo o ciljno usmerjenem sistemu, katerega delovanje ima za cloveka nek cilj ali smisel. Vodenje do dosega zastavljenega cilja je težka naloga, a predvsem dar in poklicanost. Glavne komponente vodenja, nacrtovanje, organiziranje, motiviranje in kontrola, lahko postanejo težava za nekoga, ki ni teoreticno podkovan ter mu primanjkuje daru in cuta vodenja. Vodja mora gledati skozi interese posameznika, kjer raziskovanje in pogovor za spoznanje interesov zahtevajo veliko pogovora s soclovekom, s katerim je zaupanje pravi kljuc. Prof. Lipušcek ugotavlja, da je specificnost projektov in timskega dela zaokroženost in celovitost nacrta za izvedbo dela v dolocenem casu ter ob usklajenem delovanju vec ljudi. Projekt ni standardno ponavljajoc in delovanje v podjetju nosi karakteristike, ki ga opredelijo z lastnostmi, ki so nedvomno dinamicne: neponovljivost procesa, casovna omejenost procesa, prepletenost aktivnosti in raznolikost sodelujocih (Lipušcek, 2017). Specificnost projekta in tima prinaša dinamicnost in kreativnost v delu, uveljavitev posameznika in doseg skupno zastavljenih ciljev. Lahko trdimo, da je sprememba katerega koli dela iz skupinskega dela v enega ali vec projektov z vsemi specificnimi karakteristikami vodenja, preobrazba iz delovne skupine v tim, potreben korak k odlicnosti uspehov. Splošno poznani stili vodenja (nacini, kako se vodenje opravlja) se med sabo mocno razlikujejo in se veckrat vrstijo drug za drugim in prepletajo drug v drugega glede na stanje in casovni trenutek, v katerem se nahajamo s projektom ali podjetjem, ali glede na clane tima in druge okolišcine. Razvrstili in opredelili smo jih v avtoritativni, tehnicno-teoretski, manipulativni, cloveku usmerjeni in koncno še mentorski stil. Ugotovili smo, kako le mentorski stil najbolj stremi k najvišjim vrednotam, kjer je oseba/clovek v središcu pozornosti. 3.1 Mentorski stil vodenja Pri mentorskem stilu vodenja je delavcem vodja in zaposlenim mentor, ki zna poslušati in pripomore k razvoju in rasti njihovih sposobnosti ter potencialov za doseganje zastavljenih ciljev. Zaposleni tako v zaupanju vodji postanejo sodelavci in v vsakem sodelavcu je vodja zmožen prepoznati prednosti ter tem prednostim dati pravo ime in jih pravilno opisati v luci uveljavitve posameznika ter dosege osebnih dolgorocnih zastavljenih ciljev. Prednosti usmerja tako, da v skupini/timu te osebne prednosti pomagajo pri doseganju skupnih dolgorocnih ciljev, kjer je vodja posameznikom in skupini vedno prisoten za pomoc in uresnicitev. Z razpoznavanjem najboljših lastnosti zaposlenih, z dobro in zdravo komunikacijo in brez pretiranega nadzora daje kostruktivne povratne informacije v obliki kostruktivnih kritik ali pohval. Podpira jih in jim zaupa v delu ter spodbuja timsko sodelovanje in dosego skupnega cilja. S tem nacinom vodenja se doseže dobro pocutje v organizaciji, kjer prevladuje vzajemna pomoc tudi med sodelavci in kjer ima vsak clan možnost ovrednotenja svojih sposobnosti in potencialov v skupini. 3.2 Ekonomski vidk Samozadovoljstvo zaposlenih v neki organizaciji ne jamci uspešnosti. Lahko imamo podjetje in v njem umirjeno delamo – raziskujemo, si vzamemo cas za odmor in zanimive klepete, ampak ce bomo poceli samo to, iz tega ne bo nic. Ne moremo živeti iz samega raziskovanja in zadovoljstva. Slediti moramo temeljnim nacelom gospodarnosti (nacelo minimaks). Ves cas moramo preverjati, ali smo na pravi poti, in ce slucajno nismo, moramo takoj in ucinkovito ukrepati. Ce pa smo na pravi poti, bodimo ponosni, da smo na pravi poti, in vsi, investitorji, vodje, sodelavci in narocniki, naj vedo za naše uspehe. To bo za naše podjetje in naše projekte najboljši marketing, ki olajšuje menjavo dobrin ali storitev znotraj in