URADN
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 38	_______Ljubljana, četrtek 8. decembra 1983 ______________ Cena 45 dinarjev	Leto XL
1503.
Na podlagi 335. ' člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, na podlagi 18. člena zakona o Narodni banki Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. novembra 1983 spre j ela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije
1.	člen
5. člen odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21-1355/77, 22-1466/78. 38-1611/79 in 14-873/80) se spremeni tako, da se glasi:
»Denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti, ki se po tem odloku prenašajo v depozit pri Narodni banki Slovenije, daje Narodna banka Slovenije v uporabo temeljnim bankam, ki delujejo na območju SR Slovenije, na podlagi pogodbe, ki jo Narodna banka Slovenije v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti sklene s temeljno banko (v nadaljnjem besedilu: pogodba po pooblastilu), in sicer:
—	do 30%) za usmeritve za namene, ki jih določi Skupščina SR Slovenije;
—	preostala sredstva za usmeritve za namene, ki jih v skladu s kreditno politiko SR Slovenije, določeno v srednjeročnih in letnih planskih aktih, določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Narodna banka Slovenije lahko sklene s temeljno banko pogodbo po pooblastilu iz prejšnjega odstavka le v primeru, če temeljna banka za izpolnitev obveznosti iz posojila jamči z lastno bianco meniQO.
Če sredstva iz druge alinee prvega odstavka tega člena ne bodo v celoti usmerjena za namene, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, bo Narodna banka Slovenije preostala sredstva dajala kot kratkoročni kredit temeljnim bankam po sporazumu, ki ga sklenejo te banke«.
2.	člen
Obstoječe pogodbe za izvedbo usmeritve sredstev na podlagi odloka o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-548/80) In odloka o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 8-549/80) se morajo uskladiti s tem odlokom v 30 dneh od njegove uveljavitve In sicer tako, da se sredstva depozitov družbenopolitičnih skupnosti dajejo temeljnim bankam na podlagi pogodbe po pooblastilu.
3.	člen
Z dnem uveljavitve predpisa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije iz druge alinee prvega odstav-
ka 5. člena odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije preneha veljati odlok o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 21-1104/81).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-12/83
Ljubljana, dne 23. novembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije ,	Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1504.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične, republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije
1.	člep
Narodna banka Slovenije bo iz sredstev depozita družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije v skladu z določbami prve alinee prvega odstavka 5. člena odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije brezobrestno usmerila na podlagi pogodbe po pooblastilu do 1.500 milijonov dinarjev temeljni banki, ki bo tta sredstva dala kot kratkoročni kredit delovni organizacij i INA Nafta Lendava za premeščanje obveznosti vračila glavnice pr) odplačilu anuitet najetega kredita za rafinerijsko opremo v Lendavi.
Če Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po izteku enega leta od odobritve kredita iz prejšnjega odstavku ugotovi, da INA Nafta Lendava ne more vrniti odobrenega kredita ob njegovi zapadlosti, lahko pooblasti Narodno banko Slovenije, da podaljša pogodbo o usmeritvi sredstev za naslednje leto.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-13/83
Ljubljana, dne 23. novembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
1565.
Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 17. alinee 1. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 23. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o sprejemu predloga družbenega dogovora o skupnih temeljih izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev in sodelavcev za delo v predšolski vzgoji in izobraževanju, osnovnem izobraževanju iri vzgoji ter srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji
Skupščina SR Slovenije sprejema predlog družbenega dogovora o skupnih temeljih izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev in sodelavcev za delo v predšolski vzgoji in izobraževanju, osnovnem izobraževanju in vzgoji ter srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji, ki ga je Skupščini SR Slovenije dne 23. septembra 1983 piedložil Pokrajinski komite za izobraževanje, znanost in kulturo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo.
Skupščina SR Slovenije za svojega predstavnika, ki bo podpisal družbeni dogovor, določa tovarišico Majdo Poljanšek, članico izvršnega sveta in predsednico Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
St. 117-7/83
Ljubljana, dne 23. novembra 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1506.
