LETO XXV 1986 ŽELEZAR JUNIJ Št. 6 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE SREČANJE VALJARJEV Kot vsako leto je tudi letos tozd Valjarna I povabila svoje nekdanje delavce - upokojence na tovariško srečanje. Vabilu seje odzvalo čez 80 starih valjarjev, zbrali pa so se v avli Kulturnega doma, kjer sta jih postregli z aperitivi tovarišici Slava in Ana, vodja tozd Emil Kranjc pa jim je izrekel nekaj besed dobrodoščice. Skupno so se nato odpravili v svoj matični obrat, ki po zatrjevanjih valjarjev prejšnjih rodov kaže popolnoma drugo podobo. V družbi samih klenih mož, vajenih trdega dela, sta bili tudi dve prejšnji delavki tega uspešnega obrata: Čoki Ančka in Sajovic Milka. Dobro vzdušje je vladalo vse od začetka srečanja; jasno je, da je bilo najbolje na koncu — celo leto bo minilo, ko se bodo nekateri lahko spet videli. Tovariš Šeliga je predlagal, da se skupaj slikajo trije možje, ki predstavljajo tri generacije delovodij, dva v penziji, eden aktiven: predstavljajo jih (glej sliko) Zupanc, Šeliga in Pušnik. Zupanc je bil glavni mojster v valjarni, rojen je leta 1899, upokojen že v davnih petdesetih letih. Šicer pa je bil najstarejši udeleženec srečanja FRANC KOMPOLŠEK iz Prose-niškega, letnik 1898, upokojenec od 1955. Še vedno jeder in za svoja leta pokončen mož mi je v hali, medtem ko so žareče »kače« švigale sem in tja, dejal: »Primerjati delo prej in zdaj sploh ni mogoče, jaz sem v tem prostoru garal še v stari Jugoslaviji. Zdaj rad hodim v ta svoj stari drugi dom opazovat napredek ob naših vsakoletnih srečanjih. Veš, mi smo prenašali že- Valjarji na skupnem posnetku lezo še na ramah; si lahko zdaj sploh še kdo to predstavlja? Zapiši, da mi je zelo všeč iskren in topel odnos sedanjega vodstva in delavcev Valjarne do nas, starih. Da bi se le še večkrat lahko udeležil teh bratskih shodov!« (Nadaljevanje na 2. strani) ODLIČNE UVRSTITVE NAŠIH KOVINARJEV »Srečen je, kdor ljubi svoj poklic! Takšni in podobni občutki so prevzeli opazovalce na letošnjem regijskem tekmovanju kovinarjev. Za sodelovanje na takšnem tekmovanju potrebna volja, morda želja po dobri uvrstitvi, vsekakor pa je tekmovanje preizkušnja strokovnosti samega tekmovalca. Iz analiz dosedanjih tekmovanj se da ugotoviti, da so tekmovalci ljudje, ki cenijo strokovno znanje, njihova delovna prizadevnost pa je na višji stopnji. Prav je, da jim njihove delovne sredine dajo vso podporo in priznanja za njihovo nadaljnje usposabljanje, zlasti tistim, ki beležijo vidnejše rezultate.« Naši livarji, ki so tekmovali Tako je za naš Štorski železar povedal tov. Oblak Vlado, letošnji predsednik organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja kovinarjev v Železarni Štore. Tekmovanje je bilo 16. in 17. maja; na njem so se ponovno pomerili kovinarji celjske regije iz teoretičnega znanja in spretnosti v praktičnem delu. Tekmovali so v 13 poklicih, pri čemer je sodelovalo skupaj kar 243. tekmovalcev, in sicer: strugarji, rezkalci, brusilci, orodjarji, strojni ključavničarji, avtomehaniki, elektrikarji, kovači, livarji ter varilci v štirih tehnikah varjenja. Tekmovalci iz Železarne Štore: strugarja: Vrhovšek Milan in Starlekar Danilo; brusilca- Potočnik Jože, Kunstek Vinko; rezkalca- Šoba Drago in Gobec Srečko; strojni ključ.: Timpran Milan, Mašera Franc in Žibret Drago; varilca plam.: Geršak Vlado in Štancar Slavko; varilca REO: Ludvig Alojz in Tržan Franc; elektrikarji: Fajdiga Marko, Tepeš Branko in Bračun Srečko; livarji: Fidler Jože, Stojan Ivan, Fidler Alojz, Freže Jože, Judež Ivan, Merdanovič Behrudin, Srebot Zdravko. NAJBOLJE SO SE ODREZALI VARILCI, SAJ SO SE KAR TRIJE UVRSTILI NA REPUBLIŠKO