izven profitnih, neprofitnih ter vladnih organizacij. Ob tem razmišljanju spoznamo, da nam ni dovolj marketinški splet štirih P-jev (product – proizvod, price – cena, place – distribucija in promotion – marketinško komuniciranje). Gledati moramo cez razširjeni marketinški splet, kjer imamo sedem P-jev (tudi processing – izvajanje, physical evidences – fizicni dokazi in people – ljudje) (Faganel, 2017; Kotler, 2000). V našem mentorskem stilu vodenja je seveda naš P (people – ljudje) v središcu, saj menimo, da so kljucna merila uspeha poslovanja podjetja ekonomska rast, dobro pocutje delavcev in zadošcenje strank. Tudi to je pot za dosego odlicnosti v mentorskem stilu vodenja. 4 Izbrana izhodišca V mentorskem stilu vodenja poleg ekonomskega interesa in interesa socialnega in družbenega uspeha podjetja stremimo k višjim vrlinam custev, ki so jedro življenja. Kaj se pa zgodi, ko potrebujemo nove moci, nove sodelavce v skupini, pri kateri je ena naših najvecjih skrbi to, da bi postal naš tim najuspešnejši med vsemi? Prof. Tavcar razvršca sodelavce in managerje tudi po stopnji zavzemanja za interese organizacije in lastne interese: »zvezdniki«, ki zagnano povezujejo svoje interese z interesi organizacije, »nesposobneži«, ki jim ni mar ne za ene ne za druge, »izkorišcevalci«, ki uveljavljajo svoje interese na racun organizacije, »idealisti« pa se zavzemajo za interese organizacije, ceprav so v nasprotju z njihovimi. Vsem tem se dodajo še »povprecneži«, ki dobijo pravo mero med lastnimi interesi in interesi podjetja. (Tavcar, 2006) Kerry Goyette, priznana podjetniška svetovalka, ki se ubada s kulturo visoke delovne ucinkovitosti in raziskuje na podrocju kljucnih cloveških dejavnikov, ki prispevajo k uspehu, opredeli delavce nekoliko drugace. Poleg pomembnih vrhunskih izvajalcev (top performers), ki z veliko odgovornostjo in polni poguma vidijo svet poln priložnosti, opredeljuje kot pomembne tudi tiste, ki jih ona uvršca kot skupina težavam pozornih delavcev (pain performers). Ti delavci so pomembni clen timske skupine, ker so pozorni na obstoj podjetja in imajo posebni dar, da zaznajo vse, kar bi lahko šlo narobe, bodisi v podjetju kot v projektu. Žal jih veckrat podjetniki imajo kot nekoristne in odvecne saj bi jih na vsak nacin najraje spremenili v vrhunske izvajalce, nekaj nemogocega ali vsaj nenaravnega. Vodje bi morali 'pain performerja' ovrednotiti in obdržati njegove prednosti, zmogljivost iskanja težav, kar drugi morda pogrešajo. Ob tem bi mi radi dodali še eno vrsto delavcev oz. timskih clanov, sanjske zvezdnike. To so v kreativnosti proste osebe, ki se ne opirajo le inovativnosti. Prosti so v razmišljanju in ustvarjanju kar izhaja iz njihove sanjske razpoložljivosti. To so tiste osebe, ki so željne upogibati resnicnost iz pravega tira, to so tiste osebe katerih poklicanost je prav kreativnost in veckrat neracionalnost. Pri teh se najbolje izkazuje njihov dar ustvarjalnega razmišljanja in ne sledijo standardnim normam in pravilom. Steve Jobs je te imenoval »pripovedovalce« (ang. storyteller), osebe, ki so zmožne ukriviti potek katerekoli zgodbe in realnosti (Jobs, 2011). 4.1 Opušcena prostost in dodana vrednost Angažiranje novih kadrov v tim ni enostavno in ustaljena praksa je izbira novih kadrov, ki izhaja iz analiz in dokazil njihovih kompetenc ter vešcin. Od novega clana se prakticno zahteva, da se vkljuci v skupino/tim tako, da opusti vse (ali vecji del) svoje poznane metode dela in sodelovanja ter se nauci tistih, ki so v novem timu ustaljene in operativno uspešno uporabljene metode. Zahteva je, da se vklopi in uskladi v novi skupini ter prepusti v uporabljene delovne metode nove ciljne skupine. Ob tem postopku se pojavi morda najvecja napaka in izguba: novi sodelavec mora vsaj trenutno (veckrat za daljši cas ali za vedno) opustiti svoje naklonjenosti, nagnjenosti in ideje, ucinkovito mora v ustaljeni sistem prispevati s tehnicnimi vešcinami, za katere ga je skupina/tim poklicala medse. Moral bo opustiti in pozabiti na izjemne lastnosti, ki so najvecje bogastvo vsake osebe. Postavimo si vprašanje: ali je pravilno, da opustimo tisto, kar je za nas najbolj pristno? Tisto, kar nas opredeljuje kot edinstvene, in tisto, za kar smo mi kot osebe res nezamenljivi? Delodajalec ne sme pozabiti, da zamenjava delavca ni le suhoparno nadomestilo delavca, ampak mora ta dogodek postati za podjetje/projekt izziv k sprejetju novosti. Brez strahu mora sprejemati novosti, ki jih prinaša novi delavec. 4.2 Nevarnost nepredvidljive kreativnosti Vodja, še bolj pa podjetnik in investitor ali gospodar si želi, da je novi delavec oz. sodelavec predvidljiv in vstopi v podjetje tako, da spozna in sprejme delavno metodologijo, ki že obstaja v podjetju oz. skupini, kamor vstopa. Zaželena je torej predvidljivost delavca, ker se nepredvidljivosti ne da nadzirati in je lahko nevarna ali pa lahko postane nevarna za podjetniško stabilnost. Delavca je treba vkljuciti v norme obnašanja in metode ustaljenega sistema. Nepredvidljivost pa je pojem, ki izrazi prostost in plaši vsakogar, ki se z njim spopada. Biti nepredvidljiv lahko pomeni biti brez prepricanj, brez vsakršne gotovosti nad dejanji in obnašanjem. Oseba, ki nima prepricanj, predstavlja dodano vrednost, ker je odprta in pripravljena sprejemati vse izzive (Di Montigny, 2014; Di Montigny, 2016). Kaj pa in kako s kreativnostjo? Kdaj se nam porajajo nove ideje in nova razmišljanja? Kdaj se brez strahu postavljamo pred izzive? Pred izzive se postavljamo takrat, ko smo prosti in svobodni v svojih dejanjih in v svojem mišljenju. Takrat smo najbolj kreativni, ne poznamo vec samega sebe in se ne cudimo nad našimi dejanji in nad našim obnašanjem. Kot otrok se igramo s cimer koli, kot otrok smo zmožni kuhinjski pokrov spremeniti v vesoljsko ladjo. 5 Podatkovno rudarjenje ankete Da bi odkrili, kako odrašcajoci danes doživljajo svet, družino, šolo in prijatelje, smo v sklopu dela opravili analizo splošno izdelane ankete. Iz te smo želeli dognati, kakšna in kolikšna je njihova kreativnost in inovativnost. Podvig je bil opredelitev analize že opravljene ankete iz katere smo poiskali tiste cloveške karakteristike, ki najbolj odražajo vrlino inovativnosti in kreativne prostosti ter se od množicnih opredeliti na te, ki po našem mnenju za to analizo opišejo iskani karakteristiki: ustvarjalnost/kreativnost, inovativnost, strast, domišljija, intuicija, pazljivost/doslednost, morala/etika, elasticnost/prilagodljivost. 5.1 Pomoc podatkovnega rudarjenja v raziskovanju Podatkovno rudarjenje in umetna inteligenca so nam izjemno v pomoc in pohitrijo našo analizo. To je sistematicno avtomatizirano iskanje informacij in odkrivanje znanja iz velike kolicine podatkov. Tu ne išcemo le informacije na klasicen statisticni nacin, ampak preverjamo, katera so pravila in vzorci, ki vežejo te podatke tako, da iz njih najdemo vez med vzroki in posledicami. Takšno odkrivanje znanja iz podatkovnih baz nam z uporabo posebnih algoritmov daje možnost pridobiti boljše in popolnejše modele, ki opisujejo naše podatke za pridobitev znanja (pravila) za napovedovanje podatkov v prihodnjosti (Trajanov, 2018). Pred predprocesiranjem, ki zahteva cloveško delo, moramo opredeliti kljuce analize za iskane rezultate. Tu se pojavi dognanje: racunalnik-umetna inteligenca tega danes ne more storiti ker nima cloveškega cuta in, ceprav vrednostno opredeljene, so zanj to le številke. Umetna inteligenca je objektivna, mi pa smo subjektivni, naše delo niso samo številke. V raziskovanju so tudi dokazali, da ob iskanju novih kadrov se vodja odloci za zaposlitev sogovornika v prvih petih minutah srecanja. Nadaljni cas potrebuje le za boljše pozicioniranje delavca v podjetju. V prvih minutah, zavestno ali podzavestno, si vodja postavi tole ali podobno vprašanje: «Ali bi jaz rad preživel v družbi tega sogovornika nekaj ur, delavno kosilo?