Na podlagi tretjega odstavka 32. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33 81) in tretjega odstavka 271. .člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-'79, 12/82) in ket ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije še niso urejeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Republiške energetske skupnosti izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi In dopolnitvah odloka e začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije
1.	člen
. V odloku o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije (Uradni list SRS, št. 30/83) se za 1. členom doda nov l.a člen, ki se glasi:
»Družbenim pravnim osebam ia drugim uporabnikom se prepove uporaba električne energije:
—	za javno razsvetljavo ulic, trgovin in drugih objektov nad 50 •/• običajne razsvetljave, če s tem ni ogrožena minimalna varnost;
—	za ulične in druge svetlobne reklame in osvetlitev izložb nad varnostnimi oziroma minimalnimi potrebami;
—	za grelnike za ogrevanje poslovnih in obratov-nih prostorov, v katerih je centralna kurjava;
—	za Reflektorje na odprtih športnih štadionih, na katerih se organizirajo javne športne ter kulturno-umetniške prireditve, razen kadar gre za mednarodne športne prireditve.
Prepoved uporabe električne energije iz prejšnjega odstavka pomeni prvo stopnjo omejitev.«
2.	člen
Uvodni stavek v. prvem odstavku 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ce razpoložljive količine električne energije ne zadoščajo za pokrivanje vseh potreb uporabnikov po električni energiji v SR Sloveniji, kljub omejitvam iz prejšnjega člena, morajo organizacije združenega dela, ki dobavljajo električno energijo uporabnikom, izvajati omejitve v naslednjem obsegu in zaporedju:«
Za uvodnim stavkom v prvem odstavku 2. člena se pred točko 3 doda nova točka 2, ki se glasi:
»2. s povečanim varčevanjem se zmanjša odjem' električne energije uporabnikom na distribucijskem omrežju in neposrednih odjemalcev na prenosu do 5 %> njihovega dejanskega odjema, pri TGA Kidričevo pa do 1 "/o,«
3.	člen
Za 8. členom se doda nov 3. a člen, ki se glasi:
»Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 din se kaznuje za prekršek družbena pravna oseba oziroma drug uporabnik, če uporablja električno energijo:
—	za javno razsvetljavo ulic, trgovin in drugih objektov nad 50 Vo običajne razsvetljave, razen če je s tem ogrožena minimalna varnbst:
—	za ulične in druge svetlobne reklame in osvetlitev izložb, razen če to ne ogroža varnosti oziroma minimalne potrebe;
—	za grelnike za ogrevanje poslovnih in obra-tovnib prostorov, v katerih je centralna kurjava;
—	za reflektorje na odprtih športnih štadionih, na katerih se organizirajo javne športne ter kulturno-umetniške prireditve, razen kadar gre za mednarodne športne prireditve.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba družbeno pravne osebe, Iti stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi r Uradnem listu SRS.
St. 331-02/82-5
Ljubljana, dne 24. novembra 1988.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj L r.
1507.
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

ODREDBO
o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1983
I
Dovoli se dajati v promet in uporabljati za saditev v letu 1984 semenski krompir domače proizvodnje letnika 1983 z največjim dovoljenim odstotkom okuženosti z gospodarsko škodljivimi virusi po posameznih vzgojnih stopnjah, kot sledi:
do */•
—	Elita (E)	2
—	Original (OR)	4
—	Prva sortna reprodukcija	(PSR)	7
—	Druga sortna reprodukcija	(DSR)	10
’ II
Med gospodarsko škodljive v.ruše v smislu prejšnje točke štejemo:
-7- črtavost — Potato virus Y — PVY (Solanum virus 2)
—	zvijanje listov — Potato Leafrol virus — PLRV (Solanum virus 14)
—	kodravost listov — Potato virus M — PVM (Solanum virus 11)
—	težki mozaik — Potato virus A — PVA iSola-num viras 3) ter
—	kombinacija — Potato virus X in Potato virus A — PVX in PVA (Solanum virus 1 in Solanum virus 3).
>	III
Semenski krompir iz 1. točke te odredbe mora biti v prometu posebej označen.
IV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-11 83-21
Ljubljana, dne 15. novembra 1983.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kncževič L r.
1508.
Na podlagi metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14 82) objavlja služba družbenega knjigovodstva PREGLED
razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za
osebne dohodke po podskupinah dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje januar—september 1983
I
Razmerja stroškov do dohodka (KI) oziroma razporejenih sredstev za osebne dohodke (K2) so v SR Sloveniji za obdobje januar—september 1983 po podskupinah dejavnosti znašala:
Zap. št.		Sitra In opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
i.	010101	Proizvodnja hidroelektričhe energije	0,87	0,10
2.	010102	Proizvodnja termoelektrične energije	0,27	0,07
3.	010104	Prenos električne energije	0,82	0,04
4.	010105	Distribucija električne energije	0.91	0,26
5.	010202	Pridobivanje rjavega premoga	0.13	0,91
6.	010203	Pridobivanje in sušenje lignita	0,11	0,14
7.	010500	Proizvodnja naftnih derivatov	1,85	0,08
8.	010711	Proizvodnja surovega železa	0,03	1,33
9.	010712	Proizvodnja surovega jekla	0,07	0,17
10.	010713	Proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla	0,30	0,83
11.	010720	Proizvodnja ferolegur	0,68	0.06
12.	010820	Proizvodnja rud in koncentratov svinca in cinka	0,15	0,03
13.	010920	Proizvodnja svinca	0,13	0,28
14.	010941	Proizvodnja glinice	0,02	0,03
15.	010942	Proizvodnja aluminija	0,27	0,13
16.	010992	Proizvodnja živega srebra	—	0,01
17.	011010	Predelava aluminija	0.34	0,09
18.	011091	Predelava bakra in bakrovih zlitin	0,54	0.03
19.	011093	Predelava cinka	1,15	0.10
20.	011099	Predelava drugih barvastih kovin	0,15	1,56
21.	011113	Proizvodnja kremenovega peska	0,28	•	0,07
22.	011119	Proizvodnja drugih nekovinskih rudnin	0,65	0.31
23.	011121	Proizvodnja morske soli	6,61'	8,99
24.	011212	Proizvodnja embalažnega stekla	0,47	—
25.	011219	Proizvodnja drugega stekla	0,66	0.34
26.	011220	Proizvodnja nezgorljivega materiala	0,43	1,13
27.	011231	Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo	0,53	0,15
28.	011232	Proizvodnja stavbne - tehnične keramike in porcelana	1,15	0,26
29.	011291	Proizvodnja azbestnih Izdelkov	0,58	0,11
30.	01129.2	Proizvodnja ogljikografitnih izdelkov	0.16	
31.	011299	Druga predelava nekovinskih rudnin	0,95	0,25
Stran	2202	to	URADNI LISI SRS	St. 38 — 8.	XII. 1983
Zap. št.		Šifra in opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
32.	011311	Proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov	0,27	0,27
33.	011312	Proizvodnja kovinskega instalacijskega materiala	0,69	0,22
34.	011313	Proizvodnja orodja	0,60	0,24
35.	011314	Proizvodnja kovinske embalaže	1,01	0,46
36.	011315	Proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga	0,44	0,22
37.	011319	Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala	0,76	0,32
38.	011320	Proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij	2,53	0,21
39.	011390	Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov	1,09	0,42
40.	011411	Proizvodnja energetskih strojev in naprav	0,16	0,07
41.	011412	Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav	1,11	0,27
42.	011413	Proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa	0,78	0,12
43.	011419	Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih)	1,42	0,25
44.	011420	Proizvodnja kmetijskih strojev	0,73	0,38
45.	011430	Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in		
		kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje		
		(izvzemši tiste iz panoge 0117)	0,40	0,48.
46.	011511	Proizvodnja tirnih vozil	0,23	0,30
47,	011512	Popravilo tirnih vozil	0,32	0.11
48.	011521	Proizvodnja motorjev	0,05	0,01
49.	011522	Proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil	0.86	0,29
50.	011523	Proizvodnja osebnih avtomobilov	t	0,88	0,18
51.	011524	Proizvodnja traktor j ey	0,74	2,45
52.	l011525	Proizvodnja motornih koles in mopedov	0,86	0,18
53.	011526	Proizvodnja koles	»	0,48	,	0,39
54.	011527*	Proizvodnja delov in pribora za motorna vozila	0.17	0,05
55.	011590	Proizvodnja drugih prometnih sredstev	0.48	0,78
56.	011601	Pomorske ladjedelnice	0,41	—
57.	011710	Proizvodnja električnih strojev in naprav	0,78	0,19
58.	011721	Proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav	0,49	1,85