TEKMOVANJE, IN SICER: LUDVIG ALOJZ KOT PRVI V REO VERJENJU, GERŠAK VLADO KOT DRUGI V PLAMENSKEM VARJENJU IN TRŽAN FRANC KOT DRUGI V REO VARJENJU. V LIVARSTVU SE JE NAJBOLJE IZKAZAL TOV. FIDLER JOŽE, KI JE BIL PRVI IN BO RAVNO TAKO MERIL SVOJE ZNANJE NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU. Seveda ob najboljših ne pozabljamo na ostale naše tekmovalce, ki so z več ali manj uspeha, kot pač narekujejo pravila tekmovanja, predstavljali našo delovno organizacijo, za kar jim gre vsa pohvala, posebej za njihovo prizadevnost. Našo delovno organizacijo je na tekmovanju predstavilo 23 tekmovalcev. S štirimi uvrstitvami na republiško tekmovanje dokazujemo, da imamo v. naši delovni organizaciji dobro usposobljene delavce, ki naj bodo za vzgled in vzpodbudo vsem tistim, ki do sedaj še niso zbrali volje in morda poguma, da se udeležijo naslednjih tekmovanj. Ana T. SREČANJE VALJARJEV (Nadaljevanje s 1. strani) 236 delavcev tozd Valjarne I je v zadnjih letih doseglo res velik napredek svojega obrata. Odpravili so težko fizično delo in modernizirali proces valjanja. Inovacijska dejavnost je živa, mnogo drobnih racionali-zatorskih predlogov delavcev in tehničnega kadra sploh ni bilo prijavljenih, čeprav so v mnogočem pomagali olajšati ali pospešiti delo. Tehnolog Stane Verbič pravi, da bodo posodobili še ročno prestavljanje (dodatna redukcija) na predprogi, linijskega valjanja pa žal ne bodo mogli uvesti zaradi lokacije valjarne. Tri generacije delovodij: Zupanc, Šeliga, Pušnik Pred Domom železaijev so vsi prisotni železarji »pozirali« za skupni posnetek (vodstvo je obljubilo, da bo vsakemu poslalo po eno sliko, če bo uspela). Razpoloženje ob kozarcu vina po dobrem skupnem kosilu pa je bilo poglavje zase. Prišle so na dan razne zgodbe in zgodbice »iz starih časov«; nekdo je govoril o delu, drugi o kriznih trenutkih v valjarni, tretji zopet, kako je tovariša Halerja »okoli« prinesel (ko je še tam delal, op. Jok)... Le kdo bi lahko vse to zapisal! BOROVŠAK FRANC (Ravninšek) je bil zaposlen v obratu od leta 1946 naprej polno dobo. Povedal je, da mu je kot članu DS bilo težko odločati se za vodjo nove Valjarne II. Najprej: »Začasa mojstra Zupanca se nismo jezili, če je bil strog; zaradi obilice ročnega dela smo budno pazili na potek proizvodnje in seveda tudi na žejo. Za hlajenje valjev smo mazali čepe z lojem. Vonj si lahko, ali pa tudi ne, sami predstavljate, ko so se čepi zagreli. Ob ponedeljkih je bilo naše prvo jutranje delo lov na pod- Najstarejša štorska valjarja: Zupanc (1899), Kompolšek (1898) gane, ki jih je duh po loju v trumah privabljal. Ni bilo miz ali klopi, ne malice; s seboj sem si prinesel pol štruce kruha in pol litra jabolčnika, pa je bilo ..:.« CENTRIH IVAN, DEČMAN MIHA, STRAŠEK ŠTEFAN, brata HOL-CINGER in drugi so pripovedovali podobne zgodbe. Vsi so bili enotni pri pohvali vodstvu, ki redno organizira srečanja. Nekdo iz omenjene grupe (zdi se mi, daje bil to Štefan) je izjavil, daje Matilda sedaj motorizirana in hitro pride, včasih pa je hodila peš; torej bo marsikateri obraz manjkal na srečanju ob letu obsorej. Nekdaj glavni mojster VINKO ŠELIGA je od leta 1947 naprej opravljal vse faze dela v valjarni ih se je upokojil 1980. leta. Pripovedoval je, kako so včasih delavci izsilili sestanek; to pravzaprav ni bil pravi štrajk. Misli, da je bilo najbolj »vroče« ob preseljevanju v tovarni; vzrok so bili še razni drugi problemi pa akordi ter pogoji v proizvodnji. Vinko izraža vse priznanje za napredek mlademu vodstvu Valjarne I. EMIL KRANJC (vodja tozd:) »Bili so časi, ko sem se v pričakovanju, da bo zazvonil telefon, z bojaznijo odpravljal spat. Vroči trenutki pa so včasih omogočili pozitivne rešitve prej nerešljivih problemov. Resje, da v prejšnjih časih delavci valjarne niso šli v pokoj »POKONCI«, temveč večinoma invalidi. Zdaj je to drugače. Ob nekako 14. uri je že zadonelo v veliki sobi Mlinarjevega Janeza: EN HRIBČEK BOM KUPIL. Peli so ljudje, ki so v najtežjih časih obnove domovine dali na razpolago vso svojo voljo, moč in zdravje za naš lepši današnji in jutrišnji vsakdan. jQk OBISKALI SO NAS DELOVNI INVALIDI IZ ŠIBENIKA Dne 7. junija je naš kraj, Železarno in sorodni aktiv v njej obiskalo 34 delovnih invalidov delovne organizacije »Elektrode in ferolegure« Šibenik. Spremljala jih je tovarišica Živana Burtina, socialna delavka in tajnica združenja, ki v njihovi tovarni šteje 141 delovnih invalidov II. in III. kategorije. Že v petek zvečer so goste sprejeli naši tovariši iz vodstva aktiva Železarne in krajevne skupnosti: Janžekovič, Lamutova in Šusterjeva. Gostje so prespali v Šentjurju, zjutraj pa prispeli pred vratarnico Štore II. Ogledali so si vse proizvodne obrate; kasnejši program obiska je obsegal ogled muzeja NOB v Celju, prijateljsko športno srečanje na štadionu, kosilo ■in popoldansko zabavo na Svetini, skupaj s številnimi člani H invalidi naše DO in KS, slovo in večerjo v šentjurskem motelu. Na željo tovarišice Marije Lamut sem se med ogledom Štor II. pogovarjal z vodjem šibeniškega aktiva (oni ga imenujejo sekcija), prijaznim in razgledanim predsednikom. Tovariš VICE MIKULANDRA opravlja v tovarni »Elektrode in ferolegure« dela in naloge vodje servisa, kjer so zaposleni izključno delovni invalidi obeh stopenj. V delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 1654 delavcev, opravljalo invalidi lažja dela, v sami tovarni in na štadionu. Zanimalo me je, zakaj so se ti Dalmatinci odločili obiskati prav nas, saj naš kraj vendar ni znan v celi domovini. Tovariš Vice je rad zadovoljil mojo radovednost in mi na tp pa še številna druga vprašanja takole odgovoril: »Za Štote smo se soglasno odločili, najprej zato, ker nas vežejo na vašo tovarno poslovne vezi; smo namreč poslovni partnerji, dobavljamo vam grafitne elektrode za proizvodni proces v jeklarni. Prihajamo iz mesta, velikega kot vaše Celje; vendar ima Šibenik le 34.000 prebivalcev, Celje, kot vem, nekaj več. Delamo v modemi delovni organizaciji z najsodobnejšo tehnologijo, naše prozvode (feromangan) pa kar 80 odstotno izvažamo v ZDA. Od 1654 delavcev jih 400 dela v DSSS, ki so organizirane v petih sektorjih. Vsi delavci registriramo delovni čas, »zabušancije« ni, zato pa tudi dobro zaslužimo. Delovni invalidi smo povezani v sedmih sekcijah občine Šibenik in je za nas dobro poskrbljeno. K vam nas je napotila tudi želja po širjenju bratstva in enotnosti, ki ne sme nikdar postati le parola. Tovarišici Marici, Srečku in vsem drugim, ki ste nas tako toplo sprejeli, se prisrčno zahvaljujemo. Pa nasvidenje naslednjič pri nas!« Srečno, dragi Vice, morda pa se res še vidimo v vaši sončni Dalmaciji! Jok Med Marico in Milko: Vice Mikulandra NA OBISKU PRI T. O. ČETI ŽELEZARNE ŠTORE Neko zgodnje sobotno jutro šem se na željo vodje obrambnih priprav napotil na obisk k novoformirani četi Teritorialne obrambe železarne Štore, ki se je na svoji prvi vaji zbrala v osnovni šoli. Na pristopu k vojaškem teritoriju meje ustavil stražar Valter (tudi njegov sin Sandije pripadnik iste enote), vendar me je po obrazložitvi vendarle spustil naprej. Pred avlo šole me je sprejel Tone, predsednik sindikata naše tovarne, v enoti pomemben štabski starešina. Pospremil me je v poslopje, kjer so vojaki, sami kleni železairji, opravljali razne aktivnosti iz programa vaje. Komandir čete, kapetan Stane Gajser, mi je obrazložil smoter ustanovitve te, borbene enote, ki je v tem, da brani, varuje in tudi ubrani za vsako ceno naš delovni objekt. To je osnovni smisel. Sestav enote je nanovo oblikovan iz prejšnjih pripadnikov enote in delavcev,, zaposlenihv Železarni .. . Že dan poprej so se teritorialci zbrali v ištem prostoru, se prešteli in vse, kar spada zraven; na današnji, sobotni dan pa sprejeli orožje, ga razstavili, očistili in sestavili, nato pa je bila na vrsti politična ura. Kapetan Cvetan Kostadinov je predaval na temo NALOGE ZK PRI NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE IN SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE. V programu za ta dan je bil še stroj z orožjem pred poslopjem, kratek pohod in še kaj. Omeniti je treba, kapetan Gajser je to še posebej poudaril, da ima novoustanovljena enota močan starešinski kader, kar je še en porok za uspešnost pri akcijah v bodočnosti. Nujna je trdna zavest, volja ih pripravljenost vseh in vsakogar, da bi vsak trenutek branil naše vrednote, sistem in državo. Že danes moramo v bojnih enotah graditi takšno politično delo, da bo učinkovito tudi y vojnih razmerah. Patriotizem krepi obrambno zavest, človek, oborožen s to vrednoto, bo v primeru vojne aktiven nosilec odpora. Izhajati je potrebno iz izkušenj NOB. Organizacije združenega dela so temeljna materialna baza splošne ljudske obrambe, zato je njihova dolžnost in pravica izvajati obrambne priprave za obrambo države, upoštevati pa je treba njihove dejanske možnosti in potrebe v eventuelni vojni. Obrambni načrti OZD morajo biti usklajeni z obrambnim načrtom krajevne skupnosti.: V celotni tej zasnovi igra teritorialna obramba eno ključnih Vlog, Nedvomno bodo, če bo kdaj treba, tudi štorski fantje - teritorialci uspešno opravili svojo vlogo. Ko šem odhajal od njih, sem jim na obrazih bral odločnost braniti svoj kraj, svoj kos kruha in svojo svobodo... Jok OBISK V METALURŠKEM INŠTITUTU IN TOVILU Komisija za sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami pri Konferenci 00 ZS Železarne Štore je organizirala strokovno ekskurzijo - ogled Metalurškega inštituta v Ljubljani in tovarne vijakov - TOVIL Ljubljana. Udeležili so se je predstavniki osnovnih organizacij sindikata tozdov in delovnih skupnosti in sicer 45. Ob prihodu v Metalurški inštitut nas je sprejel mrg. Torker, predsednik njihovega sindikata. Izrazil nam je dobrodošlico in nam v kratkem predstavil delo te članice SOZDA. Kako opravljajo svoje raziskovalne naloge smo izvedeli v njihovih delovnih prostorih. Ogledali smo si proizvodni del, poskusno proizvodnjo in metalografijo, kjer delajo najrazličnejše mikroanalize. Inštitut Zaposluje približno 100 delavcev. Po slabi uri obiska v Metalurškem inštitutu smo se odpravili v TOVIL. Tu so naš sprejeli predsednik sindikata, programski sekretar in Vodja proizvodnje. Najprej srno se v njihovi lepo urejeni sejni sobi okrepčali s sokom in kavo, nato pa smo se s prijaznimi in gostoljubnimi gostitelji nekoliko več pogovarjali o DO TOVIL, saj je bil tudi naš namen, da se podrobneje seznanimo z delovno organizacijo, ki je tudi članica našega sozda. Gostitelji so poudarili, daje takšna oblika stikov z drugimi delovnimi organizacijami zelo primerna in bi jo morali v okviru sozda razširjati. In kako je nastala DO TOVIL? Pred 60. leti je bila ta vrsta proizvodnje v rokah privatnikov. DO TOVIL je nastala leta 1956 najprej z dvajsetimi delavci, danes pa zaposluje 320 delavcev. Letos tako praznujejo svojo 30-obletnico dela. TOVIL je po svojem proizvodnem programu -: izdelovanje različnih vrst vijakov, ena izmed največjih tovarn v Evropi. Osebne dohodke so začeli urejati s sistemom nagrajevanja pred tremi leti. Pripravljajo tudi korenite spremembe organizacije poslovanja, ki bodo končane nekje do leta 1988. V TOVILU imajo zaradi odmaknjenosti iz mesta probleme z odhodi delavcev. Delavci zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajajo tja, kjer se jim nudi možnost večjega zaslužka. Zborno mesto pred osnovno šolo Priprava za zbor Nasplošno ocenjujejo, da delavcev kovinarske stroke primanjkuje, krivijo tudi usmerjeno izobraževanje, ki ne daje želenih rezultatov. Za inovacijsko dejavnost so povedali, da so že sodili v sam vrh, da pa zadnje čase zaostajajo. Za letovanje imajo za svoje delavce 10 prikolic in dve zidani enoti v Bovcu, vendar opažajo od svojih delavcev premajhen interes po teh oblikah letovanja. Ob medsebojni izmenjavi izkušenj na sindikalnem področju je zato bil izražen obojestranski predlog, da bi izmenjava letovalnih kapacitet med članicami SOZDA bila zanimivejša. Gostitelje je zanimalo delo našega sindikata, zato smo se tudi mi predstavili. Ob zaključku smo si ogledali proizvodne obrate, kjer imajo delo v dveh izmenah. Zaposlenih imajo približno eno tretjino žensk. Vzorce njihovih proizvodov smo vsi udeleženci sprejeli kot darilo. Ob slovesu smo prijazne gostitelje povabili, da nam vrnejo obisk v Štorah, kar so tudi obljubili. Strokovna ekskurzija je tako v celoti uspeha. O koristnosti takšnih oblik izobraževanja je odveč zapravljati besede, pomembno je to, da smo to obliko dela v Konferenci OO ZS Železarne Štore uvedli in da jo mislimo preko komisije za stike z drugimi delovnimi organizacijami nadaljfe-vati. Ana T. MARKETING (TRŽENJE) -KDAJ IN KAKO V zadnjem času se v mnogih poslovnih sistemih govori o marketingu kot tisti poslovni funkciji, ki naj izboljša poslovanje poslovnega sistema. Tudi v Železarni Štore Želimo čimprej preiti iz komercialne miselnosti v tržniško, zavedajoč se (predvsem najvišji vodilni), da brez tega ni realnih možnosti za realno večji dohodek. Dohodek, ki ga poslovni sistem realizira na tržišču, je način realizacije ciljev v plansko-tržnem gospodarstvu in merilo racionalnosti poslovanja. S svojim prispevkom želim razjasniti nekatere dileme, ne v smislu teoretičnega polemiziranja, temveč v smislu nudenja opore za pomembne strateške odločitve, kar reorganizacija zanesljivo je. Kdaj se sploh pojavi potreba po marketingu? Gledano z makroekonomskega vidika takrat, ko se pojavi tržišče kupca. To pa pomeni, da mora tudi poslovni sistem spremeniti način obnašanja, da se mora ex ante (v naprej) prilagoditi anticipiranim potrebam tržišča, ne pa ex post (za nazaj) reagirati na potrebe tržišča. Zgodovinsko gledano se pojavi marketing kot poslovna koncepcija v razvitem svetu sredi petdesetih let, po obdobju proizvodne orientacije, ko so bila podjetja preokupirana s problemi kapacitet in je dejansko prevladalo tržišče prodajalca. Nato sledi obdobje prodajne orientacije, ko so podjetja bolj usmerjena na količinske pokazatelje kot na dohodek. Pri nas je stanje seveda drugačno. Tako je bila prodajna orientacija prisotna do konca sedemdesetih let, šele sedaj pa v večini poslovnih sistemov opuščajo to miselnost in prehajajo na marketinško razmišljanje. Osnovno izhodišče v poslovnem sistemu, ki je sprejelo marketing kot poslovno koncepcijo, je v tem, da se ne razpravlja o tem, kaj in koliko se lahko proizvede, temveč o tem, kateri proizvodi so tisti, ki so potrebni kupcem. Marketing kot ekonomski proces mora omogočiti, da se potencialni kontakti na tržišču realizirajo skozi kupoprodajo. Istočasno pa marketing pomaga pravilni usmeritvi proizvodnje. OBRAVNAVANE INOVACIJE Komisija za gospodarjenje tozd Jeklarna je na svoji 2. seji dne 14. 5. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Habermana Huga iz tozd R št. 1118 »IZBOLJŠAN POSTOPEK TERMIČNE OBDELAVE JEKLA C. 8330«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 3.294.680 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a. 2. Inovacijski predlog tov. Sluge Srečka in tov. Ludviga Alojza iz tozd L št. 1201, »IZBOLJŠAVA VAROVALA LIVNE PONOVCE«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Diaccija Cirila iz TOZD-B in tov. Levca Milana iz tozd-L, št 1248, »POSODA ZA NASIPA VANJE DOLOMITA«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacija tov. Tomažina Dominika iz DS Z5, tov. Lubeja Zdravka iz DS Z4 in tov. Levca Milana iz tozd-L št. 1246, »NOV SISTEM ČLENOV VLEČNE VERIGE KV • 100 IN KV • 140 mm NA KONTI NAPRAVI«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za gospodarjenje tozd Jeklovlek je na svoji 1. seji dne 25.4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Šumeja Antona iz tozd-L št. 1068, »SPREMEMBA KRMILJENJA DO V. IN ODV. KLOPI PPM 1000«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 600.662 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Za inovacijo tov. Catra Stanka iz tozd-D št. 825, »SPREMEMBA VPETJA ELEKTR. MOTORJA ZA POSNEMANJE VODILNE PLOŠČE«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povpr. prihrankov 1.174.125 din in faktorja 2b. 3. Za inovacijo tov. Ožka Franca iz todz-L št. 687, »SPREMEMBA OBLIKE LEŽAJNIH BLAZIN«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila na osnovi povpr. prihrankov 376.902 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 4. Inovacijski predlog tov. Felicijana Mirana iz tozd-L št. 1150, »VODILA VERIŽNIH KOLES NA PPM 1000«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 5. Inovacijski predlog tov. Skoka Antona iz tozd-E št. 1195, »PODSTAVEK ZA DVIG HIDRAVL. VILIČARJA«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 6. Inovacijski predlog tov. Felicijana Mirana iz tozd-L št. 1029, »SKLOPNI DEL POGONA BRUSILNEGA VRETENA NA BBE1«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 7. Inovacijo tov. Šumeja Antona iz tozd-L št. 1212, »AVTOMATSKO VRAČANJE REZALKE NA PB J«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za gospodarjenje tozd Livarna II je na svoji 2. seji dne 25. 4. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: Poslovni sistem mora torej takrat, ko se prične obdobje kupca na tržišču, na to spremembo reagirati. Reakcija v smislu marketinškega poslovanja je torej pomembna, pojavlja pa se vprašanje, kako spremeniti miselnost in način dela obstoječega kadra, da bo prehod iz komercialnega v marketinško poslovanje kvalitativno viden skozi večji dohodek, ne pa le v nazivu poslovne funkcije. Večkrat se pojavlja vprašanje, katere marketing aktivnosti spadajo v organizacijsko enoto marketinga. Prodajna in nabavna funkcija morata imeti osnovo v raziskavi tržišča, ki tudi omogoča uspešno koriščenje marketing miksa. Teoretično lahko razdelimo marketing aktivnosti tudi v t. i. kreativne in operativne. Kreativne aktivnosti so tiste, ki imajo vsebino dela analitično llplansko, kot npr.: raziskovanje tržišča, planiranje proizvodov, planiranje miksa cen, programov, planov ipd. V operativne aktivnosti pa štejemo prodajo, nabavo, fizično distribucijo, serviranje proizvodov, kreditiranje kupcev itd. Za optimalno delovanje marketing funkcij je potrebno, da se vršijo tako kreativne kot operativne funkcije, in to v optimalnem procesu. Da je raziskava tržišča osnova marketinga, je razvidno tudi iz tega, da je bila na ustanovni skupščini Društva za marketing Jugoslavije, leta 1968 v Opatiji, osnovna tema raziskovanje tržišča in organizacija plasmana. AMA (American Marketing Association) je klasificirala področja raziskovanja raziskave tržišča takole: 1. ocena možnosti prodaje, 2. ocena rezultatov prodaje, 3. ocena distribucije, 4. proučevanje proizvodov, 5. raziskovanje promocije, 6. ekonomska raziskovanja, 7. raziskovanja potrošnikov. Vsako področje raziskovanja je seveda klasificirano še naprej, a bi to presegalo namen tega prispevka. Trženje torej potrebuje tako kreativne kot operativne funkcije, poglavitno besedo pa ima danes tisti, ki zna upravljati tržišče. Mag. oec. SUBOTIČ Tomaž 1. Za inovacijo tov. Rojca Martina in tov. Mlakarja Daniela iz tozd-L št. 1216, »PREDELAVA POGONA VETRILA VODNEGA FILTRA«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 1.454.318 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Za inovacijo tov. Jungerja Jožeta in tov. Seliča Franca iz tozd-G št. 980, »UVEDBA IN UPORABA DOMAČIH ELEKTROD ZA PLAMENSKO VARJENJE«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila na osnovi povprečnih prihrankov 2.467.200 din in faktorja ustvar. sposobnosti 3a. 3. Inovacijski predlog tov. Škomika Emila iz tozd-G št. 1219, »PRIPOMOČEK ZA DVIGANJE KONTEJNERJA S KOKSOM«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje tozd Energetika je na svoji 2. seji dne 8. 5. 1986 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Inovacijski predlog tov. Podgornika Mirka in tov. Jazbinška Janeza iz tozd-M št. 1271, »VZDRŽEVANJE FILTRSKIH KOMOR CN RHEINST-HAL«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 2. Inovacijski predlog tov. Hladnika Jakoba iz tozd-M št. 1231, »SPREMEMBA NAMEMBNOSTI REZERVOARJA VOLUMNA 50 m3«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Krulca Štefana iz tozd-M št. 1268, »PRIVEZA VA TLAČNE CEVI KOMPR. XVNE/1 NA KONČNI HLADILNIK KOMPR. PAVSONS«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 4. Inovacijo tov. Potočnika Draga iz tozd-M št. 1243, »SPREMEMBA SISTEMA OBRATOVANJA MAZUTO VODA ŠTORE I—II«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti la. 5. Inovacijo tov. Podgornika Mirka iz tozd-M št. 1273, »PODALJŠANJE UPORABE FILTER VREČ NA CN RHEINSTHAL«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. 6. Inovacijo tov. Podgornika Mirka iz tozd-M št. 1272, »ČIŠČENJE HLADILNIKOV IN SESALNIH KANALOV CN RHEINSTHAL«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustv. spos. 3a. Izvršilni odbor pri DS za kadre in splošne zadeve je na svoji 2. seji dne 15. 5. 1986 pri obravnavi inovacij sprejel naslednje sklepe: 1. Inovacijski predlog tov. Drevenška Silvestra, tov. Držana Albina, tov. Verbič Milene iz DS Z7 in tov. Krajnca Draga iz DS Z3 št. 1249, »PREGLED IZPLAČANIH OD PO INTERVALIH«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo. 2. Inovacijski predlog tov. Drevenška Silvestra, tov. Držana Albina, tov. Verbič Milene iz DS Z7 in tov. Krajnca Draga iz DS Z3 št. 1250, »PREGLED POPREČNEGA OD/182 UR PO VRED. RAZREDIH«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo. 3. Inovacijski predlog tov. Drevenška Silvestra, tov. Verbič Milene iz DS Z7 ter tov. Krajnca Draga in tov. Lubeja Zorana iz DS Z3 št. 1251 se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo. Služba za inovacije Erna SLAPNIK PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO STANOVANJ V LETU 1986 v i- 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 c C/5 85. Leskovšek Branko Jeklarna 4 2 167 176. Butina Mile El. plavž i 145 Q «J c o > o J2 86. Žujič Sava DPG 4 166 177. Klinar Pavel MO i . . 145 d N 1 2 v ca 0) »o 87. Smaili Selim EPA 3 1 166 178. Kukovič Maijan DS Komerc. i 145 N D, H