« (Goyette, 2016). Tega racunalnik in umetna inteligenca danes ne zmoreta. Predprocesiranje, ki nas privede do koncne v podatkovnem rudarjenju uporabne podatkovne baze, je zelo pomembna, zahtevna in casovno relevantna faza. V tej fazi mi ljudje (ne racunalniki) preberemo, uredimo in utežimo podatke do potrebne koncne podatkovne baze. Ta mora biti prirejena za optimalno analizo in izgradnjo iskanih odlocitvenih dreves (ali drugih modelov) z uporabo izbrane racunalniške aplikacije. Kakovost predprocesiranja, torej cloveškega subjektivnega dela, mocno vpliva na koncni rezultat in interpretacijo dobljenih rezultatov. 5.2 Interpretacija in dognanja Po opravljeni racunalniški analizi smo zopet mi, analisti torej ljudje, na vrsti. Klasifikacijska drevesa (ali druge modele) moramo razbrati in interpretirati moramo dobljene podatke. Številke spremeniti v besedne zakljucke in ugotovitve. To ni racunalniško delo. Le clovek nosi v sebi rezultate deduktivnega ucenja a tudi pomembnejšega induktivnega ucenja življenjske izkušnje, ki mu omogocata to analizo. Iz ankete smo dognali, da dorašcajoci doživljajo kot odrasli ljudje in tudi kot vodje. Morala in etika, prepletena s prilagodljivostjo izhajata iz pazljivosti in doslednosti, kar prinaša inovativnost. Elasticnost in prilagodljivost, kot tudi intuicija in strast izhajata iz domišljije, kar prinaša kreativnost. Inovativnost in kretivnost sta razlicna pojma, ki pa se drug v drugega prepletata. Kreativna inovativnost je tista inovativnost, ki ne izhaja le iz iskanja novih poti, da dosežemo doloceni poznani cilj. V kreativni inovativnosti lahko pridemo do tega, da menjamo celo cilj našega podjetja. Skratka, nimamo le inovativnosti a tudi kreativnost. Ne-kreativna inovativnost je zaprta, išce le novih rešitev za doseg vedno istega cilja. Ne dovoli brezmejne domišljije a uporablja le nove metode in nove tehnike za doseg istih ciljev. 6 Zakljucek Vse izhaja iz cloveka in potrebe ljudi, vsako dejanje in mišljenje pa izhaja iz cloveške želje in strasti do necesa, necesa lepega, ki daje zadošcenje. Iz teh predpostavk izhajajo najvecji uspehi in zadovoljstva cloveštva. Cloveku so dana nacela a clovek ni suženj niti služabnik. Ce pa so nacela »zakon« in mora vse slediti le njim, kje je potem prostost? Podjetniški svet potrebuje inovacijo in kreativnost in ta izhaja iz kaosa, ki je težko nadzirati. Clovek, v središcu organiziranega sistema, naj bi rad imel kaos, ker ga bogati in hrani kreativnost, ki se izliva v inovativnost, ki je tudi izraz poznanih nacel in znanja. Strast do uspešnosti je cloveku energija, ki mu daje življenje in voljo do življenja prav zato, ker clovek mora sprejemati z zavestjo in užitkom okolje, v katerem živi, in osebna nagnjenja in naklonjenosti. Danes živimo v casu racunalniške tehnologije in zanimivo je pomisliti tudi na »teorijo racunalniške nerode« oz. »usposobljene nesposobnosti«. To teorijo je uvedel teoretski fizik Stephen Rose, poudaril pa Robert E. Kelley, psiholog z univerze Carnegie-Mellon. Gre za opredelitev potrebnih sposobnosti, kjer se od ljudi zahteva velik napor v spoznavnih vedah, kot so racunalništvo ali strojništvo. Za te ljudi je tipicno, da se odmaknejo od teh, ki so custvene vrline, in se torej oddaljujejo od custvene inteligence ki bodo skušali premostiti s teoreticnimi in kognitivnimi zmogljivostimi, s