59.	011722	Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroaku-		
		stičnih aparatov in naprav	1.07	0,13
60.	011723	Proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav	1,39	0,74
61.	011724	Proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev za upravljanje		
		in avtomatizacijo v industriji in prometu	0,89	0,20
62.	011729	Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav	4^5	0,94
63.	011730	Proizvodnja kablov in vodov	0,03	—-
64.	011741	Proizvodnja termičnih aparatov	0,71	0,13
65.	011742	Proizvodnja hladilnih aparatov in naprav	2,38 .	0,08
66.	011743	Proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje	0,25	0,19
67.	011749	Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo	0,14	—
68.	011791	Proizvodnja elektroinstalacijskega materiala	1 1.10	0.03
69.	011792	Proizvodnja žarnic in luminiscentnih cevi	0,71	0.19
70.	011793	Proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov	0.83	0,16
71.	011799	Proizvodnja neomenjenih električnih izdelkov	0,67	0,23
72.	011810	Proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo)	0,59	1,04
73.	011820	Proizvodnja kemikalij za kmetijstvo	0,29	0,26
74.	011831	Proizvodnja umetnih in sintetičnih vlaken	. 0,31	0,42
. 75.	011832	Proizvodnja -plastičnih mas	0,37	0,28
76.	011910	Proizvodnja zdravil in farmacevtskih kemikalij	1,40	0,70
77.	011920	Proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov	0,78	0,59
78.	011930	Proizvodnja barv in lakov	0,54	0,42
79.	011941	Proizvodnja embalaže in plastičnih mas	0,67	0,81
80.	011949	Druga predelava plastičnih mas	0,52	0,30
81.	011990	Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov	0,34	Q,41 ,
82.	012001	Proizvodnja in obdelava kamna	'2.13	'	0,54
83.	012002	Proizvodnja gramoza in peska	0,21	1,91 \
84.	012111	Proizvodnja apna	0,24	1,12 j
' 85.	012120	Proizvodnja cementa	0,19	0,42 |
86.	012130	Proizvodnja opeke in strešnikov	0,62	0,37
88.	012141	Proizvodnja azbestno-cementnih izdelkov	0,49	—
89.	012142	Proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov	0,97	2.46
90.	012143	Proizvodnja bitumenskih materialov za ceste in strehe	0,47	0,41
!ff	012201.	Proizvodnja žagane"ga lesa		0,35
92:	012202	Proizvodnja furnirja in plošč	0,48	0,48
93.	012203	Impregniran j e lesa	0,52	—
94.	012310	Proizvodnja lesenega pohištva	1,22	0,25
Zap. št.		Šifra in opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
95.	012321	Proizvodnja lesene embalaže	0,11	0,02
96.	012322	Proizvodnja lesenih stavbnih elementov	1,02	0,35
97.	012323	Proizvodnja galanterije iz lesa in plute	0,77	0,42
98.	012410	Proizvodnja celuloze in papirja	0,34	0,21
99.	012421	Proizvodnja papirnate embalaže	0,24	0,10
100.	012429	Druga predelava papirja	0,07	0,03
101.	012512	Proizvodnja preje in sukanca bombažnega ti-jpa	0,21	0,21
102.	012513	Proizvodnja preje volnenega tipa	0,31	0,10
103.	012514	Proizvodnja preje in vrvi iz trdnih in likastih vlaken	0,47	0,02
104.	012516	Proizvodnja sintetične krep preje in sukanca	0,48	0,03
105.	012521	Proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega Upa)	0,37	0,22
106.	012522	Proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa)	0,73	0,08
107.	012523	Proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken	0,05	0,02
108.	012524	Proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa)	0,22	0,02
109.	012611	Proizvodnja trikotažnih tkanin	0,43	—
110.	012612	Proizvodnja trikotažnega perila	0,93	0,33
111.	012613	Proizvodnja trikotažnih oblačil	0,73	0,31
112.	012614	Proizvodnja nogavic	0,27	0,08
113.	012615	Proizvodnja pozamenterije	0,99	1,08
114.	012621	Proizvodnja perila (izvzemši trikotažno)	0,33	0,04
115.	012622	Proizvodnja oblačil	0,80	0.15
116.	012623	Proizvodnja gospodinjskega perila	0,31	0,68
117.	012624	Proizvodnja težke konfekcije	0,84	0,53
118.	012699	Proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov	0,45	0,28
119.	012701	Proizvodnja težkega usnja	0,53	0,14
120.	012702	Proizvodnja svinjskega usnja	0,89	0,29
121.	012810	Proizvodnja usnjene obutve	0,57	0,28
122.	012820	Proizvodnja usnjene galanterije	0,70	0,27
