72. številka. Maribor, dne 10. septembra 1915. Letnik TIL Inserat! al! oznanite Trdnjava, Dubiio padla. Nikolaj Nikolajevič odstavljen. — Car vrhovni poveljnik. — Nikolajevič podkralj na Kavkazu. — General Boroevič slika ugoden položaj ob Soči. — Nemška ofenziva v Argonih. — Pred velikimi dogodki na Balkanu. — Bolgarija in Turčija podpisali pogodbo. Car vrhovni poveljnik. Vjsakido ve, ; 3a rusM ßar »ažurne o ; tem, /kako. se naj im milijone broječi armadi poveljuje, bore malo. In vendar je postal te dni vrhovni poveljnik ruske armade na suhem in na morju. Svojega dosedanjega vojskovodjo pa, ki je res tudi nekjaj razumel o tej obrti, je poslal v Kavkaz. Dal mu je naslov kav-kaškega podkralja in ; ob enem vrhovno poveljstvo čez one ruske Čete, ki se bojujejo v .Kjajvkazu proti Turkom. Nikolaj Nikolajevič, prej v Rusiji vsemogočni vojskovodja, se je rad ali nerad uklonil in šel. Kam je šel, ali a?es v Kavkaz, ali v kak kot, kjer bo ko-varil intrige proti novim vojskovodjem, o tem bomo : kmalu slišali. Od maja naprej je doživel Nikolaj Nikolajevič poraz za porazom. Zalo je moral seidaj iti. Car mu je odhod olajšal, da je imenoma, sam prevzel vodstvo armade in mu ni sledil kateri izmed dosedaj mu pod’ rejenih generalov. Imenoma. Toda v istini mu je pa vendar naslednik jeden izmed njegovih dosedanjih generalov. Kako se naslednik imenuje, še javnosti ni sporočeno. Ta sprememba v vrhovnem vodstvu ruske armade je najboljši dokaz, kako neresnična so bila čet-verosporazumova poročila, ki so hotela Evropo prepričati, ita se ruska .armjajda sama rada in z ozirom na novi vojni načrt umika, da pripravlja našim četam past, da je njena moč nezlomljena itd. Vse to je bila le prazna tolažba, ki se je vlivala v srca nepoučenega ljudstva, da se ga ne loti brezupje. Vojskovodje se ne odpuščajo, kadar so zmagoviti in pripravljajo načrte .za nove zmage, ampak kadar so poraženi. Slabo znamenje za svetovni položaj pa je, da je sam car prevzel vrhovno poveljnišitvo Čez rusko armado. (To pomeni, da je vsaj trenotno v Rusiji res na površju .ona struja, ki hoče Vojsko nadaljevati do izkrvavljenja, ki noče ničesar vedeti o miru, Car kot vrhovni poveljnik ne pomeni miru, ampak vojsko. Ugodnih mirovnih pogojev Rusija v sedanjem trenotkh ne more pričakovati. Da bi se pod neugodnimi pogoji mogel ©klepati mir, za to pa car gotovo ni sprejel nove časti. Torej bo trajala vojska naprej. Khko dolgo, o tem p.a Rusija ni edino odločilna. V Rusiji gotovo računajo B tem, da, bo sedaj vse dobro šlo, ko je Nikolaj Nikolajevič poslan v Kav-: kaz in je car stopil na njegovo mesto. Toda računi so lahko dvojni: pravilni in krivi. Car in ž njim vojna stranka lahko gojijo željo, da bodo yojisko nadaljevali do skrajjnosti, toda drugo vprajšajnje je, ki v ruskem računu ni upoštevano, ali jo bodo tudi mog- li. Da bi bil dosedanjih ruskih porazov kriv le Nikolaj Nikolajevič, menda tudi v Rusiji nihče ne verjame. Rusija je ilzmed vseh vojskujočih se držav prva, ki je morala spremeniti vrhovnega armadnega poveljnika. In sicer po preteku enega celega leta. To govori več kot knjige. Na ruske zfaveznike in prijatelje bo ta sprememba naredila slab,, razduševalen utis. In tudi v Rusiji bodo trezni ljudje začeli vprašati, ali ne stoji slabo, kier mora naenkrat sam car na čelo armlajde. Za četverosporazum pomeni odhod Nikolaj Nikolajeviča nov poraz, mi ga smemo vknjižiti kot dobiček. Carjev «Mio na armado. J Car Nikolaj je izdal dne 5. septembra na armado Sledeče armadno povelje: Danes sem prevzel vodstvo najd celo rusko oboroženo silo na morju in na suhem, katera se biori na bojišču. 'S trdno vero na milost božjo-in neomajno zaupanje na končno zmago bomo svojo sveto dolžnost za brambo domovine izpolnili do skrajnosti, da se ruski deželi ne odvzame njene časti. Nikolaj Nikolajevič podkralj na Kavkazu. Car Nikolaj je podal velikemu knezu generalu simu Nikolaju Nikolajeviču sledeče lastnoročno pisano ! pismo: Ob začettku vojske so me višji oziri zadržali, da i bi sledil čutilom svojega srca in bi se bil postavil na j čelo armade. Radi tega sem Vam zaupal vrhovno po-! verstvo nad vsemi ruskimi bojnSjmi.sfilami na suhem \ in na morju. Pred očmi cele Rusije je Vaša visokost i tekom vojske pokazala neomajno hrabrost, ki je izzvala globoko zaupanje in udane želje vseh ruskih ljudi. To zaupanje in želje je spremlja io Vaše ime v vseli neizogibnih menjajočih se slučajih bojnje sreče. Ugited .službe za domovino, katero mi je Bog naložil, mi nalaga dolžnost, ker je sovražnik udrl v notranjost naše države, da prevzamem vrhovno poveljstvo čet na bojišču in da s svojo armado delim vse težave ßeda-uje vojske ter ob enem obvarujem lastno deželo pred sovražnimi udarci. Pota božje previdnosti, so nežna, na, a moja dolžnost in moja želja me utrjuje v tem sklepu, kateri Ana svojo gjobt$co podlago v čuvanju državnih koristi. Vedno hujši sovražni upadi v. našo deželo na zahodni fronti, zahtevajo skupno delovanje in najbolj intenzivno osredotočenje višek vojaških in civilnih oblasti, kakor tudi' enotnost vrhovnega poveljstva s splošnim sodelovanjem vseh vrst vladne u-prave, kar pa odvrača našo pozornost od južne fronte (na Kavkazu). Pri takem položaju naših zadev se m je_ zdela potrebna Vaša pomoč im Vaši nasveti na naši južni fronti. Radi tega Vas imenujem z a podkralja na Kavkazu in za vrhovnega poveljnika hrabre kavkalške armade. 'Ob tej priliki izrekam Vaši visokosti svojo iskreno hvaležnost, kakor tudi hvaležnost domovine za Vaše trude, ki ste jih prestali v vojski. Kavkaškl podkralj odstavljen. Car je poslal grofu Voroneov-Daškov, dosedanjemu podkralju na Kavkajzu, odlok, v katerem priznava napore in prizadevanja, katere je imel grof pri deželni upravi. Ob enem tudi omenja car v svojem odloku, da se je dosedanji podkralj zelo trudil, da je utrdil stare tradicije slavnih ruskih 1 kavkaških čet. Car izjavlja, da ugodi njegovi prošnji po odstopu, da bi se tako mogel posvetiti delovanju, ki bi bolj odgovarjalo njegovemu zdravstvenemu stanju in ga s tem odveže službe kavkaškega podkralja ter ga pritegne v svojo osebno službo. Nikolaj Nikolajevič svojim četam. Veliki knez in dosedanji ruski vrhovni poveljnik Nikolaj Nikolajevič je izdal sledeče dnevno povelje na svoje čete: Hrabra armada in mornarica! Danes se je sam vzvišeni in najvišji : gospodar, Njegova Veličanstvo cesar, postavil na čelo naše armade in mornarice. Klanjam se pred Vašim junaštvom, ki ste ga dokazovali že delj kakor eno leto. Izrekam Vam svojo prisrčno, topla in, odkritosrčno priznanje. Trdno upam, da boste — ker Vam sedaj poveljuje car sam; kateremu ste prisegli — izvršili • take nove junaške čine, o kojih se še. ni nikdar slišalo. Upam, da bo podelil Bog od danes naprej svojemu izvoljencu svojo vsegamogočno, zmago prinašajočo pomoč. Car Francozom. Car Nikolaj je dne 6. sept. brzojavil predsed-« ! niku Poincareju: Danes, ko se postavljam na čelo svoje hrabre grmade, mi je posebno na srcu, da Vam izrazim svoje najodknitojsrčnejše želje, ki jih gojim za veličino. Francoske in zmago njene zmagoslavne armade. Predsednik Poincare je odgovoril: Vem, da hoče Vaše Veličanstvo s tem, da prevzame poveljstvo Čez Vašo junaško armado, zajeznim narodom vsiljeno vojsko nadaljevati do končne zrnate. Pošiljam Vašemu Veličanstvu v imenu Francosko najiskrenejše želje. t In seda] veliki knez. Ko je naša ! armada predrla rusko fronto ob’ Dunajecu in prodrla do Lvova, moral je iti vojni minister Suhomlinov, ki je veljal kot orgariizatorični in administrativni ženi j. Ko so naše čete prodrle do Buga, napodil je Nikolaj Nikolajevič načelnika generalnega štaba Januškieviiča), katerega je poprej sam slavil kot strategičen in taktičen fenomen. Sedaj ko. so naše čete vdrle na rusko zemljo, ko so ogroženi Petrograd, Kijev, Odesa, ko se je vsled tega polastila cele Rusije velikanska bojazen, sedaj je usojda zar dela generalisima Nikolaja Nikolajeviča samega. Sedaj se hoče car sam bojevati proti Conrad-Hötzen-dorfu, Puhalu, Pflanzer-Baltinu, Arzu in drugim izkušenim vojskovodjem. Preobrat v vojnem položaju. Cetverdsporazumna glasala so mnenja, da j!e Rusija premagala mumeijjško krijzo in da je pripra*. vijena za novo ofenzi v o, ker je ctajr prevzel vrhovno armadno poveljstvo in odpotoval na fronto. Kaj pišejo dunajski listi. „Reichspošjta“ piše o padcu Nikolaja Nikolajeviča. Morali so nastopiti siloviti razlogi, da so odstavili ruskega generaitfsima od armadnega poveljstva. Samo porazi ruske armade ne morejo biti v-zrok, kajti iz čisto vojaškega stališča govorjeno, potrebuje armada ravno v takfih krizah roke močnega in izkušenega voditelja. Samo moralno razpoloženje, ki je nastalo vsled teh porazov, ki so Rusijo izčrpali in oslabeli, izzvali nezaupanje in nezadovoljnost, je dovedlo do obupa, v katerem sc posameznikom pripisujejo vzrold katastrofe, one katastrofe, ki je posledica vseh razmer celotne države. „Neue Frei Presse“ piše: Glava rusk© vojne stranke, stranke za vojsko nia Vsak način, je odsekana. To j)6 najvažnejša posledica, ko je padel veliki knez, in bo v vseh ententnih državah povzročila črni s t r: a h. Ta sprememba tudi, ne izključuj», da nam je iz Rusijie' pričakovati presenečenj. Pred velikimi dogodki na Balkanu. Negotovost položaja na Balkanu. »Frankfurter Zeitung“, o kateri je znano, da i-ma najboljše fcveze z dunajskim nemškim poslanikom fEschirskyjem, javlja očiviđno inspirirano: Poročila iz balkanskih, glavnih mest o tamkaj vladajočem razpoloženju' in o odločitvah, ki se pripravljajo, tudi sedaj še ne 'dovoljujejo nedvomne, sigurne sodbe o.te m, kako se bodo stvari v najbližji bodočnosti še razvile. Sigurno je le eno, da doba kulisanja jz gotovih vzrokov ne more več dolgo trajati. Bolgarija groši Srbiji. Sofijski uradni list .