katerimi se bodo izkazovali (Goleman, 2001). S teoretskimi spoznanji - nocionizmom upajo, da bodo uspešno premostili tiste vrline, ki bi jim jih nudila custvena inteligenca. Dognali smo, da tudi mentorski management lahko uporablja umetno inteligenco in ta mu bo olajšala delo pri vodenju, paziti pa mora na tiste spremenljivke, ki lahko vsakršno izbiro spremenijo v surovo algoritemsko in matematicno izbiro. Metode umetne inteligence so napovedne in preverjene metode, kjer je njihova koristnost in uporabnost matematicno dokazana. Clovek pa ni številka in njegovih custev ne moremo le oštevilciti. Uspešni mentorski stil vodenja mora prej biti nadgrajen s custveno inteligenco ter eticnostjo, moralnostjo, inovativnostjo in kreativnostjo. Dokazali smo, da poznanje tehnik in metod podatkovnega rudarjenja nam pomaga pri odkrivanju znanja iz podatkov, pomaga nam razumeti povezave med dolocenimi osebnostnimi znacilnostmi, ki jih mogoce ne bi odkrili, ce bi analizirali anketo »rocno«. Samo s poznanjem lahko razumemo, kolikšna je pomembnost in uporabnost teh metod, ki nam, managerjem, pomagajo, zato da z najvecjim možnim uspehom pridemo do odlicnosti podjetniškega dela in znanja. Umetna inteligenca in tehnika, racunalniški pripomocki in orodja ter znanost so mentorskemu vodji pomemben pripomocek pri razpoznavanju sebe in skupine, potreb, napak in uspehov, kjer so pomembne vse tri tipologije sodelavcev: vrhunski izvajalci, težavam pozorni delavci in izjemni zvezdniki. Racunalniška tehnologija se bo vedno bolj približala cloveku, ne z namenom, da ga nadomesti a z namenom, da mu pomaga in olajša življenje tudi v najhujših težavah. Tu številke govorijo in tako kvantitativno pomembno pripomorejo h kvalitativni analizi za rast k odlicnosti. 7 Viri in literatura Di Montigny, O., (2014). Intervento Oscar - Economia 0.0 – WOBI - World of Business Ideas 2014. Pridobljeno 20.02.2018 s svetovenega spleta: https://www.youtube.com/watch?v=UYXxDKy4TEM Di Montigny, O., (2016). Il tempo dei nuovi eroi. Milano: Mondadori Editore. Dumancic, T., (2017). Sociologija organizacije – interno gradivo. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici. Faganel, A. (2017), Marketing – zapiski iz lekcij. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici. Ferfoglia, P. (2018). Nadgradnja mentorskega stila vodenja na poti do višje stopnje odlic.nosti (Diplomsko delo). Univerza v Novi Gorici, Poslovno tehniška fakulteta, Nova Gorica. Goleman, Daniel. (2001). Custvena inteligenca na delovnem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga. Goyette K. (2016). Stop trying to motivate your employees. TEDxCosmoPark. Pridobljeno 06.03.2019 s svetovnega spleta: https://youtu.be/7lhVUedc1a4 . Jobs, S. (2011), Steve Jobs: His Own Words and Wisdom, Cupertino: Cupertino Sillicon Valley Press. Kotler, P. (2000). Marketing Management Millenium Edition – Custom Edition for University of Phoenix, Tenth Edition, New Jersey: Prentice-Hall Inc. – Pearson Custom Publishing. Lipušcek, I., (2017). Ekonomika in organizacija projektov – interno gradivo. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici. Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavcar, M., Pucko, D., Kralj, J., Ivanko, Š., Lipicnik, B., Gricar, J., Tekavcic, M., Dimovski, V., Kovac, B. (2002). Management – nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. Tavcar, Mitja I. (2002). Strateški management. Ucbenik za podiplomski študij. Koper: Fakulteta za management. Tavcar, Mitja I. (2006). Management in organizacija: sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management. Trajanov, A. (2018) Podatkovno rudarjenje – Data mining – interno gradivo. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici.