Domoljub V Li ubil ani 19. februarla 1941 ^ ----- - ^----- Leto 54 Sicv. 8 Program brez vsebine V taboru bivše liberalne stranke in njenega kulturnega območja že dolgo časa vre in se trga. Kakor drugod, je tudi pri nas liberalizem ostal popolnoma brez vsake privlačnosti. Njegovi nauki, ki so bili pred svetovno vojno in deloma tudi še pozneje zelo privlačni za širše množiee, »o »e izkazali v praktičnem življenju kot nemogoči zlasti z nastopom komunizma, ki je bila zanj liberalno urejena država najboljša priložnost, da se razbohoti do svojih skrajnosti. Na drugi strani pa je močno razviti in razširjeni krščanski socialni nauk dokazal, da je sodobno socialno vprašanje povzročil prav za prav politični in gospodarski liberalizem. 0 tem niso prepričani le pripadniki krščanskega svetovnega naziranja, marveč tudi večina drugih, ki nikakor ne zagovarjajo našega socialnega nauka. Zato opažamo splošen pojav, kako evropske države iščejo novih poti, po katerih naj bi se razvijalo njih življeuje. Stranke, ki »o prej živele od liberalizma In visoko dvigale njegov prapor, se ga danes sramujejo, ker vedo, da je že davno nesposoben, kvaren in nemogoč. Velika gibanja, ki jih jo sprožil val svobodomiselstva, hite z vso silo spreminjat svoj zmotni in zastareli program. Tudi v našem kulturnem in političnem gibanju moremo opazovati podobne pojave. Slovenski liberalizem se levi. Krčevito išče nove poti, ki bi opravičila njegovo sKupnost in ji dala zopet novega zagona. V znamenju tega zagona je izšel pred kratkim v tako zva-nem naprednem časopisju proglas, ob katerem se je baje združilo več naprednih skupin in ekupinic v enotno napredno fronto. Kaj pravi ta proglas? Težko je povedati. Novega nam ne pove ničesar. Označuje ga le želja, da bi pretrgal z dosedanjo taktiko dela, ne prisvoji «i pa nobene nove vsebine, ki bi celotno gibanje zaokrenila na novo, bolj plodovito pot. Pravilno in hvalevredno je prizadevanje za nov socialni red, kot ga zahteva proglas. Toda fcateri je ta novi socialni red? Mi poznamo že več izdelanih socialnih sistemov. Na katerega misli proglas? Vse nejasno. Nejasnost vlada v proglasu tam, kjer govori o novem socialnem redu, nejasnost, ko govori o ureditvi naše države in o skupnem sožitju jugoslovanskih narodov. Tako je program, ki ga je izdala združena napredna mladina, suha oblika brez pra- i ve vsebine, ki bi dala vsemu proglasu živ- j Da ne pozabimo Zopet smo slišali odločno in resno besedo o tisti nevarnosti, ki je tudi sredi krvave bojne žaloigre ne smemo izgubiti izpred oči. Besedo je spregovoril ob otvoritvi zasedanja banskega sveta ban dr. Marko Natlačen, in nevarnost, ki nanjo mislimo, je komunizem. Ne smemo namreč misliti, da je komunizem nehal biti nevaren. Mnoga dejstva kažejo, da se je njegova propaganda okrepila. Sedanja vojna je pač najbolj uspešno netivo za njegovo razširjanje. Odkar imamo pri nas redne diplomatske odnose s Sovjetsko Rusijo, je opaziti, da postajajo naši komunisti vedno bolj in bolj predrzni. Najbolj nazorno nam o tem pričajo pač sovjetski filmi, ki se vrtijo že po v3ej Sloveniji ter nudijo komunistom dobrodošlo pobudo. Komunizem pri nas, zlasti na Hrvatskem in v Srbiji, se je že tako razširil, da opozarjajo nanj že inozemski listi. Ko mi na eni strani poudarjamo, da se je treba proti komunizmu boriti predvsem idejno, to je, s pravim krščanskim mišljenjem in življenjem, pa zopet nočemo omalovaževati tistih sredstev, ki jih mora predvsem državna oblast tudi sicer uporabljati proti zločincem in upornikom. Popolnoma v smislu krščanskega nauka je, da oblast uporablja silo, kadar je to treba. Zdi se, da le prevečkrat uživa zločin komunizma neko svobodo, ki bi mu po zakonih splošne blaginje ne šla. V tem smislu je treba torej umeti klic ministra dr. Franca Kulovca po mučni roki, ki bo izgnala komuniste iz našega javnega življenja. Kakor je resnično, da se ideja pobija z idejo, tako jo tudi resnično, da se sila pobija s silo, la komunizem pomeni največje nasilje. Žal moramo ugotoviti, da je spet naše tako zvano napredno časopisje tisto, kü daje komunizmu veliko potuhe. Tu vrši to časopisje zelo nevarno igro. Spričo sedanjegi položaja bi celo rekli, da je to več ko ne\amo* Cas bi bil, da se vsi Slovenci brez rr/.li-ke politične opredelitve postavimo v enotno fron« to proti komunizmu. Južnoafriške angleške čete, ki te dni od juga prodirajo v italijansko Abesraijo. ljenjsko moč. Mladina, ki sledi takemu programu, ne ve, zakaj naj se bori. V njem ne bo našla nikoli tiste privlačne, dušo in srce privlačujoče sile, ki mora prešiniti mladega človeka in ga pripraviti za borbo. Kako vse drugače je v krščanskem socialnem progtfa- mul Kako vse drugače tudi v našem socialno političnem programu! Tu je vse jasno, dalo* čeno, nič se ne prikriva, življenjsko in oevo» jujoče. In zato je tudi že vnaprej gotovo, komu bo pripadla naloga, da bo ustvarjal nov; pravni in socialni red. Južnoafriško čete so v ital. Somaliji zasedle že nad 25 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Angleško čet« so iačele prodirati v italijansko Eritrejo tudi ob obali Rdečega morja. Anglija mi v Afriki in no r Abesiniji 0 ?« motijo «11. ki gledajo v mojem prizadeti.ju u p^mirjecje v političnem iiv-: J.eeju in za podpiranje večinske stranke v tpiofeo narodnih in državnih odrih — našo • tiabort. Mi *b» r*iìi svojo Ker -e za. edamo svoje n>xi. bočen» biti pravični. Zato pred zgotkr. mo De bomo mi nosili od-go^oracati, te se majhen del naroda iz stran-I karsko-pdiUeBih razlogov ne bo hotel dvigniti vi;je in bo napačno tolmačil naie cilje >"a dacTnem redi silna rpra-anja. Ali ne stopajo na dnevni red silna vprašanja našega naroda in naše države? Ali naj naš narod dovoli, da vsak poedinec presoja ta vpraianja z gledišča svojega ozkega strankarskega zeljnika? Ali naj res mislimo, da je vse govorjenje o nacionalizmu in patriotizmu fraza renje, ko gleda ponajveč iz vsakega kota in vsake besede le gola skrb za ozko lastno strankarsko korist?! Demokrarija j« priznanje večine. Naši politični nasprotniki se v svojih razpravah sklicujejo na demokracijo, kakor da ml vsi ne bi vedeli, da pomeni prav demokracija oblast večine ob dobrohotni kri-tike manjSine. Se enkrat poudarjam: Mi (,> čenio pomirjenje, ker smo močni. Zgodovini nam ne bo mogla očitati, da nismo v teh tei-kih časih storili vsega, kar je bilo potrebno. Hočemo samouprav«. Zatem je dr. Kulovec zopet podčrtal zahteve slovenskeg anaroda po samoupravi, po slovenski banovini in izjavil, da slovenski narod ne bo prenehal s svojim političnim bojem za široko samoupravo, za banovino Slo-venijo, dokler si je ne bo izvojeval. To Je naše načelno stališče. Toda pri tem poudarjam, da smo Slovenci vedno imeli razumevanje za prednost in nujnost neodložljivih splošnih državnih vprašanj. Ce srno tako delali v rednih časih, toliko bolj bomo tako delali v današnjih časih evropske ia svetovne vojne. Pretekli teden nam ni prinesel kaj posebno novega na bojiščih. Obe vojskujoči se stranki brusita meče, pripravljala topove, granate in bombe, preizkušata letala in pregledujeta ostalo orožje, da bo ob svojem času brezhibno delovalo. Obe stranki se zavedata, da gre sedaj zares, da bodoči spopadi ne bodo za Šalo, marveč se bodo odločevale velike reči. Nihče ne dvomi, da se ne bi zbirali temni oblaki in gorje, kjer se bodo izlili nad ubogo ljudsko paro. Kajti tedaj ne bo ilo samo za običajno zmago ali poraz, marveč bo šlo za popolno uničenje ali enega ali drugega. V okvir vojske preteklega tedna nora-mo v prvi vrsti spraviti napore vojskujočih se držav, da potegnejo v vojni vrtinec nekatere do sedaj še nevojskujoče se države. V ospredju je bil pretekli teden obisk generala Franka v Italiji in Fraceiji. Bazlična so ugibanja o Frankovem potovanju. Povsem ver-l'-tno j« mnenje tistih, ki trdijo, da bi Italija m Nemčija radi pripravili Španijo do tega, da bi «topila v vojsko na strani ottttnih velesil ta tako pustila nemško vojsko preko «T." 0ibra,,ar d*'je v Afriko. Ob lej priliki to pa t»di hoteli omehčati marala Petaina, da bi odstopil nemški vojski Ä ff ' iužni FraaeM ««'J® cosko ladjevje in pa različna oporišča v Tuniziji in Maroku, od koder bi mogla nemška 1 italiian8k° napasti angleško m«rfi ki je medla * V8° Lib'jo i» je na-Triturili ^rake P«»" glavnemu mestu Ktt,^^ koristnega odnesli Ita" tega svetovanja, ni mo-r^Ll^ J0?® U PUa»ia Opisov ie K?0( ,ePati,,,da kakžnih uspe- jov nista dosegli. General Franko prav dt bro ve, kako velika nesreča je vojska za d* S vw sS1^' žTaV ie hv'edet Italita ^er?,sta mu da" "emčija ta Ä *'M driavIia"J8ke vojske v Spani£ vendar pa z^pet ne toliko, da bi se odloči Teden dni vojne da bi napovedal Angliji vojsko. Hoče še nadalje ostati izven vojne vihre, posebno zato, ker še ni mogoče predvideti, da bosta Italija in Nemčija zmagali. Nekaj podobnega je tudi s starim, a zelo izkušenim maršalom Petai-nom. Ta 6e vedno sklicuje, da se hoče dosledno držati pogodb premirja, ki pa nič ne določajo, da mora Francija izročiti kakšno pristanišče Nemčiji v Južni Franciji ali v Afriki. SIcer pa imata Italija in Nemčija itak dosti zelo pripravnih pristanišč na zahodnem obrežju Italije in je tudi verjelno, da bodo postala ravno ta pristanišča važna baza za vkrcavanje nemške in italijanske vojske, da se prepelje na afriška tla. Verjetno že Čakajo v teh pristaniščih cele divizije italijanske in nemške vojske, ki se bodo prepeljale v Afrika Prav zaradi tega so baje angleške pomorske sile prišle pred pristanišče Genovo n ga divje bombardirale ter napravile veliko škodo. Angleike čete so jugozahodno od Ben-ghazija prodrle okrog 800 km daleč proti Tripolistt Trenutno pa ni kaj posebnega siiteli o tamkajšnjem bojišču. Angleška poro čila pravijo, da se morajo čete, ki so skoraj dva meseca neprestano prodirale od Sidi Ba-ramja dalje, preko Bardije, Tobruka, Cirene in Benghazija, imeti nekoliko počitka in da « °b pravem badile «kozi puKavo in zavzele Tripolitanijo. Pravijo tu-a>. je potrebno v zasedenih pokraiinah organizirati upravo, da bo v redu^lovali In res so Angleži postavili za guveS « rs.ÄJine v v** v^eti v J ; 600 a,,1drngo' no ™>remo ške in italijanske divizije prehitele in začele protiofenzive. Kajti verjetno je, da bi se le posndčilo prepeljati v Afriko potrebne divizije in začeti protiofenzivo in uničiti velike angleške uspehe. Na drugih afriških bojiščih so se pa bili v preteklem tednu prav hudi boji. AngletV so od vseh strani navalili na italijanski imperij v Eritreji, Abesiniji in Somaliji. Čeprav poročajo italijanski viri o legendarni hrabrosti italijanske vojske, vendar Angleži nevzdržno prodirajo in skušajo na vseh koncih in krajih trgati kos ca koeom od velikega posestva. Angleži so prodrli že daleč v Eritrejo in jo zavzeli prav lep koe, ravno tako tudi Abesinije in Somalije. Tu se prav posebno odlikujejo južnoafriške Čet©, ki so pripeljale s seboj ogromno tankov, avtomobilov in raznovrstnega orožja. Poleg bojišč med Nemčijo in Anglijo, in bojišč na afriških tleh, pa se nam obetajo še nova bojišča ie za bližnjo bodočnost; tudi na jugovzhodu Evrope, to Je na Balkanu. V Romunijo so že pred več meseci prišle nemške čete, baje zato, da bodo učile Romune vojskovanja t modernim orožjem. Sprva je bilo teh čet malo, sedaj so pa nastale že menda cele armade. Zato je angleška vlada i t javila, da Romunija, ker je zasedena od nemške vojske, ni več svobodna in zato nims pomena, da bi bili Angleži i Romunijo v diplomatskih stikih. Angleška vlada je kratko-mal oodpoklicala svoje zastopnike, to je poslanika in konzule, ki so se vkrcali v mestu Konstanci na neko turško ladjo in odšli v Carigrad, od koder bodo nadaljevali pot * domovino. Sicer še ni napovedana vojska, a se kaj lahko zgodi, da bodo lepega dne prileteli angleški bombniki nad Romunijo i" bombardirali petrolejske vrelce, od koder teče dragocena naMa v pretežni večini v Nemčijo. Naj pade samo ena angleška bomba na Romunijo in novo bojišče bo tu. Za ohranitev našega miru Te dni sia potovala v Nemčijo predsednik naie vlade Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Cincar Markovič. Do tega potovanja je prišlo v prvi vrsti zato, da se naši državi v bližnji bodočnosti zagotovi popoln mir, ki si ga vsi tako vroče želimo, čeprav naše žrtve, ki gredo na oltar miru, niso majhne. Angleški napad na italijansko Genovo V nedeljo 9. februarja zjutraj pred na-I stopom dneva je del angleškega brodovja ' pnplul v Genovski zaliv. Skupina je štela sledeče ladje: oklopnico >Renown< (32.000 ton), oklopnico >Malaya< (31.000), nosilko letal »Ark Royal« (22.500), križarko »Sheffield t (10.000 ton) ter večje število rušilcev in manjših pomorskih edinic. Italijani so z znamenji vprašali, kdo so. •Dobili so takoj odgovor, navaden ob takih prilikah. Angleške ladje so namreč začele neusmiljeno bruhati granate na genovsko pristanišče, železniško postajo in gotove tovarne. Po 15 minutah so italijanske obalne baterije začele odgovarjati z ognjem. 20 granat manjšega kalibra je priletelo 400 metrov od angleških edinic. Nobena ladja ni bila poškodovana. Sovražna letaia so poiskušala napasti angleške bojne ladje, napad jim pa ni uspel, ker so jim ga preprečili angleški lovci, ki so sestrelili 2 italijanski letali. Kje se bo odločila usoda te vojne? 0 tem so mnenja različna. Francoski general Duval je nedavno napisal v >Journalu< sledeče: Gotovo je, da gre za avstralsko vojno industrijo in celo za indijsko, toda to še zdaleč ne more zadostiti potrebam motoriziranih oddelkov, ki nastopajo v Cirenaiki, Eritreji in Abesiniji. Za te oddelke, ki so nujno potrebni pri današnjem vojskovanju, drži prometna pot nujno preko severnega Atlantika, verjetno pa celo preko južnega, okoli rtiča Dobre Nade. Tako je na Atlantiku križišče vseh poli, ki so pomembne za Anglijo, in zaradi tega Atlantski ocean ostane tudi v bodoče gluvno pozorišče vojne, medtem ko so or> ta I a vojna pozorišča, celo tista v Afriki, v vojaškem oziru drugotnega pomena. Na Atlantskem morju se verjetno odigrava največja igra, tista, ki nam jo je na-I>ovedal Hitler, ko je govoril o podmorniški vojni do konca. Franco In Mussolini sta se sestala Vladar Španije general Franco in voditelj Italije Mussolini sla se sestala 12. februarja v Cordiglieri pri Genovi. Uradno obvestilo o tem sestanku ugotavlja vsestransko in popolno enakost gledanja na razna mednarodna vprašanja, ki se tičejo Evrope v sedanjih zgodovinskih trenutkih. V Rimu razlagajo sestanek takole: 1. Ta sestanek med dvema državnikoma, ki ju druži tesno politično tovarištvo, bo imel velik pomen glede na trenutne vojaške in politične okoliščine. Značilno je, da je prišel Franco v Italijo in je s tem sam najboljše zanikal neko sovražno propagando. 2. Obisk generala Franca je bil v Italiji sprejet z veliko prisrčnostjo, ki združuje oba bratska naroda. 3. Pri sestanku v Rordigheri so v prvi vrsti obravnavali samo vprašanja, ki se tičejo obeh držav, Italije in Španije. V soboto, 15. februarja zvečer so angleške letalske sile izvedle doslej največji in najučinkovitejši napad na nemške vdorne luke ob francoski obali. Vse nebo od Bou-logneja do Ostendeja je bilo rdečerumeno. Na francoski obali so se dvigali ogromni ognji in črni stebri dima, eksplozije pa so bile tako hude, da so se tresle hiše in žven-ketale šipe po mestih in vaseh južne in jugovzhodne angleške obale. — Prebivalstvo je vstalo in navdušeno vpilo, ko je val za valom angleških bombnikov letel proti določenim ciljem na sovražni obali. Ljudje so stali več ur in opazovali peklenske prizore na drugi strani Rokava. Zlasti hudo so bili napadeni Calais, Boulogne, rt Gris Nez In Ostende, Bombardiranje je bilo tako silovito, da se je vsa francoska obala zdela kot ogromen goreč pas. Angleški letalci so vrgli na sto-tiae zažigalnih in eksplozivnih bomb. Požar se je razširjal od Calaisa do Dunkerquea, najhuje pa je bil bombardiran Boulogne, kljub temu, da je nastopila sovražnikova protiletalska artilerija. Bombardiranje je trajalo nad tri ure in na svoji silovitosti ves čas ni prav nič popustilo. V noči od one sobote na nedeljo so angleški bombniki v spremstvu lovcev spet napadli industrijska središča v Porurju. Od prejšnje noči je v Duisburgu gorelo še vedno 17 velikih ognjev, v Gelsenkirchenu pa 9. Napadeni pa so bili tudi Rotterdam (ladjedelnice), Den Helder in pa Ostende. Bolgari in Nemci uradno zavračajo vesti o prihodu nemške vojske v Bolgarijo. Vneleški nudali- "r Stanku pospravlja um Petrolej je duša modernega vojskovanja. Angleži pretakajo od Mosula pa do palestinske obale petrolej kar po ceveh, ki so skrbno zastražene od vojaštva. Strašen napad na vdorne take v Franciji katjt^óvega Visoka cerkvena imenovanja Sv. oče papež Pij XII. je imenoval: za apostolskega protonotarja ad instar partici-pantium g. Ivana Sušnika, kanonika-seniorja stolneea kapitlja ljubljanskega; za svoje hišne prelale gg. dr. Aniona Breznika, ravnatelja škofijske gimnazije v Zavodu sv. Stanislava, Janeza Kalana, promotorja mednarodnih kongresov Kristusa Kralja in dr. Alojzija Odarja, profesorja teološke fakultete: za svoje prave tajne komornike (nadštevilne) z naslovom monsignor: gg. Joža Jagodica, škofijskega kanclerja in Alojzija Markeža, ekonoma v Zavodu sv. Stanislava; za svoje častne tajne komornike z naslovom monsignor: gg. dr. Janeza Knifica. profesorja škofij-ke gimnazije, Vojteha Hvbaška. profesorja škofijske gimnazije v p. in Matija Škerbca. dekana v Kranju; za svoje častne komornike z mečem in plaščem (laičnega reda): gg. Ivana Marte-lanca. ravnatelja Vzajemne zavarovalnice, inž. Jožefa Sodjo, ravnatelja uprave a Slovenca«, in dr. Stanislava Zitka, odvetnika v Ljubljani. Osebne vesti o Pisatelj g. Finžgar odlikovan. Ob priliki svoje 70-letnice je bil slovenski pisatelj g. Franc Sai. Finžgar odlikovan z redom Jugoslovanske krone II. stopnje. Čestitamo! s 70letnik je postal duhovni svetnik Valentin Remžgar, župnik v Dol. Logatcu. Na mnoga leta! o 50 letnik je postal te dni vodja skladišča Jugoslovanske tiskarne g. Janez Okorn. Bog ga živi še mnogo let! I o 80 let je dopolnila gdč. Julija Borov-«kj\ bivša strokovna učiteljica v Ljubljani. Domače novice d Ce primerjamo stanje življenjskih stroškov avgusta 1939 s stanjem januarja 1SM1, dobimo naslednjo sliko: stroški za prehrano so povečani za 65.50«; stroški za kurjavo in razsvetljavo so povečani za 32.8991; Izdatki za stanovanje so ostali nespremenjeni- Skupno so življenjski stroški narasli za ».292. — Kaj pa plače, zlasti plače državnih uslužbencev? Za koliko so se povišale v označenem razdobju ko že L 1939 po izjavah merodajmh činiteljev niso dosegle eksistenčnega minimuma? d Naš življenjski prostor. V »Gorenjcu« čitamo pod tem naslovom tudi sledeče- »V spominu imamo zadnji mir, ki ni pravičen za noben narod, tudi za nas ne. JV vr*-. --------- ,. .' 14 ih ie.n,orda ve,ika rana n« našem narodnem telesu, toda mi nismo barbari Kot miroljuben narod prenašamo to dejstvo si- kUl ji , d Kakor v konkordatskem boja. Zaereb-8k list »Nova srbska rije*« piše: 'Ä «ki knie nosi svoj politični program v svoji dusx Pokazal pa ga je, ko je uTtvarjal Jug£ slavijo. Vendar je pa srbska cerkev in pravoslavna duhovščina pozorno spremljala vsakršno dejanje in vse, kar se tiče našega naroda Kadar bo treba, bo rekla svojo besedo, kakor jo je rekla v konkordatskem boju in v vsakem nevarnem času skupaj s tistimi, ki so za to poklicani « Proti kašljn vam priporočamo Izvrstni Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Remedia sirup, ki je kvalitetno prav Uk kot dragi inozemski preparati Za Slovenijo je poverjene glavno zastopstvo poznani lekarni Babovec v Ljubljani. d Za ostrejšo cenzuro filmov so se izjavili ravnatelji vseh srednješolskih zavodov v 'noravški banovini. d Svobodna Jugo-Iarija. Graška aTages-post< je te dni poročala, da je bil dne 1. svečana letos v Ljubljani odprt novi dom nemškega Kulturbunda. in sicer v stari patricij-ski hiši na S^ar^m trjru. kjer so pripravljeni prijetni pretori in kjer je odprta tudi razstava nemških umetnikov v Sloveniji. — Nato lUt poroča o delovanju nemškega Kulturbunda v Novi Gradiški na Hrvatskem, kjer Fritz Holzschuh vsak četrtek vodi tako imenovani adomovinski večer«, kjer obiskovalci pod njegovim vodstvom obravnavajo važna vprašanja ter prepevajo nemške pesmi. »Tagespost« sklepa to svoje poročilo s stavkom: »NemStvo v Novi Gradiški je na dobri poti « d Sprejem mladeniče? v inicnjersko in konjeniško podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo v inženjersko šolo je do 15. marca, v konjeniško do 15. aprilu. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamke za 10 din. d Pretirana je trditev, da je sporazum omogočil dr. Anton Korošec s tem, da je strmoglavil Stojadinovičevo vlado. Narodni sporazum je med drugim omogočila Jugoslovanska nacionalna stranka, piše nedeljsko »Jutro«, glasilo najbolj zagrizenega dela najbolj zagrizene centralistične stranke v Jugoslaviji. Kako potrpežljiv je časopisni papiri d 17 mater, ki imajo več kot sedem otrok je odlikovala nemška vlada v Aleksandrovcu pri Banjaluki. — Kolajne — bronaste ali srebrne — je razdelil materam poseben odposlanec iz Berlina. d Stara smodnUniea na Ljubljanskem polju je te dni končno prešla v popolno last mestne občine z vsemi zemljiškimi parcela-mi, ki obsegajo nad 9000 kvadratnih metrov. Za težko delo je močno vlnol Dobite «a najlažje v _ Csntralal risami v L|ibljanl ^kA2? po1mo'nikoT *o odpustili ma- riborsk pekovski mojstri, ker se je zaradi pomanjkanja moke in uvedbe krušnih nakaznic silno skrčila potrošnja kruha. d Borski rudniki - nemška last. Kakor EFJÜJ™" Echo< J*bil SnTraW. v" °Pstwm I** vodstvom «ena In >« konzula v Belgrad« von Neuha-aena In zastopniki večine francoskih delni-W8kih ™dnikov Podpisan v Parizu VINA sporazum, po katerem preide večina delnic tega rudnika v nemške roke. Borski rudniki predstavljao eno največjih in najvažnejših jugoslovanskih rudniških podjetij. l>0 obilj„ rude, odstotku bakra in drugih dragocenih kovin, ki jih ima la rudnik, je borsko j**], jetje za Španijo na drugem mestu v Evropi," d Za peko kruha se sme odslej upora, biti največ 50% enotno pSeniČne moke in najmanj 50°i presejane koruzne moke. Enot-na pšenična moka se lahko nadomesti do dve petini s krompirjem. Upravne oblasti prv„ stopnje IkkIo določevale s svojimi odloki od. sloti-k mešanja pri peki hruha v mejah po. prej označenih odnosov med pšenico in ko-ruzno moko, oziroma krompirjem. d »znana podmornica je na Atlantskem oceanu na poti iz Durbuna v Južni Afriki v Sev. Afriko potopila 7200 toii9ko jugoslovansko ladjo »Duba«. d V gosti mpgli se je ključavničarski pomočnik Novak France i/. Mengša z motorjem zaletel na cesti v St. Vid v voz drv. V bolnišnici je revež podlegel smrtni poškodbi. d 110 kg težkega soma so ujeli ribiči v Donavi pri Belh'radu. d Lobanjo si je prebil. Blizu druge čuvajnice v Treuierjih pri Celju so progovoi delavci čistili s proge sneg. Med njimi je bil 28 letni Jože Velrih iz Lokrovca pri Celju. Okrog treh je pripeljal po progi od Zidanega mostu ljubljanski brzovlak, istočasno |«> njemu nasproti tovorni vlak iz Celja. Velrih se je umaknil in se naslonil na lopatin ročaj. V tem trenutku je privozil brzovlak in treščil v lopatino ojaorišče ter odbil Velriha, da je padel v osemtnetrskem loku na nasip oli Savinji in si prebil lobanjo na temenu in obležal mrtev. d Proračun ljubljanskega okr. (vtoif/n odbora za novih 9 mesecev znaša 3.680.950 din. Cestna doklada 10%. d 30 milijonov dinarjev bodo na Hrvaškem porabili za povečanje starih in za gradnjo novih bolnišnic in zdravilišč. d Pripeta »pomorska trdnjava«. Na llva-ru so nedavno pokopali devet italijanskih mornarjev, ki so našli smrt zaradi napada neke tuje podmornice na njihovo ladjo in pripeto »pomorsko trdnjavo«. Kmetje ki so opazovali borbo, pravijo, da je podmornica iz oddaljenosti približno treh kilometrov večkrat ustrelila proti ladji in že po šestem strelu je italijanski vlačilec ekslodiral. Kmalu nalo se je podmornica potopila in se spet prikazala, da bi zavzela boljše stališče proli j pomorski trdnjavi«. Toda tedaj se je prikazalo na nebu jugoslovansko letalo in takoj «e je podmornica spet potopila, bržkone misleč, da je priletalo italijansko letalo. livarski ribiči so potem reSevali brodolomce. Potegnili so devet trupel in jih pokopali na hvarskem pokopališču. »Pomorsko trdnjavo«, ki je ostala pri nas 2-1 ur, pa je nek drug italijanski vlačilec odvlekel proti Visu. d 8 padalom je saSel. Pri Trebinju v Hercegovini se je bil pred kratkem s padalom spustil italijanski letalec, po činu častnik. Ko je padel na tla, si je zlomil nogo. Oblastem je izjavil, da je s svojim letalom zašel. Ko mu je zmanjkalo tudi bencina, je skušal hitro najti primeren prostor za pristanek. To se mu pa zaradi hribovito*« ozemlja ni posrečilo, zato je skočil s padalom, letalo pa je prepustil svoji usodi. Letalo je kmalu nato tremilo ob hrib in se razbilo. razgled po svetu Kadar kupujete Aspirini , tablete, ne pozabite pogledati, 'da li vsak zavitek in vsaka po* samezna tableta nosi „Bayer"^ ijev križ, ki ga mora imeti. Nil .namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa. Oglu »fl- pod 8. Or >367 ad 33. .mi »441 Italijansko časopisje oporeka, da bi bil promet med Italijo in Albanijo ukinjen. Na vrnite? v domovino se pripravljajo japonski državljani iz Združenih držav. Svojega poslanika v Grčiji je nenadna odstavila Romunija. V Romuniji so prepovedane vse poliliß« ne ustanove. Grčijo se ne bo z nikomur pogajala ia se bo vojskovala do zmage, pišejo grški listi. Že tretjega svojega zaupnika Je mesa Conanta, najodločnejšega pristaša pomc-či za Anglijo, je poslal Roosevelt z letalom v Ani glijo. 20 novih ladij je dobila v zadnjih mese* cih angleška vojna mornarica. ltooseveltov zaupnik Hopkins je po prit hodu iz Londona v Ameriko izjavil časnikar* jem, di prav nič ne dvomi o tem, da bo An* glija zmagala. Hudo je zbolel bivši španski kralj Al* fonz XIII. Na zahtevo italijanskih oblasti bosta za« prta ameriška konzulata v Palermu in Na« poliju. Italijansko trditev, da je Genova nevo« jaško meslo, zanikajo Angleži, eeš da so italijanski obrežni topovi streljali na angleška ladje. Po bombardiranju Genove je italijansko vojno brodovje odplulo od Sicilije, pa Angleži — niso hoteli sprejeti boja, piše rimska »Tribuna«. Polne pesti denarja so Angleži nasull Turkom, odkar so Turki načeli vprašanje o vrnitvi Dodekaneza, je napisal te dni Gayda, Mussolinijev zaupnik. 13 oboroženih angleških trgovskih ladij so potopile v vodah Atlanskega oceana nemške vojne ladje, poročajo iz Berlina. Ni izključeno, da bo Avstralija napadena, ker je oskrbovalnica Anglije z živežom, je .povedal namestnik avstralskega ministrskega predsednika. Italijani bo se navadili Libijo ljubiti ka« !kor svojo domovino, zato bo Libija spet ita« lij"anska, piše »Corriere della Sera«. Admiral Derlan -Pelainov naslednik Te dni so francoski listi objavili besedilo ustavnega določila, po katerem je admiral Darlan imenovan za naslednika sedanjega državnega voditelja Francije maršala Pe-taina. Besedilo se glasi: »Mi, maršal Francije in šef francoske države odrejamo na podlagi zakona z dne 10. julija 1940.: § 1. Ce bi iz kakršnega koli razloga pred potrditvijo nove ustave po ljudstvu bil oviran pri opravljanju poslov državnega poglavarja, tedaj bi admiral Darlan prevzel te posle. § 2. Ce admiral Darlan iz kateregakoli razloga ne bi mogel prevzeti teh poslov, tedaj da bo zamenjala osebnost, ki 'jo bo ministrski svet za to določil z večino glasov. Do postavitve te osebnosti bo posle opravljal ministrski svet. 1.870 km elektrificiranih železnic je sedaj v Rusiji; največ na Kavkazu. 670.000 tujih dclavccv, večinoma iz krajev, ki -jih je Nemčija v sedanji vojni zasedla, je bilo leta 1940 zaposlenih v Nemčiji. Grška vlada zavrača poročila sovražnikov, da bi grška vlada dovolila v Grčiji izkrcati štiri divizije. Madžarski parlament je odobril dogovor o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. V madžarski Budimpešti govorijo, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaje tudi c Bolgarsko in Madžarsko. 100 novih milijard za orožje zahteva Roosevelt od ameriške zbornice. Izdajanje vseh listov v tujih jezikih je prepovedal predsednik brazilske republike. Potniški promet je zelo omejila bolgarska vlada; pravijo, da zaradi pomanjkanja kuriva. Za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Cirenaiki je imenovan angleški general Wilson. Močne enote angleške vojne mornarice so tri dni križarile po Atlantskem oceanu, ne da bi srečale kakšno sovražno ladjo. 100.000 frankov za siromašne družine v zasedeni Franciji je dal sv. oče pariškemu nadškofu-kardinalu. Maršal Graziani snuje novo obrambno črto pred Tripolisom, piše Cianovo glasilo »Telegrafo«. Na mino je zadel nekje v Sredozemlju in se potopil 17.800 tonski italijanski parnik »Conte Rosso«. Poskus vreči Italijo iz vojne, se ni posrečil, zato je Anglija prisiljena prositi Ameriko za pomoč, domnevajo italijanski listi. Večji razstavni prostór kot vsaka druga država, bo imela Italija na spomladanskem sejmu v nemškem Leipzigu. Če bomo dali Angliji vso pomoč, bo ostala Amerika izven sedanje vojne, je izr javil voditelj amer. republikancev Willkie. Švedska bo podvojila svojo vojsko, mornarico in obrežno obrambo, je izjavil vojni minister Seid. Za balkansko obrambno zvezo, ki bi razpolagala s 100 divizijami vojske, se zavzema Turčija. 15 italijanskih letal je sestrelilo grško letalstvo v dveh dneh, trdijo Grki. Italijani pa pišejo o zbitju 11 grških letal. Odnošaji med Japonsko in Ameriko niso bili še nekdar slabši kakor so danes, je izjavil japonski zunanji minister Matsuoka. AnglešK bombniki so zopet močno napadli Porurje in francoska pristanišča, nemški pa razna angleška mesta. ltooseveltov zakon za neomejeno pomoč Angliji je bil 9. februarja v ameriški poslanski zbornici sprejet z 250 proti 165 glasovom. Zdaj pride ta zakon Š9 pred senat . Angleži so pretekli teden bombardirali nemški Hanover in druga mesta v zasedenem ozemlju. Nemci so ponovno metali bombe na angleško Malto in Suez. b »T . ■■ - " »T . / t »' Za Bolgarijo bi pomenilo samomor, če bi se skušala z orožjem upreti nemški zasedbi, poroča sofijski list »Zora«. Angleži se pripravljajo tudi na daljnem vzhodu za morebitni spopad z Japonsko. Tu vidimo * v 4 ' letališče in hangarje v faingapuru. Mesto I.inilos na otoku KihIosu, ki pn te tini Vnglr>.i zelo bombardirajo. I-ruota » Ahcsiniji. AIipmu-IÌ rito ibi 11»» - —■..... Padalci se polaponia spuščajo v so\ra/.no zaledje. kier bodo rušili tovra/.nikoxe napra\e. Angleike utrjene postojank. , Hongkong« v južni Kitajsk Nemški pnilalei nad sovražnim ozemljem. Nekatera padala se Se niso odprla. Hotel Buer v. Grindevaldu (Švica) j« zgorel. Na «liki: prejšnji hotel in pogorišče. Pristanišče in utrdbe na otoku KihIomi. Obersalzberg v Avstriji, kjer «e Hitler večkrat mudi. "le petrolej, kukor se je to zgodiloprctekli teden v Bolgariji, ko se je prevrnil in vnel vlak. natovorjen s petrolejem. Petrolej gori! Nemci se morajo v Romuniji boriti proti sa. botnži, ki jim uničuje petrolejske naprave. Araa s.____.______— PO DOMOVINI f Alberi Jeločnih Dne 15. februarja je po dolgi bolezni mirno zatisnil oči g. Albert Jeločnik, tajnik Ljudske posojilnice v Ljubljani. Zavratna bolezen ga je spravila v prerani grob, saj je bil star šele 56 lei. Kdo bi pred leti mislil, da bo blagi g. Berti, tako čil in krepak, pokončnega, v telovadbi utrjenega telesa, postal žrtev smitonosne bolezni! Bolehal je že kaki dve leti, po letošnjih božičnih praznikih pa je legel in ni več vstal. Rajnega gospoda je spoštoval vsak, kdor ga je poznal Pokojnik je bil že v mladosti odločen katoliški borec v orlovskih vrstah. Bil je pred vojno celo načelnik Slovenske orlovske zveze. Zadnja leta je preživljal tiho življenje sredi svoje družine, obdan od svojih olrok in od vnučkov, ki jih je nad vse rad imel in se kar ni mogel ločiti od njih. Umrl je mirno in vdano, previden s tolažili sv. vere. Domačim iskreno sožalje! iz faznih krajev Bel e vode. Naši fantje in dekleta se bodo lotos postavili, ker hočejo dokončati svoj prosvetni dom. Lani so zbrali les, letos bojo pa postavili lepo dvorano, kjer bodo imeli sestanke, telovadbo in igre. Mi gremo napej! Prescrje. Prosvetno društvo je dobro podalo žaloigro ■Vrnitev«, za nedeljo pa vsem pripravlja zabavo, ki smo je, zdrave in poštene, v teh časih tudi potrebni. Metlika-okolica. Pomanjkanje petroleja nas pritiska, da smo začeli resno misliti na električno razsvetljavo. Ne ovirajte dela za napredek Belokra-jine, ampak podpirajte v ta namen izvoljeni odbor. — Na sejmu v Metliki 4. tebr. so plačevali vole I vrste 10.50 din, II. vrste 9—10 din, III. vrste 8 din, krave 7.50-8 din, teleta 10-12 din, prašiče 12—14 din za kg žive teže. Mladi, 3 mesece slari prašički 250 do 300 din komad. — Vino je naprodaj pri vinogradnikih 10—11 din liter, stara slivovka pa 35—40 din liter. Sv. Križ nad Mariborom. Dekliški krožek je priredil na svečnico lepo tridejanko .Prisegam'. Dvorana je bila polna. — Dne 4. februarja je zapadel pri nas skoraj en meter visok sneg. — 7.a zimsko pomoč najrevnejših smo nabrali na svečnico v cerkvi čez 200 din. Moravče. Naša farna cerkev dobi v kratkem prenovljene lestence z električno razsvetljavo. — Zbirko za prenovitev lestencev je inedia morav-ska Mar. družba, ki je lepo uspela. - Naši fantje nameravajo zidati nov .Prosvetni doni'. Ne bo služil samo prosveti, ampak bodo v njem prostori tudi za druge gospodarske namene. Kljub hudemu mrazu letošnje zime sekajo naši fantje les ka-teega so daovali zavedni farani, kopljejo pesek in pripravljalo kamenje. Apno in opeka 230.000 kosov stai tudi ze pripravljena. Sedanji .Ljudski dom« bo prevzela v last Kmetijska zadruga. « Jur'i ^ Kumom. V odbor za zimsko pomoč je pretekli teden po svojih poverjenikih izbira. po fan darove za reveže. Cabrali so nekaj denarja m živeža, za revne šolske otroke so se pa nekateri posestniki obvezati dajali tedensko po 5SÄ katerega bo šolska kuhinja raz- " t« %,ariem- - 50 ki to E nff ' že porabili. Koruzo ki novembra 7n f 4 Vagone- Plujejo že od li ju bo daroval novo sv. mašo domačin gospod Srečko Podpečan. - Glavni romarski shod pn svK JgÄ bo 9- marca. Ob 10 pridiga in vesna sv. maša za romarje. Vabljeni! Sv. Pavel pri Preboldu. Pretečem teden smo spremili v kraj miru posestnika Kosa Egidija iz Ladkov evasi. Vedno se je ravnal po K«lu: »Moh in delaj«. V njegovi biši je imel prostor samo katoliki časopis. Bodi mu \\senK>g..»čni obilen j^laf-nil(i _ V Mariji Reki pa smo v soboto pokopali 19-letnega Fr. Hribarja p. d. Kosovega fanta. Nanj se ie zvrnil voz drv in ga tako poškodoval, da je, prepeljan v bolnišnico, ondi poškodbam podlegel. Domače tolaži Bog! - Farni sestanek fantov tn mož na svečnico v Društ. domu je bil lepo obiskan. — , Selca nad škofjo Loko. Prosvetno društvo pripravlja za pustno nedeljo »Matajevega Matija'. — Fantovski sestanek imamo redno ob sobotah. Udeležba nad 20 fantov. — Na pepelnico, 26. le-bruarja se prično v Selcih vaje za vse fante selške fare brez izjeme. Iskreno vabljeni vsi fantje! Leskoree pri Krškem. Živinorejska zadruga lepo deluje. Upamo, da bo to rodilo sadove v pro-speh našega kmeta. Kmečka zveza že posluje. Zavedni naši možje, organizirajte ßel V slogi je moč! . Brdo pri Lukoviei. Večer za večerom prihajajo lantje nad eno uro daleč k sestankom, da !>i se mogli nauči!: kaj poristnoga. — Tudi Dekliški krožek ima redne dekliške sestanke. — Skupni mesečni sestanki vseh fantov h župnije lepo uspevajo. — Zadnje predavanje >Bitka ob Soči< je bilo dobro obiskano. Sv. Andrai v Halozah. Pri nas je bila prod kratkim ustanovljena Kmetj. zadruga, ki jo že začela jxislovati. — lìadi velikega snopa že dolj ča*a ne more voziti poštni avtobus iz Ptuja, kar ovira potovanje, a tudi reden prejem pošte. — llaloški prebivalci občutimo veliko jiomanjkanje, ker smo lansko leto pridelali samo toliko, da je bilo za some. Zlasti trpe pomanjkanje bajtarji in vinifarji. Kako naj preživijo sebe in družine? Prežganje. — V .Domoljubu, št. 6 je bil dopis v kterein je dopisnik želel obilno sreče in božjega blagoslova našim ženinom in nevestam. Ženin je bil tudi Gale Alojzij iz ugledne krščanske hiše iz Volavelj, ki se je poročil z Matišnikovo Cilko, ki jima želimo vse najboljše. Sv. Tomaž pri Ormožu. Naše društveno delo j« precej razgibano. Prosvetno društvo s Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom se pripravlja na zgodovinsko igro -Krud-. Zato vabimo vie od blizu in daleč, da si to stvar ogledate 23. februarja. fcste videli kako so roparski Kruci plenih po Murskem |x>lju in Slovenskih goricah. Komenda. Umrla je članica dekliške Marijine družbe v Komendi, >2nidarjeva< Lojzka iz Križa. Naj počiva v miru! - Ponesrečil se je pri 8ekj, nju lesa v gozdu Brank Janez, iz Klanca. Pri diranju smrek mu je sjxxlrsnilo ter je padla smreka nanj. Zlomilo mu je šest reber. Z nesrečnikom sočustvuje vsa okolica, ker je dober družinski oče ki se je trudil, da zasluži za svojo družino Zti limo, da kmalu okreva. SI. Andraž pri Velenju. Dasi smo mislili, fa bo zima že odneha'.a s snegom, smo ga v «j. njih dneh vnovič dobili. Posebno vinogradnikom ni sneg nič po godu. — V naši lari je še precei ljudi, ki so prekoračili osemdeset let, pa so j« čvrsti. To je pač najboljši dokaz, da je naša okolica res zdrava. Bog ohrani naše veterane do skraj. niti mej človeškega življenja! Trata nad Škofjo Loko. V nedeljo, 9. febr. » priredila banska uprava 2 dnevni zadružni tečai v Poljanah za celo dolino. — Na god sv. Valentina ie bil občni zbor mlekarne v društvenem do. mu. Vprašanje o delitvi koruzeje razgibalo skup. ščino. Mleka je predelala 345.000 1, članov je 3io — Odredba ministra dr. Korošca je dala |x>vodi da nudi šola oddaljenim revnim otrokom toplo malico. Jedilni list je vsak dan drugačen. Malo je, pa je zaužito z veseljem. Reteče pri Skolji Loki. 27. januarja smo poko-pali upokojenega železniškega jxxluradnika Stefan» kureža. Naj počiva v miru! — Smučarski šport s« tudi pri nas vedno bolj razvija. Dilcarjev je \eJno več med nami. Sv. Lenard nad Sk. Loko. V torek, 4. lebru-arja t. I. nas je zapustil g. župnik Šinkovec Stanislav. Bil je tnož dela. Olepšal je cerkev, sodeloval je pri novi društveni dvorani in še več drugih stvari je njegovo delo. ludi mi župijani se mu prav lepo zahvaljo-jemo in bomo gospoda obranili v trajnem spominu. — V petek, dne 7. februarja smo dobili novega g. župnika Svclca Antona. Iskreni: Dobrodošli! Radeče pri Zid. mostu. Tukajšnja elek'.rarru je podražila tok za 30— 50 odst. ne da bi prej o tem obvestila svoje odjemalce. — Na svečnico je igral deklfcki krožek komedijo: »Stric Ihta«. — Ono nedeljo so igrali Salezijanci iz Radne igro • Pevček s planin'. Poslušalci so bili zelo zado-vojni. Sv. Križ pri Litiji. Flektrika pri nas še ni zasvetila, zato z veseljem pozdravljamo priprave za napeljavo te prekorinfne luči v naše številne vasi, zlasti še ker je pri nas silno pomanjkanje petroleja. Tudi je električna luč mnogo cene;?a kot pe-trolejska. Prosimo občino in tozadevne ljudi, naj pobite z deli, da bomo tudi kriški občani enkrat dobili zaželeno elektriko. Beltinci. Okrajni kmetijski odbor jo imel poučno filmsko predavanje. Predvajali so film o gojitvi krompirja in uporabi umetnih gnojil. — Poslovil se je od nas gospod kaplan Pikt Adoll. P» stavil je trdne temelje FO in DK in seja! seme Kristusove ljubezni. Stari in mladi žalujejo za n:un. — Fantovski odsek je priredil v nedeljo igro 'Davek na samce«. Smeha je bilo obilo. Komenda. V gornjem koncu naše fare v vasi Nasoviče praznuje te dni svoj šestdeseti rojstni Prav lepa je gatišha lara... Malokomu je znan naš tihi in skriti krai Galicija, ki je oddalqjena od Celja dobrih 8 km. Od glavne ceste smo 1 uro proč-, od postaje in pošte ÄiS-H«? T Težko živt)enie 'ivinto v sedanjih časih, ko je taka draginja. Vsak no svoje s, služimo ljubi kruhek. Lansko leto e m ? si katerega kmeta prisililo, da je prodal vičio ali M ki «a plačujejo po 150 t.o 200 dm kubik. V mnogih gozdovih pojejo žaee delavci lSior';°„ peT g<"dne™ Naši uua\ci po io fl.n na dan pri posnodirievi h..«; pn svoji hrani pa 12 din i ff1 ^ oziroma niìekar'f'13 ie pri nas živinoreja da je za Vzorec P " àe kak^n kovač, Sv. Kutrigundi (574 ml ^ f'-J^ ni.bil pri koder se izletniku muli P^ftJznici, od- očarljiv razgled po' vsej širni slovenski zemlji. Da je naš kraj zdrav in mo; čan, se vidi iz tega, da je lansko leto večina ljudi umrla v starosti nad 60 let. Je pa v fari tudi precej očetov in mamic, ki so že prekoračili 80 let, pa se še vedno prav dobro počutijo. Da bi nam na ne mogel kdo očitati, da snw zaspani, povem, da imamo v lari štiri godbe, in sicer dve na pihala in dve famburašiki. Kadar smo dobre volje, si zapojemo kako narodno pesem. Najrajši pa tisto: »Prav lepa je gališka fara, še lepši je gališki zvon.« Kresnice. Pred božičem smo kokopali 84 letnega Mi,kiiža Antona iz Dolge noge. Mož je bil rojen na Cotu na Vipavskem, odkoder se je prižemi sem pred več kot pol stoletjem. Ono soboto Pa smo pobili v grob 84 letnega Valentina Bo-Mlja. Bil je globoko veren mož, ki je rad darovat za cerkvene in druge dobrodelne namene. Zant-™vo je, da se je še par dni pred smrtjo sant obrni za pot v večnost. Naj počivata v miru! -Nal ™ železniška uprava vsai malo upošteva a upravičene zahteve ljudstva in zopet uvedla vlak. ki je vozil zjutraj ob pol 9 proti Litiji. f Martin Prime V Ljubljani je o*i.šel ono sredo po večno plačilo g. Martin Prime, krojaški mojster, oče gdč. Štefke Primčeve, uradnice v »Doniolju-bovi« in »Slovenčevi« upravi. Blagemu pokojniku večni mir, žalujoči g. soprogi in gdč. hčerki pa iskreno sožalje! dan in god posestnik Matija Zormam. Delavec je, a vseeno ima čas za cerkvene pobožnosti, zakaj dobro se zaveda, da je nedelja Gospodov dan. Ze več let je skrben cerkveni ključar v Komendi. 'Domoljub« je že mnogo let njegov tedenski prijatelj. Svoje premoženje naklada na božje obresti, ker L podpira pomoči potrebne. Bog nam daj še mnogo I takih mož! Našega šestdesetletnika pa ohrani mno-L go let zdravega in srečnega! Moravče. Spet so se ovile naše črne zastave s črnimi trakovi ter se sklonile nad odprtim grobom. V naše duše pa je legla globoka žalost. Pokopali smo namreč te dni jvrlega mladeniča Krul- jca Antona iz Zaloga. IKonec lanskega leta se je bi! prehladil in ; od tedaj ni bil več zdrav. Kako vesel je bil, ko je dobil službo v kmetijski zadrugi v Moravčah, saj za drugo težko delo zaradi pohabljene noge ni bil sposoben. Pa te sreče ni užival dolgo. Komaj 22 pomladi je štelo njegovo mlado življenje. Bil je član Marijine družbe, apostolstva mož in fantov, Kat. akcije, fantovskega odseka in prosvetnega društva. Povsod ga je odlikovalo zgledno krščansko življenje in marljivo delovanje. Počivaj v miru in lui vaj večno plačilo! Mekinje. Dne 10. lebr. sta se poročila Franc Humar, organist in posestnik v Nevljah, ter Marija Košir p. d. Ožbovčeva s Podjelš, oba včlanje-I na pri Mar. družbi; nevesta je bila svoj čas tudi I nje prednica. Novoporočencema je pri poročni maši lepo perpeval domači pevski zbor. Bilo srečno! — Zimska pomoč, katero je s hvalevredno vnemo izvedlo učiteljstvo tukajšnje šole, je donesl* 609 din, vrednost v živilih pa še znalno presega to vsoto. — Zastava Prosv. društva in mtodeniške Mar. družbe, narejena I. 10C8, je bila zadnji čas temeljito prenovljena. Svila (moaré) je večji del nova, vse tri slike pa —- delo g. A. Rojca — to čisto nove. Skupen strošek ie znašal 2480 din. Prosvetno društvo je posebno hvaležno čč. frančiškan-kam-misijonarkani v L Ljubljani, ki so za tako nizko ceno odlično izvršile poverjeno jim delo. Slovesen blagoslov zastave bo opravil 2. marca popoldne po večernicah domači župnik. Praproče pri Zagorju. Tu je umrla blaga žena Karolina Krajšek v 70. letu slarosti. Bolehala je 6 let na srcu. nazadnje se jo jc lotila še gripa. Zelo rada je čilala »Domoljub«. Pokojnica je bila dvakrat poročena. 22 let je vodila v vdovskem stanu obsežno posestva Naj počiva v miru! Žužemberk. Zelo lepo spominsko slovesnost za pokojnim voditeljem dr. Korošcem smo imeli 2. febr. Priredilo jo je Prosvetno društvo skupno s Fant. odsekom in Dekl. krožkom. — Poročila sta se Košiček Hinko, občinski sluga in Berta Lavrič, oba cerkvena pevca in prosvetna delavca. Želimo jima veliko božjega blagoslova! — Novo gostilno bomo v kratkem dobili v Žužemberku. Da je zelo »potrebna«, se vidi iz tega, ker je sosedna gostilna oddaljena od nje 20 korakov. — Nekatere gostilne v naši okolici se ne menijo za policijsko uro, čeprav je tam okoli »oko postave«. AJ oznanila n Bled. Na pustno nedeljo zvečer ob 8 bodo nastopili v Prosvetnem domu igralci Narodnega gledališča v Ljubljani z veseloigro »Ljubim te...« Igra je bila v Ljubljani zelo toplo sprejeta. Zato pričakujemo velikega obiska. — Na pustni torek pa bo domače Prosvetno društvo podalo burko »Pričarani ženin« s priljubljenim igralcem g. Trefalom v glavni vlogi. Lepo vabimo! n Prosvetno drnštvo v Vodicah igra v nedeljo 23. februarja t. 1. popoldne po litanijah Finžgarjevega »Divjega lovca«. Pridite vsi zanesljivo! n Katoliško prosvetno društvo v Retečah uprizori v nedeljo, 23. febr. ob 3 popoldne v Društvenem domu burko v 3 dejanjih »Lumpactj Vagabund«. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za kritje dolga pri Kmetijski strojni zadrugi v Retečah, je dolžnost vseh članov zadruge, da se igre gotovo udeleže. Vabljeni pa tudi drugi prijatelji poštene zabave! n Dramatični odsek Prosvetnega društva na Brdu uprizori na pustno nedeljo 23. februarja t. I. ob 3 po|3oldne v dvorani na Brdu veseloigro v 4 dejanjih »Striček milijonar«. Pridite, da se boste pošteno zabavali in od srca nasmejali! n Olševek. Prosvetno društvo iz Olševka priredi v nedeljo 23. februarja t. 1. ob 3 pop. v Prosvetnem domu v Voklem ljudsko igro iz turških časov v 8 slikah ».Miklova Zala«. Vljudno vabljeni. Bog živi! n Kulturno prosvetni odsek gasilske čete Brusnice pri Novem mestu priredi na pustno Rabljeva roka Angleško «pisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljanec. Kraj pa, kjer je bilo Dete rojeno, prav tja sem šla za Jožefom, je bilu iarna ali votlina zraven gostilne. Ta jama ie bila deloma v skalo vsekana, deloma pa so bile stene iz surovega kamna; držala se je planjav, s katerih je živina po strmi, s travo obrasli stezi mogla vanjo priti. Imela je široka lesena vrata, skoznje se je prišlo v jamo. To je torej bil hlev. Praviš, da si ga videla. Od tistega dne, ko so ga moje oči prvikrat videle, se je pač malo spremenil. Okna ni imel. Svetloba je prihajala vanj skozi vrata. Tla so bila na debelo pokrita in nastlana e slamo. Sena je bilo tudi dovolj in ležišč za Na tem ljubkem kraju sem prvikrat srečala Marijo, blagoslovljeno od Gospoda. In čeprav bi živela še enkrat tako dolgo življenje, kakor mi je usojeno, mi bo njen obraz vedno prekrasno dehtel. Vstala je in se mi nasmehnila. »Pozdravljena,« je dejala, »in mir s teboj! Iz vsega srca se ti zahvalim, da si mi ob uri moje stiske prišla pomagat.« In zopet se mi je nasmehnila, tako da nisem mogla orngače, kakor da sem jo vzljubila. Moje srce je odšlo k njej, in vem, da jo bom ljubila prav dotlej, dokler se moje oči ne zapro v svetem spanju. Suzana, da bi ti moje besede mogle povedati o tej deklici, ki ga ji ni para. Njen obraz ti pač moiem popisati, toda tega, kar so mi pravile njene oči, tega noben jezik ne more povedati. Bila je lepa ko cvetlice na polju, in čista ko golobica v jutru. Vem, da zaljsega obraza ne bom videla, dokler ne odioem odtod, da si ogledam obraze božjih otrok. Ta živinska staja so bila posvečena tla, posvečena z njeno navzočnostjo. Oblečena je bila v belo nadah-njeno obleko, dasi od dolgega potovanja umazano. Bila je videti daleč proč od zemeljskih reči. In da«i je bila v hlevu, vani ni spadala. Njena navzočnost je posvečevala kraj, kjer je ddfi Is Nato sem se spomnila svoje dolžnosti, bilà sem namreč vsa iz sebe, in začela sem zbirati slamo, ki je ležala naokoli, in sem ji iz oblačil in odej, ki jih je nosil osliček pripravila posteljo, saj je biia vsa preutrujena. Z vzdihom je iegla in se mi skoz trudne veke napol na-smčhnila. Dobro se spominjam, kako so lele oči šle za menoj, ko sem se svoje naloge lotila. Postavila sera prednjo kruha, oliv in suhih smokev, ki sem jih s seboj prinesla. Medtem je Jožef v drugi votlini pri ognju grel kozje mleko. Ko je bilo vse pripravljeno, mi je rekla, naj priset.ein. in z rokami, sklenjenimi na prsih in s sklonjeno glavo se je zahvaljevala Bogu; in tako sva se odteščali. Nato sem vstala in pripravila ugodnejši prostor za počitek, toda Marija je rajši hodila okoli; v tem se je skazala veščo. Sama sem sedla in jo opazovala. Zdaj pa zdaj so se jt temne oči napolnila s solzami; vendar ni z besedico potožila, ampak za vse, kar sem ji naredila, je z menoj prijazno govorila, pa naj sem ji samo čelo obrisala. Kmalu je prišla neka deklica iz gostilne, prinesla cvetja in želela kaj narediti in poma- fati. Dobro se spominjam izraza svetega strali in spoštovanja na njenem licu, ko je gledala Marijin obraz. Na jok ji je šlo, ko sem ji rekla, da drugega ni nič treba in da lahko ^^Nato je Marija vzela cvetlice in jih «pletla v venec in jih položila r jasli, ki sem »-H bala pripravila za Dete. Nato se je obrnila vstran in si obrisala solze. In moje srce je napolnila veliko hrepenenje in usmiljenje, kakor ga nisem nikoli poznala za nobeno ženo, kar sem jim stregla. Ej, res ne vem zakaj; toda pri tej nežni in ljubki deklici iz Nazareta je bilo nekaj, česar pri nobeni drugi nisem videla. Ko ie stala s sklonjeno glavo, z eno roko počivala na dnu jasli, z drugo si pokrivala obraz, in med tem tiho jokala, sem mislila, da mi l>o srce jx>-čilo. Prikradla sem se k njej in ji roko polo-ložila na ramo: »Nikar, otrok moj,« sem ji dejala, »hči moja, nikar se ne boj. Potolaži se, tvoj čas je blizu.« Pogledala me je in se tako globoko nasmehnila, da sem jo še bolj vzljubila. Oči so ji sijale tiho in sveto skoz njene migljajoče solze. »Odpusti mi, prosim te,« je dejala,« morebiti, da ne razumeš. To ni bolečina (njena roka je segla proti led jem), ne,« se je zopet nasmehnila, »to ni bolečina. Ampak čudim se in bojim, vse mi je tako čudovito.« in tedaj je v njenih očeh zasijala svetloba, da nisem mogla razumeti. »Ali si slišala,« je dejala, »prerokbo, o'a ima dete biti rojeno od Device?« »Ko sem ji potrdila, da jo poznam, je bila v duši videti pomirjena. »Poslušaj me, Joana,« je zacepetala. »Hude dni so ljudje o meni dvomili. Ti, Joana, si morda slišala, da se mi je v Nazaretu v dnevnem hladu prikazal angel. Sedela sem poo' palmami in se veselila sladkega vonja svtlic, ki sem jih bila nabrala, ko ie prijazen glas kakor štimljanje listov spregovoril moje ime in mi napovedal čudovite reči, ki so imele nadme priti Iti mi bo skoz porodno „dolino. Za nekatere je to smrtna dolina, če bi prišel klic, da naj grem »ko» to dolino, želim, da veš, da se mi je angel zares prikazal in ml napovedal, da bom rodila Sina; in da bo to Dete, ki ga lxtm rodila, božji Sia ia da »e bo i»enov«l Jez** nedeljo popoldne ob treh dve veseloigri od Vombergeria. Prisrčno vabljeni! n iz Legije koroških borcev. V nedeljo, dne ->3 februarja t. I. bosta dva občna zbora in sicer v Rajbenburgu ob 9 dopoldne in v Za- irradcu ob 15. Vabimo vse člane!...... n Prosvetno društvo Sv. Križ pri Litiji bo na pustno nedeljo priredilo v dvorani predstavo, kjer bo nastopilo čez 20 igralcev in se obeta obunshu veliko poštenega užitka in zabave, Kajti toliko igralcev na našem odru še ni nikdar nastopilo. Požrtvovalna igralska družina bo poskrbea da se boste do solz nasmejali in videli vso slikovitost kmečkega življenja na prenovljenem odru- lo-rej pridite! „.„_ , . n Nova Oselica. Tukajšnja KKZ bo imela dne 23. februarja 1941 ob 3 popoldne občni zbor. Vsi kmetje, se na občni zbor vabite, posebno pa vsi člani! n Upravni odbor Hranilnice dravske banovine je namesto slovesne otvoritve podružnice v Kranju, daroval tamošnji zimski pomoči 5000 din. n Prosvetno društvo v Komendi priredi na pustno nedeljo, dna 23. t. m. veselo komedijo »Zanikrna trojica« ali »Lumpacij vagabund« ob 3 popoldne. Igra je polna humorja. Pridite I n Prosvetno društvo v Cerkljah na Gorenjskem vprizori v nedeljo, 23. februarja ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu veseloigro v 3 dejanjih »Matajev Matija*. K udeležbi najlepše vabljeni! n Prosvetno društvo v Belih vodah bo igralo na pustno nedeljo dve igri: »Jezičnega dohtarja« in »Kisle gobec. Smeha bo toliko, da ga ne bo mogoče spraviti v vse belovodske koše. in da bodo še sosedje lahko tega veselja deležni, katere lepo vabimo! n Prosvetno društvo v Itaki pri Krškem vprizori v nedeljo, 23. februarja ob 3 popoldne v društveni dvorani tridejanko »Pričarani ženine. Prijatelji smeha, vabljeni I n V Društvenem domu v Sv. Pavlu bodo igrali na pustno nedeljo ob 3 [»poldne komedijo v 3 dejanjih »Pričarani ženine. Zabavno. Na svidenje torej! n Prosvetno društvo v Dragatušu priredi na pustno nedeljo veseloigro »Dve nevesti«. Prijatelji poštene zabave vabljeni! n Dekliški krniek v Hotièu pri Litiji, uprizori v nedeljo, 23. februarja t. I. ob 3 pojKildne v Zgornjem Hotiču v šoli igro: jRoksana«. Vstopnina običajna. Vabljeni! Sov ilustrirani tednik ^ J) {{ fjf IIV A. €€ razpisuje svojim naročni kom nagrade: -Pmì«* P« 1W «.ifiSNMJIlMMOKM (otoMMi aarotaia .Mladike" 1 h„„ta imoštevani samo, če poruvnate celoletno naročnino 30 din vsa do 10. f0. Pr, nagrad, b™'e jg kra ek p ti^è! List se tiska na lepem papirju s slikami in je prin c, bruarja mi Rok jem™/ormat 24 x 31. Prva Slev,lka je že izšla, zahtevajte ,o na ogled! ren za vezavo «pni .omŽBtt". Ujt, («ta m «rad fi M n Gasilsko društvo v Prečni. V nedeljo, dne 23 febr. ob 3 popoldne priredi tukajšnje gasilsko društvo v dvorani Prosvetnega doma komedijo v treh dejanjih »Stric Ihta«. Vljudno vabimo vse znance in prijatelje! St. Janz ns Dolenjskem. Pred kratkim j« presunljivo odjeknila vest po vsej naši fari. L'mrla je nenadne smrti Alojzija Flajs iz Koludrja, mati peterih še nedoraslih otrok. Za vse, ki smo jo poznali, je bila ta vest skoro neverjetna. Posebno izgubo čuti naš cerkveni pevski zbor, katerega članica je bila pokojna nepretrgoma 28 let. Na sv. večer je še v uprizoritvi -Slovenskega ixjfiča< nastopila v vlogi krčmarice. Nikdo ni slutil, da bo v tako kratkem času nastopila pot v večnost. Na njeni zadnji poti so jo spremile vse katoliške organizacije v častnem številu in množica ostalih ljudi. Naj počiva v miru! o Prosvetno društvo v Sv. Jakoba ob Savi priredi v nedeljo, 23. februaria ob 3 popoldne komedijo v treh dejanjih: »Zenitev«. Vstopnice so v predprodaji pri Viktorju Kobalu Vsi vabljeni! Prosveta v Leskovcu pri Krškem pripravlja za pustno nedeljo lepo presenečenje. Pridite ta dan po večernicah »Pod Lipot Ne bo vam žal! »Oraf«, naš največji kmetijsko strokovni list, bo posvetil, v okviru akcije za povečanje kmetijske proizvodnje, svojo letošnjo marčevo številko izključno navodilom za pravilno gojenje onih kmetijskih rastlin, ki jih sejemo oziroma sadimo spomladi. V nedeljo, dne 2. marca, se bo ta šlevilk, »Orafac razpečavala po vseh slovenskih krajih Posamezni izvod ho stal samo 1 dinar. Da bodo mogla potrebna navodila priti , roke slednjemu slovenskemu kmetu, bo i?iit tretja številka »Orača« v zvišani nakladi 50.000 iztiaov. Oj>ozarj»tno na to izredno Številko >0rač»( in priporočamo vsem, ki obdelujejo zemljo, da ii jo kupijo. S tem »i bodo za en sam dinar preskrbeli navodila, ki bodo pomagala zvišati množino in vrednost letošnjih pridelkov. m Umrli so: župni upravitelj na Pretoki v Beli krajini g. Alojzij Jerič, v Dol. Logatcu mesar in posestnik Anton Rus, v Šoštanju duhovnik ljubljanske škofije g. Maks Coricar, pri Sv. Križu pri Ajdovščini 92 letni ve-le|K>sestnik Tomaž Mrevlje, v Železnikih Jože Cetnžar, v Sevnici Franc Barovič, v Gorici odvetnik 85 letni Matija Kutar, v Kranju Mici Logar. Ii uredništva: Sveti trenutki: Nabožnih pesmi navadno ne prinašamo. — Nekaterim: Ponovno poudarjamo, da brez podpisa ne sprejemamo ne člankov ne dopisov. — V Preserje: Začetek dopisa izpustili, ker se o do-tični stvari ne razgovarjamo javno. Nasvete bomo upoštevali. — Tunice in drugim: Prihodnjič. — Videm-Kriko: Prejeli sle za december. Za januar še pride. — Poročilo o zasedanju banskega sveta — prihodnjič. Crn kanarček. V Buenos Airesu so imeli razstavo ptičev. Ljubitelji pevcev so zbrali tam 454 redkih primero»' kanarčkov med katerimi so »vrvivci« brez primere. Tudi v barvnih odtenkih po ptice nekaj svojevrstnega. Največ jih je rume- ne barve, med razstavljenimi eksemplarji pa najdeš tudi kanarčka oranžne in rdečkaste barve. Vendar to še ni nobena posebnost. Senzacija razstave je kanarček s črnim perjem, križanec rumenega vrvivca in bolivijskega »črnca«. Ta kanar- ček je predmet največje pozornosti. Na njegovi kletki visi listek s ceno. ki znaša v našem denarju več tisoč dinarjev. Mleko je inano kot učinkovito lepotilno sredstvo. V Ameriki delajo z njim veliko reklamo. Ameriške mlekarne so pridobile več filmskih zvezd, ki se umivajo izključno z njihovim mlekom. Mleko zelo dobro učinkuje na kožo in mlekarne so že jele prodajati nalašč v ta namen pripravljeno mleko. Povsod drugačne snubitve. V mnogih krajih Evrope je snul itev še vedno svojevrstna, tako si še danes mladenka v Andaluziji sama izbere svojega življenjskega tovariša. Če je našla moža, ki ji ugaja, speče velik šartelj in ga pošlje izvoljencu. Ce temu pogača ugaja, jo poje. V nasprotnem slučaju pa šartelj pošle nazaj in dekle ga mor« poslati drugemu. — V Sardiniji meče fant za dekletom, ki si ga je na tihem izvolil, kamenčke. Ce dekle vrže kamen nazaj, pomeni to, da se želi z njim seznaniti in fant ve, da zdaj sme pod njeno okno, kjer opeva svojo izvoljenko kot rožo brez bodic. Dekletovi znanci pa opevajo fanta kot leva. Kdo nosi la.«e Evropejk? Odkar eo začele nositi evropske žene kratke lase, se je razvila prava trgovina z njihovimi lasmi. Na uni strani ženske režejo kite, na drugi pa lih daljšajo Posebno črnke z otoka Trinidada se rade ponašajo z dolgimi kitami. V ta namen porabljajo lase belih rena, ka Napovedi, poročila — K «me ob 22.30. SOBOTA, H. FEBRDARJA: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan veuček veselih svakov (plošče) do 7.45 — 12 V pdsanem venčku se ploSče vrste, a njih pa veseli napevi done — 12.30 Poročila, objave — 13 Naiievi — 13.02 V pisanem ■venčku se ploščo vrte, B njih pa veseli napevi done 12.30 Poročila, objave — 18 Napevf — 13.02 V pisanem venčku se ploftče vrte, z njih pa veseli napevi done — 14 Poročila, objave — 17 Otroška ura: Striček Ma-tljček, kramlja lo prepeva — 17.3« Otroška ura (plošče) — 17.50 Pregled »poroda — 18 Za delopnst Igra Radijski orkester — 18.4« Pogovori s poslušalci — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Preienimo skriti (ploSče) — 30 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Jaka se tenl (pester spored) 22. Napovedi, poročila — 22.15 Za veael konec tedua (Radijski orke-ater) — Konec ob 23. NEDELJA. 23. FEBRDARJA i 8 Jutranji pozdrav — 8.14 Operni trti - « Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe Iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignsoij Lenčok) — 1« Hrvatske pesmi (ploSče) — 10.15 Radijski salonski orkester (vodi V. NovSak) — 11 Valč'1 in polke (plošče) _ 13.45 Ko-roike pesmi v harm. T.uka K"minoica, poje sekstet i.Iavornlk« — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Bodimo dobre volje (Iluet Joick in Ježek in Kailljski orkester) do 14.30 — 17 Nevarnost in zatiranje pasje stekline (g dr. Sime 2lbert) — 17.30 Veselo popoldne: Gorenjski trio (Samospevi g. Alia-čič), vmes plošče — 19 Napovedi, poročila — 19.3« Slovenska ura: ArnoSt Adamič- Blaž Kocen ob 20 letnici rojstva — 2ivljenjepisna zvočna igra (Gianni rad. Igral, družine — 20.3« Godba 40 pp. Triglavskega — 22. Napovedi, poročila — 22.15 Za razvedrilo igra Radijski orkester — Konec oh 23. PONEDELJEK, »4. FEBROARJA: T Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, i>oroètta — 7.15 Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — ia Nekaj poskočnih (ploSče) — 12.3« Poročila, objave — 13. Napovedi — 13.0» Nacionalni spored (Radijski orkester) 14. Poročila, objave — 17.30 Sramel »Skrjanček« — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) — 18.90 Plošče — 18.40 Vsakoleten rnzvoi orirode (II. del) (g. prof. A. Moder) — 19 Napovedi, poročila —.19.25 Nac. ura: Zagreb govori — 19.4« PloSče — 19.50 Deset minut* zabave — 20 Rezervirano za prenos — 22 Na- povedi, poročila — Konec ob 22.20. Jablin surogat za izdelavo umetne domače pijače je odličen ln cenen nadomestek za pravi jabolčnik ter stane zavitek za BO litrov din 80-—, po poŠti din 42'—, 2 zavitka p« pošti din 78'—. 3 zavitki po pošti din 1101—. Predaj» Drogerija Emona Ivan Kane, Ljubljana-Nebotičnik Neg o vati zobe pomf1 va rovati drov\e' f,vV Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu TOREK, 29. FEBRUARJA: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (ploSče) do 7.45 — 12 Po domače (ploSče) — 12,30 Poročilo, objavo — IS Nanovedl _ 13.0t! Slovettski napevi. Poje g. F. Lupfia, član ljubljansko opere in Radiasti orkester — 14 Napovedi, poročila — 14.15 Šolska ura: Pojdimo po naiih vaseh mal za lai) in za smeh (ga. JolHa Cučak) do 15 — 17.30 Za oddih: duett harmonik (brata Goloba) vmes godbe na pihala (ploSče) — 18.40 Notranje zmede v Rusiji aač. XVII. stol. (g. Fr. Terseglav) - 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 PloSče — 19.50 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik — 20 Včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako... — 22 Napovedi, poročalo — SK.1S Ga. Qlga Pertot poje v Španščini plesne peeml ob apremljevanju klavirja — Konec ob 23. SREDA. 26. FEBRUARJA. 7 Jutranji pozdrav 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venffeTc veselih zvokov (ploSče) do 7.45 — 12 Iz češke orkestralne glashe (ploSče) — 12.31 Poročila, objave — 13 Napovedi — 18.02 Godalni kvartet (gg. SI. Marin, K. Bürger, Avg. Ivančič, L. Comelli) — 14 Napovedi, poročili — 17..10 Preludije in melodije (plošče) — 18 Mladinska ura: a) Peš .na morje (g. M. Volta) b) Dijaška oddfcja. Smola barona Dorivala »Dober dan, gospod EmH šepec!« je nekdo tam mural. Najsi je bil glas dobrodušen, vendar čisto ljubeznivo ni zvenel. Okrogli rdeči obraz, ki je bil nasajen na debelušno postavo, je imel v očeh in okrog usten pod črnimi brki nekaj zelo odločnega. Roka pa, kl je padla Dorivalu na ramo, je zgrabila z železnimi prsti... »Gromska strela U pravi Dori val in se strga na mah. »Le počasi, le počasi!« opominja glas. »Ne uganjajte mi kozlarij, človeče, sicer...« Tedaj je pričel Dorival do potrebnih besed. Začel je močno, po prvih dveh stavkih še močnejše, in je krepko končal z najkrepkejšimi izrazi, kar sta j'ih premogla glava in jezik. »Grlo pa täko!« ga glas pohvali. »Prav dobro! Vsa časti Zdaj pa konec žlobudranja.» Trda roka odpne suknjo. »Vidite znak? Kriminalna policija. Prijeti ste, Emil Šepec. Sicer pa kakšno je bilo ime, s katerim ste se pravkar predstavili, za lalo kajpak?« »Jaz sem baron Dorival Samostrel.« »Prav dobrol Prelepo ime, šepec! Pa služba je služba: Bodite tako prijazni in napravite radevolje z menoj majhen sprehod do policijskega ravnateljstva, ali vam je morda ljubše, da vam nataknem železne zapestnice?« »Mož, vi se motite!« ; »Jaz se nikoli ne motim!« : »Če vam pa rečem, da ste se grozno zmotili!« »Sem vajen stiske in bede, Šepec. Avto, pravite? Zakaj ne! Če imate denar...« Dorival odpre denarnico. . »Dobrol Peljiva se z avtom!« Nakar sta kriminalni policist Vrečar IL in baron Samostrel sedla na vogalu Pod lipami in Zelene ceste v avto in po nekaj minutah dospela na Aleksandrov trg... Dorival je bil vesel, da je na varnem. Bil je vsaj pod streho in se mu ni bilo treba bati, da bi v varstvu hriminalnega polii cista Vrečarja II. srečaval kake znance. V petih minutah bo trapasta zamenjava pojasnjena. Zbu-, dila se mu je dobra volja. Kar zaprti »Dober dan, gospod Emil Šepec!« Smešna zadeval Kaj bi pač utegnil biti ta gospod Emil šepec? Roparski morilec? hm, z roparskimi morilci se ne šalijo prav nič. Žepar? Saj, bržkone žeparl Po-tihoma se je smejal predse.., »Emil šepec, tukaj se ne boste smejali!« za-kliče kriminalni stražnik rezko. Dorival je skomizgnil z rameni — pa samo notri, v srcu, kajti kot bivši častnik je prav dobro vedel, da Imottf Vrečar II. in kriminalni stražnik ogromne zaloge grobjanstv* — in za- hvalil Boga, da v resnici ni gospod Emil šepec. Zdi se, da je to zvezano z vsemi mogočimi sitnostmi in bridkostmi Zatorej se ni smejal pič več, tudi ni zares skomignil z rameni, ampak je samo prav vljudno prosil, naj se zadeva tirž ko mogoče reši, da se more neprijetna zaifae« njava razjasniti . »šepec, molčite!« pravi stražnik. »Tepec!« reče Dorival — pa prav,' prav po« tihoma — samo sebi. Jezil se je, da je prosil stražnika, naj bri rešijo zadevo. Kadar tako nanese, se kajpak nikar ne prepiraj s podrejenimi policijskimi uradniki, ampak počakaj mirno, dokler te ne pripeljejo pod pravo nakovalo. Pa je Dorival čakal. Dve dobri uri. Na leseni klopi. V družbi mnogih dam in gospodov, ki so kaj sumljivo zgledali in njega tudi .sumljivo gledali Zato je vsako poldrugo minuto potihoana, pa tem prisrč-nejše zabrundal predse-»Zlodja!« : Naposled pride Vrečar II. I »Šepec, naprej !« Vrečar II. je obstal pri vratih. Kriminalni komisar je udaril z roko po obsežnem uradnem spisu: »Vendarle! Prav vesel, moj ljubi Šepecl: Že dolgo smo na vas čakali. Po tem takem bi bile male zadevice v Dubrovniku, Zagrebu in Sarajevu. In naposled so nam poslati vabila «a vas uradi iz Bruslja, Pariza, ženeve, Nlee ito nekaterih drugih krajev tam f bližini Tja, šepček, ledor fioče veseljačiti inora tudi enkrait plačati račun. Siten- račun!« . , »Računi gospoda Emila šepca mi niso nič mar,« pojasni Dorival. »Jaz sem baron Dorival Samostrel J". :« (Nadallevaci« jtriboanP«1 * 2* Mali oglasnik \ Naročniki »Domoliuba« piačaio «amo V» k» drobca rntc» ali a* Proto. «a «nkrat > d.a Nar^n.k' pošlo«, oziroma Kupim mlin na vodni pogon. Ponudb« » točnim opi-wm milna In «no na Kočevar. mlin In žaga. Metlika. Zeleno protje prodam. Jania Lovrenc. Pleilvica 11. P Brezovica. Hlapca sprejmem na kmetijo. Botar, Smart no 17, p. Moste pri LJubljani. Krava mlekarica In posnemalnik »fiko-da« prodam. Kavčnlk Alojzij, Dragomer ». p. Brezovica. Služkinj« polteno, vajeno vseh kmečkih del. sprejmem za stalno, z mesečno plačo 200 din. Obrije it. f, p. Moste-LJub-IJana. »Cepilna smela« ' .kg 8 din. '/.kg IS din. In». PrezelJ, Ljubljana. VVolfova J/I., telefon 14-71. Hlapca sprejmem na kmetijo. Ko«, Sa vije S, p. Jožic«. pri Ljubljani. Ključavničar, mlad, ki «e Je iele doučll, dobi delo. Pismeno Javite svoj na-Htov ln zahtevek plače na J. Oražem, Ribnica Fige in brinje za žganjekubo lina na zalogi tvrdka - Ivan Jelačln, Ljubljana — Aškerčeva cinta 1 — telefon 26-07. Krojaškega vajenca Iz postene, ugledne ln krščanske — kmečke 'lružlne »prejme Janko Rogelj, Loka pri Zidanem mostu. Hiša z vinegrado» pripravna u letovi ite. IS minut od po staje Straža-Toplice naprodaj. - Nasiiv ' upravi .Domoljuba pod it li U. Mlado kravo s teletom prodam. — JeraJ. Smlednik 1. Repo, peso, trompir in voi zapravljivi imam naprodaj Ker Amane. Domžale. čevljarskega vajenca sprejmem. F. Vidmar, čevljar, Medlja-Izlake. Plemenski prašiči. «VaprodaJ Imam 8 lepih plemenskih svinj Z3i takoj pripuščati In že prlpuhčene, ter plemenskega merjaSčka. že zrelega za spuščanje, kakor tudi več gnezd lepih mladičev, vse nemAke pasme In krmljeno Izrecno s surovo krmo. Naslov v upr. »Domoljuba« pod ftt. 2070. Bencinski motor 5V» KS, znamke -Bla-vlja«, premičen, skoraj nov, prodam po ugodni ceni. Mavsar Jakob. Vel. Ligojna 12, Vrhnika. čevljarskega vajenca z oskrbo sprejmem -JeraJ. Zapoge 10, p. Smlednik. Rabljene cevi, vodovodne, plinske ali vodogrelne 60—8« mm. kakor tudi kovine In kratke kose, kupi A. TomSIč, Verd, posta Vrhnika. Hišo z vrtom v lepem kraju ob ban. cesti ln farni cerkvi oddam v najem. Ana Vidmar, Dolo pri Litiji. tlivovko. Mevec, pelinkovec in rum P*»v |>oc«s.l sami napravit«. 1 stekle-niča nase umetne esence za napravo 5 litrov sli-vnvke, hruševca,pelinkovca ali ruma stane Din Din~7, 3. Raven«, 4. Agata, 5. par, 6. juha, 8. Kmečka zveia, ». Orle, 11. os, 12. II, 13. vrag. 14. zob. 15. Maroko, 18. Kina. 21. lajna. 24. imajo, 25. pi, 26. puls, , 27. 2ale, 2». često, 3t. ga. 32. arakoper, 33. livad«, f 3a prod, 38. oviti, 40. Odrin. 44. kal. 45. »r, 47. rjav, 48. Reza, 49. meja, 50. Kana. 51. «s, ■>% Aden, 54. apel. 54. «pel, 55. igo. 50. do. 58. jug, G0. eU 04. eh. 60. av. 08. ju. 70. ob. Preiskašen redilni praiek upraüte wfpn ri malih praličkih pospešuje Redin prašek hitro rast.krepi kosti in jih varuje raznih bo- m ' lezni. Večji prašiči pa se čudovito hiiro redijo in do-bro prebavljajo. Zadostu|e ia I aavitek xa I prašiča T ter stane I zav. 8 din, po pošti 18 din, 8 zav. po pošti | 35 din, 4 zav. po pošti 43 din. Mnogo zahvalnih pisem. . Pazite: pravi Redin ae dobt samo z gornjo Miko. Prodaja drogerija Kane. LjsMjaH, 2idovtka aLi Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker ai prihranite poštnino. Rlovcil črv Dva «meri kan Aa inžeairja sta inaila posebea aparat, ki kakrien koli gla« ojači neprimerno bolj ko »« navadni ojačevalci in rvočniki. Ko «ta >v^il> i«iajdbo pokazala občinstvu, «ta naredila prav «m«-rikanski poizkus. Pred evoj aparat ata položila Pie" nično zrno in v hčpu je napolnilo celo dvoran» Ijlaaoo rjovenje, da eo ljudje kar «Irmeli, ki M* je bila U rjoveča everin«? V pleoieaem zttiu I» vrtal« in (lodala komaj poldrugi milimeter dolit» ličinka črnega žuifea (Kornwurm) in poutivala svoj« koailce. Sliši sa to poročilo kar neverjetno, al» r Ameriki je vse mogoče. Kafa, ki potre celega tleveka. V Bra/.iUji Afriki žive kače, ki dosegajo od 10—11 m doline. Prebivalci vročih krajev morajo biti zelo previdni, posebno kadar ribarijo ali gredo po vodo. večkrat ge je že zgodilo, da je izginil ta ali moški pri kakšnem opravilu v vodi. Na dnu vode ali na drevju je prežala velikanska kača, bliskovito šinila prpti žrtvi in jo namah celo [x»r,<*; Brazilski Indijanci vedo celo vrsto bajk in dogodivščin s strašnimi plezalci.