^Narodna Prava“ je dne 7. t. m. priobčil na uvodnem mestu izjavo o položaju, ki vzbuja v vseh političnih krogih največjo pozornost. Dotična izdava se glasi: Ako ni več mogoče doseči sporazumljenja mirnim potom, se smatra država, ki hoče doseči svojo narodno samoodločbo, za primorano, da nastopi z oboroženo silo. Bolgarski javnosti postaja vedno bolj jasno, da naše nekdanje zaveznice ne bodo za nobeno ceno na svetu nehale tako dolgo tlačiti nesrečne iMaeedonije, dokler ne bode prišla bolgarska moč do besede. Bolgarski vladi ne preostaja sedaj, ko je uporabila vsa svoja sredstva, da bi prišla do sporazuma — Še celo četverosporaz-um Ji© posredoval — nič drugega, nego da si išče sigurnih in krepkeje učinkujočih sredstev, da udejslvi svoja narodna stremljenja in svoje smotre, za katere je na tisoče žrtvovala. Uradni list ,jEcho di Bulgaria“ pa piše: Bolgarski poslanik v Nišu je izročil Srbiji noto, v kateri zahteva, da srbsko časopisje listavi svojo nedostojno pisavo in napade na. osebo bolgarskega kralja. Edinost v Bolgariji. ‘m-s&Bszsi** ■ ..v: «r -’-—srrr Pot do Bolgarije in Turčije. „Frankfurter Zeitung“ poroča: Srbija in Rumunija zbirata znatne čete ob cesti, po kateri bi morali iti Nemci, da bi prinesli Turkom pomoč, 15 0.0 00 ru-munskih vojakov je baje zbranih v Turn-Severinu. BiUamnija zapira meje. „Times“ javljajo iz Bukarešte: Od četrtka, dne 2. septembra, naprej je izvoz žita iz iRumunije zopet prepovedan. Da prepreči grozečo gospodarsko krizo, je rumunska vlada sklenila izplačati kmetom 60 odstotkov vrednosti njihovega žita kot predujem. I !—I --I Preobrat v Grčiji. Grški list „Akropolis“ piše: Interesi Grčije natsprotujejo ruskim interesom, ker Rusija ne bo okupirala samo balkanskega ozemlja in morskih ožin, ampak segla tudi po otokih v E-gejskem morju in v Malo Azijo. Iz tega vzroka je začela tudi Anglija segati po naši zemlji, ker ne mara. obstoja kake druge velike pomorske države. Anglija, je iz tega vzroka definitivno zasedla Cipero, hoče zasesti Sudabai, je okupirala Lemnos in Mytilene ter je tako grško oevtraliteto močno kršila in je s tem napravila iz Grčije drugi Luxemburg. Venizelosa je Anglija prisijila, da je dal koncesije Bolgarom. Grčija se ima od 1821 sem mnogo zahvaliti Franciji. Ali pa se naj radi tega Grčija spusti v boj, da bi tako pomagala Italiji, da se ta trdno vsede v Albaniji, v Do-dekapezu in mogoče celo na Epiru ih Krfu? Grčijta . na noben način ne sme sklepati zvezo zoper 'Avstrijo ; in Nemčijo, ki sta prava zmagovalca v evropski voj-ski. Grčija mora celo, če je le mogoče, pravočasno stopiti na njuno stran. Večji je interes Grčije na tem, če se Turčija ohrani, kakor da bi Se sultanove pravico prenesle na Rusijo in Italijo. Zveza zoper Avstrijo in Nemčijo bi bila za Grčijo samoumor. Glede Soluna ima Grčija že forme-ine avstrijske i « j a v e , da Avstrija ne bo več težila za posestjo S e g a m e 's t a, Ce bi pa Avstrija tudi težila za Solunom, vendar je Grkom ljubše avstrijsko gospodstvo na Bailkanu kakor rusko. Rusko nadvladje bi si rado ustvarilo na Balkajnu podložne države. Avstrijske težnje pa stremijo pred vsem za tem, da se ohrani na Balkarin status cpo, A če bi tudi Avstrija težila proti Arhiplu, tn menda pob žezlom avstrijskega cesarja noben nardd ne izgubil svojega jezika m svoje vere. Kdor pozna zgodovino in tendence Avstro-Ogrske, lahko spozna, da se Avstrije iz sedam je seistave ne more na mah spremeniti v velikansko orienitatno državo. Bjalkamska zveza s Ku-munijo v osredju, o kateri je sanjal Vanizjelos, je nekaj nemogočega. Orientalna konfederacija z Avstro-O grško kot svojim središčem In s prildopitvtio vseh balkanskih držav bi bilo še poprej izvedljivo. Grčija bo »sedla južno Albanijo, Italijanskemu listu „Idea Nazionale* se poroča iz Aten: Grški ministrski predsednik Veni zelo» je predložil grški zbornici dne Sl. avgusta zakonski načrt, Id se glasi, da bi naj opustila Grčija svoje dosedanje južno-albansk® konzulat» r Argyrocastru, v Elbasanu in v Santi {Quaranti, ker že dslj časa ne poslujejo in so tedaj odveč. List opozarja italijansko vlado, češ, ta korak grške vlade uradno izpričuje, da Grčija ne priznava omenjenih krajev za albanske ■>*-amphk za grško posest. Grška išče novih orientacij. Graški „Tagespcteti“ piše poročevalec iz Soluna: Utis, ki ga napravlja zadnje dni Balkon, je ta, kakor bi se hotele na Balkanu v bližnjih 14 dneh dogoditi stvari* katere bi sedanji položaj popolnoma z~ jasnile. Časopisje četv|eros|.oraznira, ki je trdilo, da je Grčija sedaj, ko stoji pod vodstvom Venizelosa, se prilagodila idejam čeBerosporazaima, šč je zelo zmotilo. Grčija ima sedaj čisto druge naloge, kakor pa delovati na to, da bi Carigrad prišel pod oblast kake četverosporazumne države. Sedaj se gre za južno Albanijo, in sicer za deželo južno od Drača do Vaio, ne. Srbija ima kljub svojim gospodarskim zadačam, posebno pa radi težnje, dospeti do Adrije, ravno tako malo pravice do tega ozemlja, kakor Italija. V poštev pridejo glede tega ozemlja edino čisto grški interesi in vrška vlada ne sme zamuditi ne trenutka, da poseže vmes. Albanijo so velevlasti prepustile svoji lastni usodi. Da bi se razmere zboljšale, niti ni misliti. Grčija bo tam svoje naloge izvršila in se bo pri tem opirala na velik del prebivalstva, ki je grške narodnosti in vere. Zgodovinska dokazano je, da %' tem ozemlju že od nekdaj prebivajo Grki. Skoro gotovo Grčija tam ne bo zadela v veljike težave, ako si bo hotela pridobiti trdna tla. Velika Srbija pa Grčiji nikakor ne bi prijala, posebno pa ne, ako bi se srbska država razprostirala od Donave do Adrije. Srbija pa še goji . vedno želje, da M svoje ozemlje razširila v smeri proti Egejskemu morju. Nikakor pa tudi Grčiji ne more prijati, 'ako se hoče Italija na tem ozemlju za trdno usidrati. Grška armada mora biti pripravljena, da uspešno udejstvi grške narodne zahteve. Razširila se ie vest, da je Grčija izjavila na-pram Srbiji, da nima nič prati temu1, ako Srbija odstopi del svojega ozemlja Bolgariji, ako se pas obmejnega ozemlja Gevgeli-Doiran odstopi Grčiji. A pozabiti se ne sme, da Grki zahtevajo za se tudi ozemlje okrog Bitolja, . ■ Važna razkritja v Atenah. V Atenah so prišli na sled sleparstvu., ki vzbuja veliko pozornost. Dva uradni k a-telegrafista sta skozi več mescev poneverjala, potvarjala in zamenjavala brzojavke nemškega konzulata in grškega kralja Konstantina. Dotična uradnika sta bila podkupljena od dveh francoskih dopisnikov in sjta dobivala v. sak mesec po 1560 frankov nagrade. Kakor se sliši, sta dotična uradnika odpošiljala nemške brzojavke v Rusijo. Grška vlada je zaprla oba francoska dopisnika. Cetverosporazum ne ho več nadlegoval Balkancev z notami. Londonski list „Times“ piše: Cetverosporazum je končnoveljavno sklenil, da ne pošlje več nobene nove note v Bukarešto, Atene in v Niš. j Kako bo Turčija branila j Cataldčo. Iz Aten s» poroča: Turške oblasti delajo sedaj ■ s pomočjo nemških1 častnikov potrebne predpriprave, j kako spraviti pod vodo izza balkanske vojsko znana ; obrambno èrto Cataldžo. Vse reke in potoke, katere • tečejo proti Črnemu morju, nameravajo zajeziti in na j ta način poplaviti vso okolico Cataldžo Te odredbe j bo izvršila Turčija z namenom, da onemogoči vsako i sovražno obstreljevanje utrdb ob Cataldži. I Kdaj udari Švedska? j šjvedsld politik in državni poslanec prof. Kjeb i len piše v veleuglednem švedskem listu sledeče: Eno j je gotovo: Ce pride do vstaje na Finskem, je napo-j čila ura za Sveldsko,, da udari, Švedska ne išče v®? j roka, marveč vzrok išče Švedsko.. Samostojnost Fin-j ske (prebivalstvo ruske pokrajine Finske je švedsko j narodnosti) je prvi pogoj za popolno varnost Šved# j ke v bodočnosti. Ko bo treba rešiti vprašanje Finse j ke, mora biti Švedska pripravljena, da udari. Kakšen mir si želi Anglija Angleški list „.Times“ piše: Oseba, ki je y ožjem stiku z nemškim poslaništvom v Združenih drž# j vah Severne Amerike, je izpovedala, da je bil spor, j ki je nastal med Nemčijo in Združenimi državami m j sled potopitve ameriških parnikov po nemških pod# j morskih čolnih, poravnan na željo nemškega česan-j ja, ker nemški cestar želi, da bi nastopil W' i 1 s o n j (predsednik Združenih držav Severne Amerike) koi I mirovni posre o v alec in sicer v času, do* f kler so še nemške armade zmagovite. Nemški poslanik v Združenih državah, grd! I Bernstorff, je namreč pred kratkim brzojavil nem# i kemu cesarju sledeče: „{Po mojem mnenju je mogoče j doseči mir le tedaj, če zastavi Wilson svoj upliv.“ -* j Nemški cesar je smatral nato za potrebno, da se od# f sfranijo poprej vsa nesporazumljenja med Nemčijo in I Ameriko, predno naprosi Wilson« za posredovanj^ s Ce bi nastopil Wilson kot mirovni posredovalec, M I Nemčija sprejel« to ponudbo in bi stavila sledeče po-i goje: ! . Ustanovi se s « m o j s t o j n a kraljevin* P o 1 j s k a, M bi naj bila vmesna država med Nem# Čijo in Rusijo. R u s i j a bi morala odstopiti v& čji del K u r 1 a n d i j e, Finska mora postanti Samostojna in S r b i j a bi se morala razdeliti med Bolgarijo in Avstrijo in le majhen del bi naj pripadal h Grčiji. Kot nadomestilo za zasedeno belgijsko ozemlje zahteva Nemčija, da ji Belgija odstopi afriško belgijsko naselbino Kongo. Kot nadomestilo za zasedeno severno francosko ozemlje zahteva Nemčija, da j! Francija odstopi vse svoje afriške kolonije, nadalje da vrne Anglija Nemčiji vse afriške kolonije, katere ji je odvzela» Nadalje zahteva še Nemčija, da se ji zajamči prostost na morju in da se potom mednarodne pravne pogodbe zasigura varnost zasebnega imetja na morju in končno, da se prizna*-jo židom pravice v vseh deželah. Nemčija je zdaj pripravljena skleniti časten mir in četverosporazum je ! odgovoren omikanemu svetu za vojsko, ki traja že od avgusta 1914 in ki se še bo nadaljevala. Nemški Wolffov urad temu nakratko dostavlja, da so to le angleške domišljije. Odlikovanje Slovenskih Štajercev. Ljubljanski „Slovenec“ prinaša izvirno: Dne 1. septembra je imel slovenskoštajerski domobranski pešpolk v V., lepo slavnost. Za hrabra dejanja v bitkah pri Czermelici ob D nj estru je dobil polle štiri velike srebrne, 30 malih srebrnih, 70 bronastih in 30 pohval zbornega poveljstva, Te odliko so se razdelile ta dan moštvu ob navzočnosti poveljniku 2(2. dom. divizije, generala Schöna,. Bil je Časten dan za Slovenske Štajerce. Pa to so tudi zaslužili. Pred mestieoom Cziermeliea so se Rusi bili močno utrdili. Začetkom avgusta je imela 22. divizija nalogo, vreči jih iz teh utrjenih postojank. 26. dom. pešpolk jo stal tedaj od vasi Ole jeva do 'Oliiovleca, od koder je tvoril 3. graški dom. polk skrajno levo krilo 22. divizije. V noči od 8. na 9. avgusta je podvzel III. bataljon 2,6. dom. polka pod vodstvom prehrabrega stotnika K i s v a r d a y napad na močno utrjeno gnezdo pred vasjo Kunisowoe. Viharno so zadoneli v mrzlo deževno noč „hura“-klici Slovenskega Stajerja. Z bodali so se vrgli prehraibri napadalci čez ruske žične ovire in vdrli v zakope. Ves ruski odpor je bil zaman. Sinov, Slov. Stajerja niso ustavile ne ovire in ne ruski protinapadi, Rusi (so se morali umakniti čez Kunisovoe in dalje na levi breg Dnjestra, do koder jih je podil 26. pešpolk. Ostala bataljona sta pa v družbi s 27. dom. polkom prepodila Ruse čez Czernelico za Dnjestar: III. bataljon, 26, pešpolka,, ki se je taka iOdliönp I ori!, jo zadal sovražniku težak, udarac, sam pa ni imel skoro nikakih izgub. Poleg tega je pa odpri tud pot 3. dom. polku, ki je po zmagi ŽU. ; oai.. polka mogel h«fcko prodirati iz. stališjč pri va'teli Kakovi ec in Semenovka. Tud, 15, pehotni divfsrij',, ki 'je bila na levem krilu armade Pflanzer, je bilo s tem o-lajšano prodiranje. Za ta svoja odlična dejanja-‘je prejel polk 134 odlikovanj, ki so pripadla po največ lil. bataljonu. — 26. dom. pešp. se je sploh v vsej void t iko hrabro obnašal, da se g a ima za najboljše krdelo 22. dom. divizije, tar je tudi v resnici. V bitkah pri Przemysianyju (2(5. do 30. avgusta 19H) ; Grode-ku (8. do 11. septembra 1914); Novem Miastu (Iti. oktobra do 5. novembra 1914) in pozneje v karpatskih bojih je doprinesel več, kakor se sploh more od naij-hrabrejšvh čet zahteval-. Dokazpl je v vseh bojih, da Je vreden drug takozvanoga „ižctez .ega“ polka št. 87. Oba skupa] pa dokazujeta, da še vib ino vel ja za slovenske Št Perce časi, M jim jo je izkUaal v bitki pri Novari 1. 1849 tedanji avstrijski gemerai D’Aspre, ki je rekel, tla bo mimo 47. pešpolka jahal vedno le odkrit. Sedanja polka 87. m fiG. pa sta naslednika pek-’ danjega 47. polka. O njih Spartanskih či.uih pa široku javnost malo ve. Majhen je naš rod in boren. Tako tudi njegovo časopisje, ki ne sega če-z domače meje. Nekateri večji narodi so v tem na boljšem, zato se tud; o njih polkih mnogo več piše in narav; o tudi več livad. Upamo, da nem bodo zgodovi o-j isoi pravični. Dejanja naših čet bodo morala tedaj postati vsemu svetu znana. Tedaj se bo zvezda 26. polka svetlejše blestela kakor sedaj. MijshQ-FUsbQ bojišče. Trdnjava Dubno je padla. Tudi Ravnu se že bližajo naše čete. Pri mestu Olyki, severno-zahodno od Rovna, so prebile rusko fronto. Povsod drugod polagoma papredujemo. Ob Se-retu držimo trdno, kar smo si osvojili. Borba za železnico Riga-Lvov. Poročevalec angleškega lista „Times“ izjavlja, da je glavni napor avstrijskih in nemških čet obrnjen na to, da se polastijo železniškega omrežja Riga,—Lvov, da zamore jo tako premagati velike transportne težave in na vse strani 1200 lem dolge fronte čete in vojno gradivo nemoteno pošiljati. V okolici Orodna je položaj (za Ruse) vznemirljiv. Nemarnost se razteza od Merecza severno od Grodna do mesta Piaski na železnici Volkovysk—Kolock, Umikajoči Rusi so tam neprestano izpostavljeni frontalnim napadom zavezniških arm|a,d. Kakor je iz novejših poročil razvidno, je bila ruska protiofenziva proti Vilni kar mimogrede zavrnjena, Zavezuikom se radi ugodnega ozemlja in ogromne premoči v številu strojnih pušk lahko posreči s primeroma majhnimi silami zar vrniti ruske napade in uspešno nadaljevati svoja bojna podvzetja proti okolici Grodna in dalje proti , — Rigi- Böhm-Er molli prodira. Armada generala Böhm-Ermolli sovražnika neprestano zasleduje. Pri Tiarnopolu in Trembovli dobivajo Rusi močna ojačenja. Na tem prostoru bi sovražnik aad predrl našo bojno črto. Naše čete pa so vso sovražne poizkuse zavrnile. i Nemci pred. Rigo. Listu „Tageblatt“ se poroča iz Petrograda sledeče: Nemške čete so prikorakale tako blizo do Rige, da se jih lahko vidi. Vsaik dam se pričakuje, da bodo začeli Nemci obstreljevalti Rigo. Roška bojna érta. Naša bojna črta proti Rusom je sedaj skoro popolnima ravna. Raztega tea od severa proti' jugu in sicer: zahodno od Rige čez ozemlje .izhodno od Kovna, izhodno od Ujelo stok a, izhodna od Bresit-Litovska do izhodno od Bródy j a in še dalje do rumunske meje. Car zapovedal novo razvrščen je. Petrogradski list JR,ječ“ piše, da se je pod Vrhovim carjevim poveljstvom odredila zopetna nova razvrstitev ruske armade. Razvrstitev se je že pričela. Car upa, da bo tako pripravljena armada ložje u-darila na sovražnika. Vojna ? ] ! • < t ’1 - i i j ■■ ( ì • ■ ‘ ; s j i i ». ? General Svetozar pl. Borce vi č je v glavnem stanu naše armade ob Soči dne 9. septembra sprejel manjšo skupino vojnih poročevalcev, katere je vodil stotnik Kappus. Vojni poročevalec, ki je bil sprejet z drugimi vred, piše o utisih pri Borcev čevem sprejemu: „Spominjam se še Boroeviičevcga govora pri sprejemu kmalu, potem, ko je bil Rrzemvsl mesca oktobra lanskega leta otet. Moroevič je tedaj trdil, da stojijo Rusi riaprami naši. armadi v premoči v razmerju 1—3. Boroevič je tedaj izrekel preroške besede, da kadar bo razmerje 1—1, bo zmaga že- ha naši strani, in to prerokovanje se je uresničilo. Ko ’e vojskovodja Bon«,vlč dame-s zopet vsftopil v sprejemno sobo, je vsakemu udeležencu podal roko. Takoj smo se spomnili vsi onih preroških besed, ki jih je govoril Boroevič oktobra 1914. Zanimalo nas je posebno, kaj bo pri sedanjem sprejemu izjavil sloviti vojskovodja o položaju. Boroevič je rekel proti konou: „V besedah, ki jih sedaj spregovorim, hočem zbrati vso važnost položaja,: Naš položaj tukaj na jugu je sijajen, pov- sod stojimo sijajno, tako dobro1, da si boljše niti predstavljati ne moremo.“ Besedo „sijajno“ je izgovoril jasno in brez posebnega p remi, Sijevanja. Bili gmo prepričani, da je to izjavo podal kar hipno, ne da bi bil na njo prej pripravljen. Rekel je tudi, da njegova armada nima' nikakih tajnosti in da vojjrii poročevalci lahko vse vidimo, kar se nami poljubi, Odšli: smo pod uti som prepričevalni^ besed, ki jih je govoril naš sloviti vojskovodja ob Soči in potrjujemo, kar smo z lastnimi očmi videli. Ohemogijost vseh sovražnikovih prizadevanj, da bi naše v začetku vevške izbrane postojanke le količkaj spremenil.“ Mako napadamo oh Soči. Udeleženec bojevanja ob Soči piše: Bila) je nedelja popoldne. Crni oblaki so se pričeli kopičiti , nad nami, solnce je zatemnelo in z daljave se je čul zamolkel grom. Zakopaval sem se z mrzlično naglico v. črno zemljo z malo vojaško lopatico, med tem pa dajal kratka povelja moštvu na desno in levo. Vodil sem oddelek strojnih uušfc. Povelje „Napad!“ se je bilo bliskoma razneslo med moštvom našega polka še v ranem jutru in v okopih se je pričelo živahno pripravljanje. „Napad“ se je čulo z desne, culo z leve in pravkar sem se odločil, stopiti k sosedu poročniku, kateri je poveljeval stotniji, ko zagledam pred seboj ordonanca s pismenim poveljem v roki. » Odprem, čitam, podpišlem in ordonanea je hitel dalje po strelnem jarku. .„Napad!“ čulo se je med moštvom, „Napad!“, zbleknil sem i jaz ter s tem potrdil novico, katera se je praivkar raznesla po našem strelskem jarku. Določena je bila ura, ko naj naš polk napade sovražnika. Bili smo pripravljeni. Za nami je počelo grmeti jn že so potovali šrapneli in granate visoko preko nas v italijanska kritja. ■ To-ništvo je namreč zaeno z nami dobilo povelje k napadu. Potekla je ura, odkar se je počelo obstreljevanje sovražnika, . prišla pa ura, ko napade i pehota. Že so ztepuščali posamezniki okope in se oprezno bližali sovražniku, kateri je zakopan globoko v zemljo prežal na nas s smrtnonosno puško v roki. Vedno več in ' več jih je zapuščalo kritja in v kratkem so se pomikale štiri rojne črte z malimi presledki proti sovražniku. Prvi pozdravi so se čuli. Vedno več in več in mimo naših glav so sikala sovražna, zrna, Veliko jili je zgrešilo svojo pot, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so se sešli z marsikaterim pešcem. Zašumi nad nami, eksplodira in kot dež so se vsuli pred nas drobci sovražnih šrfaipnelov. Topništvo je opazilo naš napad, in ga skušalo odbit. S salvo in salvo so nas pozdravljali in marsikoji je obležal. Bili smo med življenjem in smrtjo. Sovražna pehota zaeno s topništvom je čistila naše prodirajoče rojne črte» Naše topništvo je napad podpiralo. Lepi kos zemlje smo že imeli za seboj, ko se raznese povelje „Doli, zakopavati!“ Že je prva rojna črta ležala in se zakopavala, ko dospe v njeno višino še druga ' in tretja. Napad se nam je posrečil. Sovražno toptaištvo še ni ponehalo in tudi pehota nas je motila pri delu. Bil sem že do pol metra v zemlji, za silo v kritju, ko močno zagrmi in dež se vsuje na nas, da je bilo joj. V par minutah sem met v s io tem »ritju za pedenj vode in ni mi preostalo drugega, kot jamo zapustiti. Ležal sem na pros-lem polju sredi koruze, sempatja pa je pribrenčala roko mene sovražna svinčenka. Dež je ponehal in zakopavali smo se dalje. Bila je ; nedelja popoldne.... Italijani obstreljujejo svoje lastne postojanke. Od Soče se piše: Dočim so Italijani zadnji čas prestavili težišče svojih napadov proti, našim postojankam ob srednji Soči, posebno proti predmostni postojanki pri Tolminu, se sedaj zdi, da so uvideli forezuspešnost s ojih prizadevanj; da bi v tem majhnem prostoru prodrli z ogromnimi silami ter so se zato vrnili k svojemu prvotnemu načrtu, da prodro na Doberdobski planoti. Mnogoštevilne napade, vseskoz energično izvajane, ki so bili naperami proti naši predmostni postojanki na zapadnem bregu Soče, je vodila italijanska artilerija z višin Kolovratovega hrbta, dvigajočega se mestoma 900 m v soko, in z raznih dolinskih baterijskih postojank. Te napade proti našim dobro zgrajenim višinskim postojankam zapadno od Sv. Lucije in severno na enostranskem bregu Soče, ki so segali čez Mrzli vrli do krnskega ozemlja, smo pred ■ nekaj dnevi zasledovali z lastnimi očmi. S temi napadi S(> hoteli Italijani omajati naše inianterijske postojanke, in tako pripraviti za naskoke • svoje pehote, ki so se vršili hitro drug za drugim. Višinsko ozemlje ie cako, da so sovražni strelski jarki mestoma tako blizu drug drugega, da je i t a 1 i j a n s k a artilerija pri obstreljevanju naših jarkov — z a d e ;v ala svoje lastne in pri nočnih naskokih in protinapadih so ti strelski jarki pogosto men-javali svojega gospodarja, vsekakor samo za ure. Take brezpomembne dogodke so potem Cadornov a poročila svečano napihnila kot italijanske uspehe. Italijan ne pride nikdar do kranjske meje. Praporščak I van 'Oblak piše dne 8. avgusta go-p,ej Pušenjakovi v Mariboru: Laha tu prav dobro otepamo. Ce nam bo šlo tako naprej, ne pride (Italijan nikdar do kranjske mete- Tu je enolična pozicijska vojna kot v Franciji. Zanimalo Vas bo mogoče, da vodim zadnje čase tudi jaz boj .na lastno roko. Strategija me je začela namreč zanimati. Boj1 je pravzaprav tudj pozicijski, ker se sovražnik noče umakniti kljub moji vstrajni ofenzivi. Njegovo straiegično umikanje po ruskem vzoru bi mi bilo pač v na.jvječje veselje. Vendar ujamem tuia tam nekaj ujetnikov, Tukjo se mi je posrečilo predvčerajšnjem (cine 2 Z. angusta) ujeti 20 rejenih eksem-plarov najrazličnejše velikosti in starosti, a iste pasme, v srajci, jaz rte obupam in si dajem pogum: Naprej do zmage! — Sicer se imamo tu prav dobro. Izvrstna hrana, cigarete in .vsega dobrega imamo v toliki meri, da bi moral biti pretiran ljubitelj teh stvari, če bi hotel vse porabiti. Podgora. Podgora, ta tolikokrat imenovana Podgora, ves svet jo sedaj pozna, je jako obsežno županstvo na desnem bregu Soče, Seže od slovečega solkanskega mostu dol do mostov čez Sočo pri Ločniku. Djajvčne občine so: Podgora, okoli 2300 prebivalcev, Pođsabo-tin-St. Maver, okoli 800 prebivalcev, Pevma, okoli 1400 prebivalcev. Občinski urad je pri mostu v Revma. V Podgori je tula. štirirazredna slovenska ljudska šola, tam ie bila tudi pripravnica za učiteljišče. Podgora je imela pevsko in tamburaško društvo, katoliško izobraževalno društvo, ognjegasno društvo tovarne, socij'ajlni demokratje so imeli svoje društvo in konsumno društvo jestvin. V Podgori je tovarna pa^ pirja in celuloze znane tvrdke „Leykam-'Josefstal.“ — V Pevmi je dvorazredna šola, pevsko in bralno društvo, hranilnica in posojilnica. Naid Peymo je Osla-vje, jako priljubljen kraj za izlete meščanom. — Po naši Podgori so stezali iredentisti svoje prste in jo hoteli poitalijančiti. Za italijanske delavce so imeli tam italijansko šolo in italijanski otroški vrtec; no, tudi Slovenci niso počivali, marveč se je storilo kar mogoče proti potujčevanju, pomagala je tudi družba z vrtcem. V Podgori je županova! ugledni posestnik in mnogoletni goriški deželni poslanec Anton Klančič celih 43 let; sedaj je med begunci na Kranjskem. Podgora, t. j. kraj Podgora, je posuta, razrušena,, razvalina je in nad njo ogoljeno, prej tako lepo zelena Kalvarija. Števcrjan. Števerjan je občina nad Podgoro. Nad Pevmo gor se gre v Števerjan, na desno se zavije v Kojsko. Na levi višini stoji Števerjan, sedaj gledajo Italijani iz Števerjana v Gorico ali ne več iz svoje opazovalnice v zvoniku, ki je razbita, kakor že znano. Ste-verjan šteje okoli 14:JO prebivalcev, k njemu spadaše1 Dol. in Gor. Cerovo s 1000 prebivalci. Števerjan je dobra kmečka občina. Iz Števerjana so Italijani odpeljali precej mož. Iskali so tudi bivšega župana g. Klanjščeka, ali ta se jim je lepo skril v svoji hiši, — |)0 noči pa srečno ušel italijanskemu ujetništvu. V Števerjan u je več društev, čitalnica v Gor. Cerovu. števerjan je oddaljen od Gorice 9 km. Ime kraja pišejo eni St. Erjan, drugi Sv. Florijan, mi pišemo pa Števerjan, kakor govori ljudstvo.. Francozi in 'Angleži so Badnji čas napovedovali ofenzivo na francoskem bojišču. Do iste pa ni prišlo. Nemška armada, kakor je posneti iz novejših poročil, pa se je pričela zadnje dni živahno gibati* in je že v Argonih pričela z uspešno ofenzivo. rS ponovnim zračnim napadom na London bo Nemci pripravili Angležem zopet novo razburjenje. Italijanske čete za francosko bojišče? Potovanje francoskega vrhovnega poveljnika, jj generala JoHreja, v italijanski glavni stan, kjer se je mudil pretečeno soboto in nedeljo, dne 4. in dne o, j septembra^, ko si je ogledal v spremstvu italijanskega kralja, generalov Cadorne in Porrà ter vojvode^ Aoste italijanske postojanke na italijansko-avstnjski bolni črti, vzbuja najraznovrstnejša r ajzmotrivanja o možnostih, kako se utegne Italija) udeležiti vojske ob strani trosporazuma. Najjverojetnejša med vsemi domišljijskimi vestmi je pač vest, ki pravi, da bo odposlala Italija čete na francosko bojišče za nameravano ofenzive Mire j a V drugi polovici mesca septembra. "Zopet drugi so pa mnenja, da je skušal general Joff-re pregovoriti Cadorno, da naj pošlje Italija čete pred Dardanele. ¥ zrakoplovu nad bojiščem. Ameriški žurnali st Ervin Cobb, ki se koi vojni poročevalec nahaja pri nekem nemškem generalnem poveljstvu, je pred kratkim spremljali nekega nemškega oficirja pri nekem poizvedovalnem poletu. Cobb poroča o interesantnem doživljaju sledeče: Ko sva stopila v gondolo, kjer je bik» komaj prostora za dve osebi, mo je moj ljubezsvilvi tovariš kra-tkomalo opozoril, da bom v slučaju, če pridem v roke sovražniku, najbrže ustreljen, kjer rimam reniforme.. „Toda tega slučaja se vendar ni treba bati“, 'je pristavil v pomirjanje, „kajti kabel se ne bo strgal in če bi se to vendarle zgodbo, težko da prideva na zemljo živa.“ Kar sem opazil, da so se vojaki, ki so bili ravnokar zaposleni z gondolo, nahajali že par metrov pod nama. Kakega gibanja nisem čujil niti najmanj, videl sem le, da se je zemlja bliskoma odmikala. 0-ficir ie vzel iz žepa daljnogled in mi opisoval okolico. Prvikrat v življenju se je razi vi la pred oziroma pod menoj slika bojišča. Nahajala sva se BOO metrov visoko. Široka ravnina, ld se je raztezala za našim hrbtom, je izgledala kakor, kaka velika skleda. Nemška baterije so ležale ravno pod nama. Nemških strelskih jarkov ni bilo mogoče dobro opaziti. Se manj razločno sem zamogel videti jarke in topovske pozicije Francozov in Angležev, Mied obema linijama so se nahajali manjši griči. Topovi so streljali neprestano. Grmenje topov je bilo slišati kakor votlo bobnenje, v katerega so se vmešavali tisočeri odmevi pokanja inf arterijskih salv. Ko sem se obrnil proti strani zaveznikov, sem opazil colo vrsto rdečili točk, ki so se močno razlikovale od zelenih travnikov. „/To je francoska inf an torij a“, me je poučil Oficir, „ki se pomika naprej,, plazeč se po tleh. SO njihovih suknjah ni videti ničesar, pač pa nudijo rudeče hlače dober objekt“. Prijel je takoj za telefonsko slušalo in pričel dajati pod nami se nahajajočim artileristom primerna navodila. Ko sem gledal navzdol, da opazujem učinke tega telefoniranja, jo nenadoma vzbudilo nenavadno gibanje v strelskih jarkih vso mojo p oz or n o sl. V sprednjem jarku se je pojavilo več temnih točk, ki so se plazile kakor mravlje iz jarka in se pomikale hitro v smeri na naši levi strani ležečega gozdiča. Le nekaj trenutkov sem zamogel slediti gibanju, kajti nad kolono teh majhnih mravelj so se pokazali beli oblački, Bili. so šrapneli, ki so jim sledile bombe, izstreljene iz nemškega možnarjia. Ko se je dim razpustil, ni bilo spodaj videti ničesar, Mravljj© so izginile. Obrnil sem se k oficirju in ga hotel prositi za neko pojasnilo, ko je zazvonil telefon. Istočasno sem opazil, da se je naš kabel močno napel in da smo se začeli pomikati navzdol. „Ni ničesar več posebnega", mi je rekel oficir, „dobil sem naznanil;), da se je pojavjlo na obzorju neko francosko letalo, toda trii itmamo dovolj čaisa, da se v miru spustimo na zemljo.“ Kljub pomirjajočemu zagotovilu sem komaj čakal, da pridemo k materi zemlji. Zastonj sem napenjal oči, da bi razkru francosko letalo, gele, ko sem se najhajal zopet na zemlji, sem je opazil. Letalo je bilo zelo visoka in je plulo skozi neko oblačno steno. Kar so zagrmeli topovi, Neki pr apnel se je razpočil v neposredni! bližini aparata., ki se je pričel močno nagibati, a je dobil zopet kmalu ravnotežje. Dva topova sta streljala nanj neprestano na razdaljo 2000 metrov. Letalo ja plulo sredi majhnih oblačkov dima in še sedaj ne morem dobro razumeti, kako se mu je posrečilo pobegniti. Preskušnja jajc za njihovo svežoost . Po večjih mestih, kakor v Parmi, na Dunaju itd., kjer so tržne centrale za vsakovrstno blage, se preskušajo jajca na čisto enostaven in hiter način. V. sakdo se lahko prepriča sam z malimi stroški, da je preizkus zanesljiv. V Parizu n. pr. veljajo jajca, k so po let 1 do S dni, po zimi 1 do 6 dni stara, kot sveža, se vrši preskušanje jajio na. .sledeči. pačju. Slopi se MS g kuhinjske, soli v i 1, vode in y. to raztopino se položi jajce. Vzemi torej eno posodo, ki je 1„ cm visoka in ima 10 cm v premeru (okrogla.). Taka posoda drži sicer več kot 1 1, toda ta je prilična, da se pri polaganju jajc raztopina ne razliva. Ko si v to posodo zlil natančno 11 vode, bailehtasj 145 g soli in jo vsuj v posodo, kjer se nahaja odmerjena voda. To mešaj toliko časa, da se raztopi vsa sol v vodi. Nato vzemi jajce, o katerem hočeš vedeti garosi in ga pazljivo, z dvemi prfeti, držeč, spuščaj takoj v raztopino, da je debeli konec jajca obrnjen prob, vodni gladini. Je jajce samo en dan staro, potem se potopi do dna; če je starejše, ne doseže dna. C,e je jajce 3 dni staro, plava pod vodno gladino; je jajce starejše, nego 5 dni, pride isto tip vodne gladine in čim starejše je, tem več ga gleda iz raztopine,. Ta preskušnja jajc se razlaga na sledeči način: Kakor j© znano vsakemu so vsa telesa luknjičasta, V teh luknjicah se n.ahata zrak in so tako majhne, da jih prosto oko ne more videti. Istotako ohstoji jajčna lupina iz majhnih luknjic, imenovane „zračne luknjice“. Skozi iste shlapriva voda, ki se nahaja v jajcu in na ta način se zmanjšuje teža jajc od dne do dne, Se bolj natančno bi bilo. če bi se naredila ena raztopina s posebno težo 1,080 in drugo z 1,060. Ako jajce v prvi tone, je brezpogojno sveže in jajce, k pa v prvi raztopini ne tone, pač pa v drugi plava, ni v.eč sveže in je tako nesposobno za prodajo. Raztopina je za večkratno uporabo in je treba isto dobro pokriti in shraniti. Preden se pa raztopino zopet rabi, naj se jo dobro premeša. Raznoterosti. Posavje! Za verne slovenske Posavčane in sosede se priredi One 10. sept. t. I. / pob@!n§ romBnie Sc Nsriii Luriki v Raihenburgu. Namen romanja je, da prosimo Boga za zmago naše hrabre armade nad vsemi sovražniki, za ljubi mir, fca našega presvitlega cesarja), za duše naših umrlih vojakov, in da priporočimo vse one, ki so na bojišču, varstvu 'Marijinemu. V to svrho bo: Ob 6. uri zjutraj prva slovesna služba božja s pridigo. Ob 9, uri dopoldne sv, maša zadušnica za padlo vojake. Ob 10. uri druga slovesna služba božja s pridigo. Popoldne pb HI, uri slovesne večernice, K sklepu: Cesarska pesem. PosaVčani in sosedi, pridite v obilnem številu na pobožno, domoljubno romanje! « * Sodba angleškega častnika o duhovnikih. Neki angleški1 častnik piše v anglikanskih „Church-Times“ : O anglikanskih pastorjih pravi: Mojštvo moje kompanije cel Čas (5 mescev) ni videlo duhovnika. — Sam sem peljal moštvo 'A—o krat v cerkev, zadnjič približno v decembru, še za prostor ni bilo preskrbljeno. Vsakokrat sem jih peljal v drugo cerkev, a povsod ista brezobzirnost Enkrat sem celo poprej obvestil pastorja ., . Ko smo prišli tja, ni bilo niti sadežev, niti cerkvenih pesmaric, Razu n silno učene knjige, katere živ krst ni razumel, niso vojaki ničesar v cerkvi slišali. — Poželeli so kruha, a dobili so kar men. Za vojake ni visoka, izbrana govorica. Ako želiš, da te posluša, povej mu, v brk br^z ovinkov, da naj se ne upijani, naj ne kolji© in naj se ne peča z lahkoživimi ženskami. Anglikanska cerkev je cerkev bogatašev in srednjega stanu, ni pa cerkev ubogih, one peščice plemenitih junakov, ki v londonskih beznicah in kotih žrtvujejo svoje življenje za neumrljive duše. — Nasproti" pa pravi o katoliških duhovnikih: Še nisem bil tri dni na svoji novi postojanki, ko me že pride vprašat rimskcMkatolJrški duhovnik in me v-praša, koliko katoličanov, imam. Dal sem mu popolno svobodo, da je vse obiskal in tako sem vsaj omogočil vojakom, da so prisostvovali sv, maši. Ako se spominjam na te duhovnike musjko-katoliške cerkve, ki so tako .slabo rejeni, tako priprosto oblečeni in tako slabo plačani, med tem ko izpolnjujejo božje naročilo: „Pojdite in učite vse narode“, potem se vprašam, kako sme biti anglikanska duhovščina tako zadovbljna sama s seboj. duhovniška vest. Za upravitelja ljutomerske dekanije je imenovan č. g. Davorin Meško, kn.-Skoi. duhovni svetnik in župnik pri Kapeli. Duhovske vesti na Koroškem. Župnijo Šf. Ilj ob Drava je dne 6. t. m, nastopil č. g„ župnik Ivan Nagel. ■— Župnija Obirsko je p.odeljenia č. g. Francu Mikula, do sedaj provizorju v Št. liju ob Dravi. Iz učiteljske službe. Na dekliški ljudski šoli 2 pri Sv. Magdaleni v Mariboru je razpisano mesto nadučHdjice. Prošnje do dne ,2. oktobra- Draginjske doklade za upokojeno učiteljsko o-sobje. Tozadevne prošnje, ki so kolekaj proste, se morajo vložiti na Štajerski deželni odbor. Prošnjam mora triti priloženo od oblasti potrjeno ubožno sprišft-vaio,, v kàterem mora biti tudi navedeno* če je pro» šnjik samskega stanu, oženjen ali vdovec. Vdovci p* morajo tudi navesti, če imajo skrbeti za otroke ajti v^-nuke. Učiteljskim vdovam ni treba vlagati nobenih prošenj. Upokojeno učiteljsko esobje zopet nastavljeno. Deželni šolski svet poziva vse umirovljeno učiteljsko osoibje, ki je sposobno za učiteljsko službo, da je za šolsko dobo 1 Sl >5-16 za zopetno službovanje na razpolago deželnemu šolskemu svetu. Za službovanje bo umirovljeno učiteljsko osobje posebej odškodovano. Tb odredbo utemeljuje deželni šolski svet s tem, da bi sicer utegnilo ostati več šol zaprtih, ker je u-poklieanih veliko število učiteljev v vojaško službo. Osebna vest. G. Avguštin Kos, znani pevovodja v Krškem in mestni organist ter vodja glasbe v cerkvi čč. oo. kapucinov v Krškem, vrli naš pristal in somišljenik, je imenovan višjim pis. oficijantom. O generalu Puhalo. Hrvaški listi pišejo: Znatni vojskovodja enega dela avstrijskih čet v boju pro» ti Rusiji ;fcm. Puhalo (Nemci ga pišejo: Puhallo) jo naše gore list. Njegov stari oče in oče sta bila doma v Hercegovini v vasi Prenja, občina Dubrava, okraj Stolac. General Puhalo je pravoslavne vere. frenerai Kiismanek oh Kaspiškem morju. Bivši poveljnik Przemysla, general Kusmanek, je pisal, svoji družini, da se ne nahaja več v Moskvi, ampak v nekem majhnem kraju ob Kaspiškem morju, kjer uživa popolno svobodo in se lahko popolnoma prosto giblje. General Albori f. Umrl je dne 4. septembra na Dunaju general infanterije Evgen baron Albori. Pokojnik je bil rodom iz Trsta in svoj čas d i vi zi jen ar v Ljubljani. Bil je potem nekaj Časa deželni šef v Bosni in Hercegovini ter generalni armadni inšpektor. V poletnem čajsu je navadno bodil na Gorenjsko (Kranjsko). Avstrijski vojni kurat v italijanskem ujetništvu, Vojni kurat Ivan Franke je ’ prišel na južnem bojišču v italijansko ‘ujetništvo in se nahaja, kakor je sporočil svojemu v Ljubljani stanujočemu očetu, v Florenci. Poleg njega se Še nahaja : v Florenci 201? avstrijskih vojnih ujetnikov. Potovanje v ozemlje južno-zahodnega bojišča. Za potovanje po r a, z!iŠ i r j: e n I© m vojnem ozemlju je neobhodno pojtreben potni list. V razširjeno vojno ozemlje spada tudi celo Štajersko^ Za državne, dvorne, kakor tudi železniške uslužbence in njih družinske člane zadostujejo uradne legitimacije. Prestop ožjega vojnega ozemlja., h kateremu spadate sosednji deželi Kranjska in Koroška, je načeloma prepovedan. Izjemna dovoljenja izd alejo pristojna, vornška poveljstva. Civilne osebe, katere hočejo meje ožjega vojnega ozemlja prestopiti, se morajo poleg potnih listov, ki dovoljujejo potovanje v ožjo vojno o-zemlje, izkazati še s posebnim dovoljenjem. Izvzeti so le tisti, državni, dvorni in železniški uslužbenci, ki so v posesti svojih uradnih legitimacij. Vojaške osebe potrebujejo za potovanje posebne izkaznice (odprto orđ'no, maršmto, dopust n ico i. t. d.) Prošnje za dovoljenje za vstop v ožje vojno ozemlje se morajo vlagati potom pristojnih političnih oblasti ali vojaških poveljstev in sicer, ali pismeno, ali v posebno silnih slučajni brzojavno na 5. "armadno etapno poveljstvo (politična skupina), vojna pošta št. 81. Pismenim prcu šojam se mora priložiti pravilno izpolnjeni potni list. Pri brzojavnih prošnjah pa se mora v brzojavki označiti, da se je potni list predložil in da je pros'dec zanesljiva in dobro znana oseba. Za vstop v ozemlje okrajnega glavarstva v Polji se še mora'poleg tega dobiti posebno dovoljenje vojnega ministrstva, oddeL ka vojne mornarice, armadnega poveljstva, armadnega etapnega poveljstva ali vojnega pristaniščuega poveljstva,, za vstop v ozemlje trdnjavskega okoliša v Tridentu je treba dovoljenje vojnega ministrstva, armadnega poveljstva, tirolskega deželo obr am ! m vske-ga poveljstva, armadnega etapnega poveLstva ali tri-etentskega trdnjavskega poveljstva. Trdnjavska poveljnika v 'Indenni in v Rivi i malta pravjioo, določili, kako 'dolgo se smejo osebe; ki Iso pripotovale v trdnjavski okoliš, tam nahajati. Vse osebe, ki potujejo v ožjem in širšem vojnem ozemlju, se morajo pri” potovanju izkazati s potrebnimi listinami in jih na zahtevo pokazati vojaškim ali policijskim osebam. — V o-žje vojno ozemlje spadajo dežele: Tirolska, Koroška, Kranjska, Istra, Goriška in mesto Trst, v š i r -š o vojno ozemlje, pa Predarlska in gornjelirolski o-kraji, Solnograška in Štajerska. Odlikovan je bil dne 18. avgusta s srebrnim križcem s krona na traku hrabrostne kolajne podkov-ski mojster i Jakob Lončarič od topniške- ga polka, ki se bori že od začetka) v prvih vrstah, skraja proti Srbom, nato proti Rusom in sedaj proti Italijanom, Odlikovani je doma na Grabah pri Središču. Iz pisem naših akademikov-vojakov. Prapor-šča.k-prostovoliec Iv. Oblak piše g. Pušenjaku v Mariboru: G. Sturm jle sedaj v rojni črti, jaz sem par sto korakov zadaj v vasi. Kraj že komaj zasluži ime vas, ker je prav za prav vse skupaj ena velika razvalina. Včeraj 28. avguste so nas Lahi pošteno bom”' bardirali. Šrapneli m granate vseh mogočih kalibrov so eksplodirali okoli nas. Ml smo cel dan morali čepeti >v kritju. Kritje imamo narejeno prav dobro. Streha. je iz debele pločevine in stene so sestavljene iz vmeč, napolnjenih s peskom. Cez naše dvorišč© vedno sikajo krogle, zato moramo cel božji dan ležati in se- •deti,, kar ni ravno najprijetoi&jöö; piweÖ dobrega tu,- ' di ni.dojro;.,: pravi pregovor. Slovence na bojišču povsod .vvsokočistlajo. Domobranci ilo!»]« zastave. Narodbeni list za deželno brambo naznanja: „Njih c. in kr. apostolsko Veličanstvo je v priznanje posebnih zaslug, ki si jih je pridobilo naše domobranstvo v sedanji vojski in vsled zvestega izpolnjevanja dolžnosti pred sovražni- j kom, ko je tekmovalo glede hrabrosti z 'drugimi četami našo armade, dovolilo, da se namerava odslej domobranskim četam dovoliti lastne zastave. Cesarjeva odredba se bo izvršila po končani vojski. Ta cesarjev čin milosti bo gotovo domobranske čete navdušil k novim junaškim dejanjem.“ Imenovanja v armadi. Za vojaškega veterinarja je imenovan enoletni prostovoljec Anton 'Močilnik, Za peročnike-računovodje so imenovani pri 2* orožniškem poveljstvu: Ivan Cemčič in Karol Pika pri 3. orožniškem poveljstvu Friderik Dulnik. Za praporščake v rezervi so imenovani kadetje: Frano Poljak, Beno Venko, Friderik Babšek, Frano Pihlar, Rudolf Omerzu, Adalbert Kru lej, Ivan Btukoveo in Julij Uršič pri 26 domobr. pbšp.:, Gvidon Logar in Gustav Smolej pri 22, havbdčni diviziji, Rafael Dolinšek in Ivan Ga-brou pri 4. domobr. pešpolku. Imenovanja v domobranstvu. Za praporščake v rezervi so imenovani kadetje vi rezervi: Adolf Bezjak, Josip Breznikar, Gustav Šilih, Emanuefli Erhatič, vsi pri 26. domobr, pešpolkfu; Vladimir Maršič pri, 3, domobr. pešpolku; Ferdinand Polak, Feliks Bizjak, Severin Cenek, Peter Erzin in Josip Zemljič pri 2(7. domobr. pešpolku; za kadete v rezervi so imenovani e-noletrn prostovoljci: Rihard Vidic» Abipn Vrhovec, M. Usnar, Pavel Lapajne, Ivan Tikal, vsi pri 231 domobr. pleišpolku; Foilfe Vilfan, Vjikfcm Pirnat, I. Sršen, Franc Skedelj, Jernej Ančjild, Anton Puhar, Silvij Pakiž, Ivan An dol) Šok in Adolf Kuutara, vßi pri 27. domobranskem pešpolku. Odlikovanja. Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobij Imi. Ervin pl, Malanovič, voj. poveljnik v Gradcu. Vojaški zaslužni ieri že o S. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 8. lov. bat, Marij Rebek, Naj višje pohvalno priznanje so dobili: podpolkovnik 87. pp. Franc Peter; črnovoj porou enik 8. polj. top. p. O ton pl. Kri osten ; poročnik 27. pp. Miroslav Wehrhan pri 7, lov. bat; poročnik 1156. črnovoj. bat. dr. Fr, Vončina, prt 47. pp, nadporočnik 8. lov. bat. Iv. Holzer; poročnik 97. pp. Karel Franješ, poročnik 47. pp. Alfred Theimer. Zlato hra-brostno svetinjo je dobil štabni narednik 17. pp. Jarše Rudolf in če to vodja 97. pp, Casalini Ivan. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 27. dom. pp. Karl Nijedermayer. Cesarsko pohvalno priznanje so dobili: nadporočnika Evgen Ripp m Oiion Stehmotz, oba p rji 27. dom. p.; nadporočnik 97, pp. Josip Slepec pri 27, črnovoj. pp, nadporočnik 97. dom. p. Frano Brili er ; črnovoj. višji zdravnik dr. Vinko Železnikar, v vojni bolnišnici 1-3 ; črnovoj. asist. zdravniK 7, lov. bat, dr. Jernej Demšar; poročnik dr. Franc Vončina 156, črnovoj. bat. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo jo dobil nadporočnik 7, pp. Miroslav. Tomann, Vojaški zaslužni križec 3. vrste z Vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 90, pp. Anton Sovre', stotnik 7, pp. Miroslav Aneli, poročnik 17. pp. Josip Stìnger In nadporočnik 9. lov, bat. Bruno Čebul. Naj višjo pohvalno priznanje sta dobila: poročnik 2,, trenskje divizije Fr. Podlogar in poročnik 78, pp. Vid Barje. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil domobr. rač. olici j al pri 3. zbornem poveljstvu Avg. Žužek. Odlikovani slovenski častniki. Srebrni signum lau di s je dobili nadporočnik 6. trdnj. top:, p, Lucijan Klun, Signum laudis so dobili: poročnik 89. pp, Bruno Ogrizek, rez. poročnik 9. pp. Adalbert’ Podlogar, stotnik 23. pp. Emil Majcen, rez, nadporočnik 22. pp. Friderik Petrič, čSrnovojniški nadporočnik Hugon Penasi gorskega brzojavnega Oddelka;. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila asfisten-čm zdravnik v rezervi dr. Krištof Grčič 1. gorskega sanitetnega oddelka in poštni n abolicij al pri vojni pošti 18 Nikolaj Lukič. Signum laudis ,so. dobili rezervni poročnik 70, pp. Ferdinand Crepinkjo, stotnik 4. domobra. pp. Evgen Bregant, črnovojniški nadporočnik 10. črnovoj. bataljona Emil Zorko, rezervni nadporočnik 37. domobr. pp. Frano Kaduri.ee, poroČnik-provijantnik 301. črnovoj. bat. Adalbert KoHajner in nadporočnik 37. domobr. pp, Josip Ravni her. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne jsvetinje je dobil poštni ekspeditor pri rez. brzojavnem stavbnem oddelku Ivan Bezljaj. Spremembe določil vojnih dajatev. Vojno ministrstvo razglaša sledečo spremembo določil glede vojnih dajatev. Od sedaj naprej se plačujejo za popolno oskrbo vojaka na dan 1 K 89 v, za zajutrek 22 vin., za opoldansko hrano s ; celo predpisano množino mesa 1 K 29 v, za opoldansko hrano s predpi* sano polovično množino mesa. 89 v,, za večerjo s predpisano polovično ' množino mesa 78 v in za večerjo brez mesa 38 vin, Nova sleparstva ogrskih vojaških dobaviteljev. Iz Budimpešte se poroča: Državno pravdništvo v Budimpešti je vtaknilo v zapor sledeče veletrgovce in vojaške dobavitelje iz Budimpešte: !Osk|arja Zalacsa, Lasslo, Wilhelme Kraus, Izidorja Vihary in A, O starega, kor so prodali vojaški upralvi120170 parov čev-jev za. vojake, kojih podplati so bili narejeni iz papirja, Pri prvem zaslišanju so se izgovarjali, češ bi- li so mnenja» da. so čevlji nftmenjeni za ujete rusfc« vojake. UjetiilJkigrokeaelei. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Ker zahtevajo Občine, okraji, in zasebniki pogostokrat pridelitev določnih delovnih vrst vojnih ujetnikov, je o. kr. vojaško poveljstvo v Gradcu z dopisom z dne 28. julija 1915 M. A. štev. 61203 Kg javilo, da. vojaška uprava, vedno po možnosti upošteva želje glede posebnih znanosti in sposobnosti vojnih ujetnikov, katere je prideliti, da pa ne more prevzeti obveznosti za natančno izbiranje vojnih ujetnikov ter da se morajo zahtevani vojni ujetniki, tudi če ne ustrezajo vsem posebnim željam, brezpogojno prevzeti, oziroma da ima stroške prevoza tja in nazaj plačati delodajalec. Izjema se moro le tedaj upoštevati, ako delodajalec že ob prijavi izrečno zahteva, da prevzame vojne ujetnike le tedaj, ako vstrezajo v prijavi zahtevanim znanostnim in s-posobnostim. Gospodarski položaj po vojni. V dunajskem „Fremdenblattu“ je nemški, državni poslanec Licht priobčil članek, v, katerem izreka mnenje, da bo vojna tudi po sklenjenem miru v drugi obliki trajala še naprej in sicer v obliki gosifodarskega boja. Po Li-chtovem mnenju bodo nam sovražne države* nadaljevale politiko izstradanja naše monarhije in Nemčije. Britanski imperij se bo še tesneje združil, kakor je zdaj pritegnil napse Francijo in Italijo in bo delal o-bema centralnimia, državama največje ovire. Rusija bo, kolikor ji bo to uspeh vojne dopustil, zaprla svoje meje uvozu iz centralnih držav.; Amerika bode u-veljavila načelo „Ameriko Amerikancem!“, Japonska pa bo zavladala v izhodni Aziji in na Tihem oceanu. * Recept za vojne hujskače. Amerikaeski list „Appeal to Riason“ daje amerikanskim hujskačem. za vojno tale pametni nasvet: Qe ljubite vojno, napravite jarek v. svojem vrtu, napolnite ga do polovice z vodo, ziezite vanj in ostanite tam en ali dva dni, ne da bi kaj zaužili; naročite si potem kakega umobolnoga, da bo s par revolverji In strojno puško streljal na vas — potem boste imeli, kar je ravno tako dobro in prihrani naši deželi kupet denarja... ! Iz južne železnice. Premeščena sta: Adjunkt Hermenegild Pagarin iz Tržiča v Ljubljano in Ernst Vittori iz Roča v Grobelno; pristavi Ivan Bregant iz Roča v Vordernberg, AL Tuzct iz Tržiča v Mattarello, Edvard Atzier iz (Sinteringa v Spielfeld, Ivan Pipan iz Langenwanga v Trbovlje, Rihard Uhi iz Poličan v Spodnji Dravograd, Franc Šircelj iz Trbovelj v Langenwang; postajienačelnika Ivan Pirjevie iz Ale na Dunaj in Franc Ernst iz Rožnega v Maribor; adjunkt Kvidon Kininger iz Mori v Poljčane; pristavi Julij Meixner iz Jeribacha v Zidanmost; Jožef Sieber iz Zidanegamosta v J en badi, K. Miheljak iz Zagrada v Gradec in Friderik Damnik iz Kriegla-cha v Št. Ilj. Na Koroške®! so brode čez Dravo zaprli. .'Odslej se z brodi ne sme več voziti čez Dravo. Hmelj. Ne Češkem je hmeljska7 trgatev končana. Na hmeljskem trgu v Žateu je popraševanje po žatskem hmelju nekoliko pojenjalo. Hmelj iz žatske o-kolice prvovrstne kakovosti se je kupoval za ceno 120 do 130 K za 50 kg. Tujega hmelja, kot ogrskega, ganskega, štajerskega itd. se sploh ni nič uvažalo in tuj hmelj ni imel prav nobene cene. Na Angleškem bo letos hmeljska letina skrajno slaba, kajti hmeljs-ka uš je v zadnjem času uničila skoraj vse hmeljske nasade. Premog se bo bržčas podražil. Lasthiki premogovnikov so prosili vlado za dovoljenje, da bi smeli zvišati cene za premog za 7 do 10 v za meter-ski stot. Prošnjo utemeljujejo s tem, da so se zvišali stroški pri proizvajanju premoga in ker so prisiljeni dati delavcem draginjske doklade. Bržčas bode vlada ugodila prošnji premogovnikov, toda ne v toliki meri, kakor si želijo. Zbiranje volne in kavčuka od strani vojno-oskrbovalnega urada. Cesarska namestnija nam piše: Danina dan slišimo občudovanja (vredne čine naših armad.. Sovražnik se trudi, da bi nas gospodarsko uničil, toda kakor se borijo naše vojske na bojiščih, tako se borimo mi za blaginjo domovine in ■ za. potrebščine naših junakov. Naše pridne vojščake, ki dopri-našajo Čudežne čine, je treba opremiti s toplim spodnjim oblačilom! Toda tuzemsko proizvajanje ne zadošča in dovoz nam je prekinjen. Rabimo volno, odpadke blaga, bombaževinasto blago, platno in prejo, da se iz tega napravi novo blago. Raizven tega rabi armada vsake vrste kavčuk. Vi katerem gospodarstvu bi ne bilo v kakem kotu ali na podstrešju pogrešlji-I vih oblačil in perila, volniae, nogavic, rut, nepotrebnega ali obrabljenega kavčukovega (gumijevega) predmeta itd? Pripravite se za volneni in kavčukovi teden! (27, september do 2. oktobra 1915). Nikdo se naj ne izključi, V;palači in (koči, v. stolnici in'na vasi se nahaja volneno blago, stara tkhjnma in odpadki blaga. Železni éas zahteva, da si vsak svojo domačijo v tem oziru ogleda. Poi pripravljeni materijal bodo prišli med tednom za nabiranje Volne in kavčuka učenci v sredo, dne 29. septembra in v soboto, dne 2. oktobra 1915., V interesu zadeve je ležeče, da je to volneno blago, ki «o ga odda, dobro zavito Posame-; zno poSiljatve in darila sprejema tudi vojriooskrbo-! valni urad, Dunaj, IX., Berggasse 16. Ijevsko strelivo v Nemčiji zaplenjeno. Ni» $ka vlaüa je strelivo, namenjeno za lovske svrhe, zaplenilo na korist armadi* Družba lovcev je prosil» neidško vlado, da vsaj nekaj streliva dovoli za lovske svrhe. Ponarejeni dvekroaski bankovci. Od februarja sem krožijo nove ponaredbe dvekronskih bankovcev. Falsifikati, ki so na nemški strani datirani „S. avgusta“, na madžarski pa h,|5. avgusta“, so spoznajo po raznih napakah. Namesto „Dvije krune“ je tiskane „Dvue krune“., v besedi „Kormanyzo“ manjka pa „a" akcent, pri besedi „Fötanaoßos“ je na „d“ samo ena črtica. Primorske novice. Novomašnik Josip Likar iz Otlice pri Ajdovščini je imenovan kaplanom v Solkanu pri Gorici* Naši slovenski duhovniki na Goriškem in I-talijani. Piše se: Vič. g. Anton Baloh, dekan kanalski, je med odhodom na Kranjsko pripovedoval iz gotovih virov, da so Italijani pustili drežniškega kurata vlč. g. Josipa Kalina na njegovem mestu, ljubu-čenjskega kurata vlč. g. Ivana Leben so premestili v Breginj in dne 18. julija odvedli v ujetništvo goren-je-poljskega vikarja vlč. g. Ivana Franke. Nadporočnik Avgust sTrojanšek padel. Dne 30. avgusta je padel, zadet v prsi, junaški in priljubljeni g. nadporočnik v rezervi Avgust Trojanšek, začasno od ‘ *’ J- Pokopan je bil dne 31. avgusta na vaškem pokopališču v bližini bojne črte. Pokojnik je bil kot poštni uradnik v Trstu delaven slovenski narodnjak. Gimnazijo je dovršil v Kranju. V italijanskem ujetništvu se nahaja kadet M, Kolar iz Nabrežine, absolviran jurist. !2S njim sta tudi učitelj Lojze Bravničar iz Tolmina in praporščak Jože Vorbah iz Stelja. Ujetniki ina Lalškem so ločeni po narodnosti. G. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Objavlja se, da se bodo vrnili izpiti privatistov in privatistinj tega zavoda ter ponavljalni izpiti sredi mesca septembra. Prizadeti naj se takoj pismeno prijavijo pri vodstvu v Ljubljani, Dunajska cesta štev* 38. Kje in kateri dan da bodo potem izpiti, se jim pismeno naznani. Kolera na Goriškem. Dne 6. septembra se u-radno razglaša, da je bilo po poročilih z dne 5. septembra v 'dveh občinah goričkega okraja 6 slučajev kolere, v Gorici 4. Zboleli so domačini. — V sežanskem okraju je naznanjenih 6 slučajev kolere y štirih občinah. Iz sežanskega okraja. Vkljub vojne z Italijo v našem okraju se je pričelo novo šolsko leto : dne 1. septembra t. 1. Šolskega poduka ne bode v občinah, ležečih ob fronti italijanski in te občine so: Bresto- vica-Selo, Kostanjevica, M avli in je, Gorjansko, Vojš-čica, Temnica, Lipa, Sveto in Škrbina. Te občine so ugrožene in se nahajajo v šolskih prostorih bolnice, ali pa se nahaja vojaštvo. — Naše vojaštvo že Domai čaka trenotka, da stopi v ofenzivo napram italijanski armadi, da prodere v Benečansko. Dalmatinski deželni šolski svet poziva vpoko-jene učitelje in učiteljice, ki so še sposobni za poučevanje, 'da se zglasijo ter prevzamejo poučevanje za šolsko leto 1915-16, ker drugače bi ostalo mnogo ljudskih šol zaprtih. Za > poučevanje dobijo posebno plačilo. Pazin. Na hrvhtski gimnaziji v Razinu se prične šolsko leto dne 18. sept. Iz : Dubrovnika poročajo, da se tam ril morski obali dobi še vedno polno drobcev lesa. potopljene ladje „Giuseppe Garibaldi.“ Na morskem pesku pri Ca-statu so našli posetnico poveljnik|a (Giuseppe Garibaldija." 'Glasi se: Capitano di; Vascello Fortunato Cimeno Numes Franco, Commandante della R. Nave „(Garibaldi.“ Spodaj so tri črke: R. M. .1., to je Regia Marina Italiana. Dopisi, C. kr. gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo dne 17. septembra od 10. urie dalje; učenci se zberejo pred gimnazijskim poslopjem. Vpisovanje za te učence se bo 16. septembra zaključilo ; zanje zadostuje vpošiljatev zadnjega šolskega spričevala (šolskega niazinanila) in krstnega lista na gimnazijsko ravnateljstvo. Učenci, ki so bili že v juliju sprejeti v prvi razred, so že v-pisani in se oglasijo šele ob začetku pouka. — Dosedanji dijaki se bodo vpisovali, ako stanujejo v Marlbqru, dne 17, septembra med 11. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu; zunanjiki naj se priglasijo le z dopisnico, v mesto jim je treba priti še le ob zajčeftku pouka, rateai, če imajo položiti kak izpiti. — Redni ponavljalni izpiti iz e -n e g-a predmeta ter dodatni izpiti iz dveh ali več predmetov pa 20. septembra. V potrebi se bodo vsi, Ü izpiti nadaljevali še nastopne 3 dni. — Dne 22. septembra ob 8. uri zjutraj se priSne pouk v 8. in 7. razredu. Glede začetka pouka v ostalih razredih bo oznanilo še sledilo; dijaki naj čakajo nanje pri svojcih. Maribor. Dne 9. sept. je umrla v Kamnici pri Mariboru sestra Mr. Anzelma, rojena, Terezija Kopač. Rojena je bila dne 1. oktobra 1878 v Škofji loki na Kranjskem, redovnica je postala dne 15. avgusta 1899. Pogreb je bil dne 11. sept. v Kamnici ob 8. u-ri. Svetila ji večna luč! Maribor. Pred nekaterimi dnevi je do šel v Maribor mornar Franc Reisteriholer, ki je služil na ponesrečeni „Zenti.“ Skoro eno leto je bil v črnogorskem ujetništvu. Dne 28. avgnstai pa se je v Črnogorski obleki srečno izmuznil in došel preko meje v Boko Kotorsko, odkoder so ga poslali domu na dopust. Reisteriholer pripoveduje, 'da se našim ujetnikom v Črnigori Še ne godi posebno slabo. Maribor. Na italijanskem bojišču je padel praporščak Julij Dernovšek, zadet od granate. Prise; je šele pred kratkim iz severnega bojišča, kjer si je priboril obe srebrni hrabrostni svetinji. Doma je bil v Mariboru. Ptuj. Učitelj Bruno Rozbaud iz St. Vida pri Ptuju, ki se je že od pričetka vojne bojeval ob av-strijsko-ruski fronti, je prišel dne 5. junija t. 1. v rusko ujetništvo. Račje. Grajščak Vincenc Bachler v Račah je daroval povodom cesarjevega rojstnega dne namesto .vsakoletnega, pogoščen j a šolske mladine 100 K za o-krajni pomožni zaklad Maribor in okolica. Fram. Padel je na bojišču proti Italijanom vrl kmečki lani Franc Vihar iz Frama. Z api a kal je blagi oče kot otrok, ko je izvedel grozno novico. Zajokala je njegova mačeha, ki ga je ljubila ' bolj kot lastae otroke. Sestre in brati se ne dajo utolažitij. Vsi, ki smo ga poznali, skoro ne moremo verjeti. To vse priča, kako izboren mladenič je bil rajni. Čakaj France, tvoji tovariši bomo kruto maščevali tvojo smrt nad izdajalskimi Italijani ! * Slov. Bistrica. V nedeljo, dne Sl septembra, se je nameravala vršiti prodaja vojaških konj, ki niso več sposobni za vojaške svrhe. Prodaja pa se je končno preklicala. Ce se bo prodaja konj vršila, bi bilo priporočati, da se to vsaj teden dni prej javno baz glasi. *. Oplotnica. V noči od 4. na S. septembra so vlomili tatje pri trgovcu Jožefu Oberski ter odnesli precej denarja in blaga. Tudi Jožeta Goloba v Oplotnici so posefili in mu odnesli vso obleko. Čudno, da v sredi vasi ni o tem nihče nič zaplazil. Dobro bi bilo, ko bi bili policijski psi tu pri rokah, da bi se tatovi ložje izsledili. * Konjice. Na zadnji živinski sejem dne 30. avgusta so kmetje prignali okrog 200 glav goveje živine. Cene so bile zelo visoke. Prihodnji sejem se vrši dne 4. oktobra. * Konjice. Prijatelj nam piše: Pri meci se je oglasilo več obitelji, ki bi rade vzele za svoje otroke, ki so v vojski izgubili očete, aM morda, tudi matere. Naslove teli dobrih obitelji sem naznanil okrajnemu glavarstvu. Tam so dali naslov za nadaljno poizvedovanje : „Landesverband für Wohltätigkeit“, Gradec. Obitelji želijo otroke-sTote, ki bi znali slovenski. Na Slovo iSkem je gotovo mnogo takih obitelji, ki bi rade sprejele take sirote za Svoje. Je pa tudi brezdyom-no mnogo otrok, kt so zgubili ljubega očeta, ki je padel v boju za dom. AH bi se ne dala najti pot, 'da pridejo te sirote na Slove: sk;em do* drugih krušnih sta-rišev ? * Celje. Mestni svet je določil, da se od dne 1. septembra 1915 naprej računa za izpraznjenje stranišča za en voz 2 K 80 vin. Hišni gospodarji morajo oskrbeti pravočasno izpraznjenje greznic. Celje. Šolsko leto 19R5—1916 se začne na zasebni osemrazrednici Šolskih sester v Celju dne 17. septembra, v istem obsegu in redu, kakor (v preteklem šolskem letu. Zapisovanje bo dne 14., 15. in 16. septembra za šolo in penzijonat. Mozirje. Umrl je dne 3. t. m. g. Anton Elender, c. kr. orožniški straižmojster v pokoju, äposestnik, občinski svetnik, odbornik Gornjesavinjske posojilnice itd., v starosti 68 let. Hrastnik. V .Gradcu je umrl Vekoslav Roš, sin veleposestnika g. Roša v Hrastniku, po dolgi bolezni, sta,r 32 let. Pokojnika prepeljejo iz Gradca v Hrastnik. Sožalje! Eoija parolo dola v pelei! dne 10. septembra. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: tténìm® ©yfeno padla, Dunaj, 9. septembra. Rusko bojišče. N a š n a p a d v V o 1 h y n i j i n a p r e d u j e. Včeraj dne 8. septembra je bila r u s k a bojna črta s e v, e r’ n o od O 1 y k e p ir e b i | at T: r dj :n j a v a D « b n o, druga točka trdnjavskega trikota v Volhi-niji, je zavzeta. V mi e sto je včeraj popoldne n k o i* a kala a v| s t r i j isj ik a domobranska kav aleraj a. Zapiralne utrdbe, nahajajoče se nizdol ob reki Ikvi, so v naši oblasti. Ajrmaida generala B o h m - E r m o 11 i j a je prodirala čez g o-renji tok Iky e in čez. N o v o >- A l ek sine c. Ruske čete na ozemlju zahodno od Dre m -b o v 1 e, ki so prodirale Čez reko S e r e t, so ve- činoma po g n an e v b jQ Najnovejše nemško uradno poročilo. HemiMü ofenziva ¥ Araenlh. Berolin, 9. septembra. Zahodno bojišče. V A r g o n i h so včeraj, dne 8. septembra, napravili nemški virtemblerški in lotaringijski polki napad na severo-izhodni strani pri Bieille le Chateaux. Naskakujoča infanterijla, katero je izborno podpirala artilerija, je zavzela v čelni črti, široki čez 2 km in globoki 300 do 560 m, sovražne postojanke in več o-pirališč, med temi od Francozov večkrat imenovano utrdbo Marie Therese. Ujetih je bilo 30 francoskih Častnikom in 1999 mož, zaplenjenih 48 strojnih pušk, 54 metalcev min in 1 revolverski top. V noči od 7. na 8- septembra so obstreljevali nemški zrakoplove 'i, prav izdatno londonske ladjedelnice in druge pristaniška naprave ter njih okolico. Učinek je bil zelo zadovoljiv.. Nemški zrakoplovci so se vkljub hudemu obstreljevanju vrnili nepoškodovani nazaj. Oddelek nemškega zračnega brodovjtv je napadel mesto Nancy. Izhodno bojišče. Armadna skupina maršala H i n -burg-a. Od Izhodnega morja notri do izhodno, od Olite nobenih bistvenih sprememb. M e d rekama J e z i o r in N j e m e n se sovražnik t r d o v r a; t n obra n i. Nemške čete se bližajo mestu R k i d e 1 izhodno od Orodna). Južno od Nje m e na, je ušel so v r a ž n i k porazu na ta, način, da se je u mahnil zadaj za Z e 1 w i a n k o. Na zahodnem bregu se nahajajo le še zadnje Straže. Ta armadna skupina je ujela 3550 Rusov in zaplenila 10 strojnih pušk. Armadna skupina ma r š ala b a v . princa L e o p o 1 d a. Tudi tukaj so dosegle v neprestanih bojih s sovražnimi zadnjimi četami nemški oddelki skoraj večinoma na vseh mestih reko Z elvi a n k o, Južno od R o z a n e, je izsiljen prehod čez reko Roza n k o. Avstrijske čete koraka-j o s k o z i gozdove dalje proti S i e 1 i -c'a m. Armadna skupina maršala p 1, Mackensen a. Pri C h omsku so dosegle nemške čete severni breg Jaziolde. Prisiljen vsi e d nemškega prodiranja proti severu, je sovražnik zapustil svojo postojanko pri B] a r e z i - K a r ti u s k i. Med jezerom S t o r o v s k i e in nad kanalom D n j e-p r - B u g sc nemške čete prodiranje nadaljevale, Južno-izhodno bojišče. Sovražnik, ki je prodiral čez reko S e -r e t južno od O sirova, je na svojem severnem krilu p o g n a n v beg. ik godba med Bolgarijo in Turčijo podpisana. Budimpešta, 9, septembra. „Az Est“ poroča iz Sofije, da se je bolgarsko-turška pogodba podpisala. Nova bolgarsko-turška meja. Sofijski listi objavljajo izjave, ki jih je podal ministrski predsednik Radoslavov nekemu odposlanstvu bolgarskega sobranja, ki mu je izročilo spomenico glede položaja Armencev v Turčiji. Radoslavov je izjavil, da se na zahodu pojavljajo znaki za bližnji mir. Razmere med Bolgarijo in Turčijo so izborne. Bolgarija je že faktično v posesti železnice v Dedeagač. Bolgarsko-turška meja teče odslej ob reki Cataldča do mesta Karagač, katero tudi pripade Bolgariji. 'Meja teče nato dalje do sela Soflu, 2 km izhodno od ‘Mjkrice, od Sofluta do Enosa na levem bregu reke 'Marice, Stališče sedanjega bolgarskega ministrstva je zelo trdno. Ministrstvo računa na patriotizem opozicije, namreč agrarno stranke. 'Ministrstvo nikakor nima namena sobranja razpustiti. — Radoslavov ne veruje, da M Srbija, Rumunija in pa Grčija skupno nastopile proti Bolgariji, C e se bo Bolgarija morala vojskovati, se bo tp zgodilo samo na, eni bojni črti. Srbi izpivznjujejo Zaječar. Iz Soluna se dne "8. septembra brzojavija : „Poldki, ki prihajajo iz Srbije, poročajo, da Srbi i z p r a z n j ü j e j o v t r d n j a v i i n m e s t u Z ». ječar skladišča živil in s t r e li v a in jih spravljajo v N i Š.“ (Zajiečar leži tik ob srbsko-bolgargki meji jugozahodno od bolgarskega obdonavskega mesta Vidin.) Francoska pomožna armada za Srbijo? Iz Geneve se poroča: Francoska, vlada je že izgotovila načrt, kako poslati Srbiji na pomoč oddelek francoske armade. Za .vrhovnega poveljnika francoske pomožne armade, namenjene za Srbijo, je imenovan 'francoski general Sarail. Francija namerava s to pomožno armado zasesti Mace’doniio in prodirati preko Niša proti avstrijskemu ozemlju, liuska vlada be prebeli v Moskvo, ■ Rum unski 1 st „Universul“ poroča, da se bo rušita viada v kratkem preselila iz Petrograda v Moskvo, ker’je Retrograd bolj- ogrožen. Ranjeni» padli im ujeti. Pešpolk štev. 47: Padli častniki: CoBerig Mihael, praporščak; Glaser Alojzij, poročnik; Haider prane, kadet; Miki Alojzij iz Radgone, praporščak; Ornik Ferdinand, stotnik; šeiringer Perdo, poročnik; Sommer Franc, kadet. It a ii j e u i častniki: Allerbauer Danijel, kadet; Auer Franc, kadet; Baraga Evgen, kadet; iieier Jožei, praporščak; Gizejevski Ferdinand, nadporočnik; Gruden Vincenc, praporščak; Harum G., kadet; Krautžberger Karol, praporščak; Krumpholz Jožef, praporščak; Mergan Julij, stotnik; Pertot Avgust, praporščak; Prokop Anton, kadet; Sichelmann V., kadet; Theimer Alfred, poročnik. Pešpolk štev. 87: Ujeti častniki: ßukowski Friderik, praporščak v rezervi, ujet (Krasnojarsk, Busija); G-elinek Alfonz pl., poročnik, ujet (Krasnojarsk, Busija) ; Kovarik Edvard, kadet, (Pensa, Busija), Ujeto moštvo: Arbeiter Franc, pešec v rezervi, okolica; Ptuj (Anzamas v Busiji) ; Baričevič Peter, nadomestni rezervist, (Kurgan, Busija); Benusi Viktor, nadomestni rezervist (Moskva); Berglez Alojzij, nadomestni rezervist, Konjice (Moskva); Bergler Franc, pešec, Ljubno (Moskva, Busija); Blažič Franc, pešec, ,Sv. Janž (Moskva); Bogatin Alojzij, pešec v rezervi (Nižnij-Novgorod); Brdnik Franc, pešec v rezervi (Moskva); Budra Alojzij, poddesetnik (Nižnij-Novgorod) ; Ceh Franc, nadomestni rezervist; Černič Martin, nadomestni rezervist (Petropavlovsk); Čirič 'Matevž, pešec v rezervi (U-fa, Busija); Desanti Dominik, nadomestni rezervist (Charkov, Busija); Dimeč Maks, pešec (Charkow); Fleischmann Franc, Pernovec (Kovrov, Busija); (Furlan Anton, tambur, poddesetnik, Brežice (Moskva), Fijačka Anton, pešec, umri. v Lugansku, Busija; Gobec Janez, pešec, Kogačka gora, umrl v vojaški bolnišnici v Moskvi dne 25. decembra; Gabrovec Jakob, nadomestni rezervist (Moskva); Gorenak Štefan, pešec (Moskva); Grm Mihael, poddesetnik (Moskva); Hofbauer Franc, poddesetnik (Busija); Hudžar Jožef, pešec (Moskva, boln. št. 12); Ivanuša Franc, nadomestni rezervist (Moskva); Jerič Metod Alojzij, nadomestni rezervist (Bobrov, Busija); Jeršič Karol, četovodja (Samarkand, Busija); Jorko Martin, pešec (Moskva); Kermel Janez, pešec v rezervi, Trbovlje (Petropavlovsk); Kobula Janez, pešec v rezervi, ranjen (Petropavlovsk); Kolare-vič Matija, pešec (Pensa, Busija) ; Kolarič' Anton, pešec (Petropavlovsk); Kos Adolf, nadomestni rezervist, Maribor (Busija); Koj/ačič Alojzij, pešec (Moskva(; ; Kramer Štefan, desetnik (Moskva); Kraner Simon, pešec v rezervi, Maribor (Moskva) ;i Kukovec Mihael, nadomestni rezervist, Sv. Jurij ob južni železu., ranjen (Kurgan, Kušija); Kvas Mihael, pešec v rezervi, Konjice (Taškent, Rusija); Lebič Matka, nadomestni rezervist (Moskva). Nedog Jožef, pešec ,v rezervi, ranjen (Petropavlovsk); Pintarič Anton, desetnik (Petropavlovsk)^ Peserl Jožef, pešec, Ptuj (bolnišnica štev. 12, Moskva); Petne Alojzij, pešec, (Moskva); Platinovšek Mihael, desetnik (Ufa, Rusija); Podpečan Jakob, nadomestni rezervist (Nižnij-Novgorod); Pogorele Marko, nadomestni rezervist (Mostra) ; jPostržin Maks, pešec, Brežice (ranjen, bolnišnica štev. 88, Charkov, Rusija); Potočnik Jožef, pešec (Moskva); Predikaka Jakob, pešec, (raßjen, Petropavlovsk); (Dalje prih.) * ¥ znamenja zlatega klasa, ö. kr. najstnik je dal znamenje zlatega klasa delati tuđi s sä oven-skim napisom, K§r je čisti dobiček namenjen m dobrodelne namene, je pad priporočati, da si Slovenci to znamenje s slovenskim napisom naročajo v obil-nem Številu, da se n® bo reklo v prihodnje: Saj zna-me n j s slovenskim napisom ni treba delati, ker jih nihče ne kupuje. Slovenci, segajte po tem Uradnem slovenskem znaku! Cč. župnijski» predatojništvomf Ker ▼ *ims-kem Času tiskarna radi pomanjkanja delavskih moči ne bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spovedne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ? Y0LN0 ovčjo oprano in neoprano kupim vs ko množino po naj višji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-seboo prevzeti. VGletrpräa R. Stermccil, Celje štev. 19, Štajerske. Freda se 1 V» orala veliko posestvo */< nre daleč od Lssabafea pri Maribora. V sé se iav» v Urbaaafe u;i -.i >1 Maribor_____________ Izurjena starejša kuhsdaa išče zanesljivo glačbo, pisictsne ponudba podnaslove«: koluries pri f. Ferk, Moaartstrass» 64 Mamor. Krepkega d«tka s prfsserao Šolsko izobrasbo, ter pridnega trg-s zkffla ponašnka, eyre se» tekoj večja trgovina z Tastai» blag»« na Dolenjskem. Poiudb« pod #44 p »té restante Škocjan, Dolenj s ko Oznanilo ! Stalo» dobra služba sa pridno deki« I Naslov in pogoji v npravničtni „Straže»*. Neka dana jo izg ; ile prvi daed dragocen rože« ratne. Kte ga najde in odda v »to-« s«. šepnišču v Maribora, debi primes®© nagrado. umil JHU1MIP..ÌB ,1p wms ista if te» RS Pfi 8SSÌ J sa rss&aj, - 8rs rel^s. Prhana sedmi S* **3Sft .SrtcičS ré.4- T— M Firn M ILI kt sreèra. Kupujem seno, siamo, fižol in sploh vse poljske pridelke po «lafviijih cenah Ani. Birkmaier HarifeOP» Meljska cesta 29 (Mellingerstr.) »*■ Ure! Ure! V veliki izbiri le po nizkih cenah« Srebrne nre za fante od 7 S Srebrne nre damske od 8 S Srebrne verižice od K i 40 Sreb. verižice damske K 8*60 Zlate damske ure od 26 E Za vsako uro se jamči' Precizijske ure, Schafhausea, Zenith, Omeg®, Eterne Očala : Za kratkovidne nova, aboljšana stekla. panie Bureš M«s®s urar, zlatomer In očalar, Tegetthofova cista 39. Prvi «rar «i glaüalodm. za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne —j.