123.	012830	Proizvodnja usnjene in krznene konfekcije	0,76	0,60
124.	012901	Proizvodnja pnevmatik za vozila	0,54	0,18
125.	012909	Drugi izdelki iz kavčuka	0,48	0,20
126.	013010	Mletje in luščenje žita	0,95	0,73
127.	013021	Proizvodnja kruha in peciva	0,38	0,35
128.	013022	Proizvodnja testenin	0,24	
129.	013030	Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave	1,62	0,44
130.	013041	Klanje živitle	0,38	0,27
131.	013042	•Predelav^ in konzerviranje mesa	0,57	0,46
132.	013043	Predelava in konzerviranje rib	0,29	0,30
133.	013050	Predelava in konzerviranje mleka	0,49	1,13
134.	013060	Proizvodnja sladkorja	0,44	—
135.	013072	Proizvodnja bombonov in slaščic	t	0,19	0,11
136.	013080	Proizvodnja rastlinskih olj in masti	0,51	0,10
137.	013099	Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov	0,80	1,23
138.	013111	Proizvodnja alkohola rastlinskega izvora	0,01	0,02
139.	013112	Proizvodnja piva	0,80	0,23
140.	013113	Proizvodnja vina	2,05	1,36
141.	013119	Proizvodnja drugih alkoholnih pijač	0,58	0,28
142.	013121	Proizvodnja osvežujočih pijač	0,55	0,26
143.	013122	Proizvodnja mineralne vode	1,47	0,16
144.	013200	Proizvodnja krmil	'■	0,57	0,50
145.	013320	Predelava tobaka	0,28	0,08
146.	013400	Grafična dejavnost	0,36	1,72
147.	013901	Proizvodnja učil in telesnokulturnih rekvizitov	0,74	0,33
148.	013902	Proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil	0,32	2,39
149.	013904	Proizvodnja nakita	0,41 .	0,18
150.	013909	Druga neomenjena industrija	0,89	0,13
151.	020110	Poljedelstvo	0,52	21,20
152.	020121	Pridelovanje sadja	0,48	28,61
153.	020131	Pridelovanje grozdja	0,57	11,75
154.	020140	Živinoreja	0,44	3,36
155.	020201	Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodni«	0,64	2,50
156.	020202	Kmetijske storitve za živinorejo	0,96	2,29
157.	020301	Ribištvo na morju	2,14	1,14
158.	020302	Ribištvo na rekah, jezerih in ribnikih	0,79	1,40
159.	030001	Gojitev gozdov	1,09	22^6
Zap. št.		Šifra in opisi podskupin dejavnosti	Ki	K2
180.	030003	Izkoriščanje gozdov	0,32	2,19
161.	030004	Lov in gojitev divjadi	0,61	12,39
j 162.	040002	Varstvo pred poplavami, kontrola poplav, varstvo zemljišča pred erozijo in hudourniki, odvajanje vode z zemljišč ipd.	0,77	0,63	;
163.	050100	Visoka gradnja	0,67	0,26
164.	050201	Gradnja prometnih objektov	0,44	0,29
165.	050202	G*dnja hidrogradbenih objektov	0,90	0,22
; i66.	050203	Gradnja rudarskih objektov	0,42	0,09
( 167.	050209	Gradnja drugih objektov nizke gradnje	142	0,16
| 168.	050301	Napeljava in popravila gradbenih instalacij	1,18	0,47
169.	050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu	1,07	0,29 ! ’
170.	060101	Prevoz potnikov in blaga	0,51	
171.	060102	Vleka vlakov	0,33	0,09
172.	060103	Vzdrževanje in snaženje vozov	1,25	—
173.	060104	Vzdrževanje prog	0,17	0,12
174.	060105	Vzdrževanje naprav	0,14	0,01
175.	060201	Prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu	1,03	0,04
176.	060401	Prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu	9,56	3*32
177.	060402	Letališke storitve	0,53	1,21
178.	060501	Prevoz potnikov v cestnem prometu	5,46	0,57
179.	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu	6,49	0,24
180.	060503	Storitve v cestnem prometu	2,02	0,62
181.	060601	Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu	0,07	0,17
182.	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili	0.86	—
183.	060609	Prevoz potnikov z drugim; prometnimi sredstvi	1,78	10.60
184.	060700	Cevovodni promet	—	0,13
185.	060801	Prekladalne storitve v lukah	0,19	0,04
186.	060803	Prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih	0,59	0,07
187.	060300	PTT storitve	0.30	0,63
188.	070111	Trgovina na drobno s kruhom	0,18	0,31
189.	070112	Trgovina na drobno z zelenjavo, sadjem in zelenjavo	0.76	0.93
190.	070113	Trgovina na drobno z mesom, perutnino in ribami	0,39	0 68
192.	070114	Trgovina na drobno z drugimi živili	0,38	0.35
;i93.	070121	Trgovina na drobno s tekstilom	0,97	0,31
194.	070122	Trgovina na drobno z obutvijo, gumo in plastiko	0.83	0,33
195.	070123	Trgovina na drobno s kovinskim in elektrotehničnim blagom	0,50	0.15
196.	070124	Trgovina na drobno s kurivom in gradbenim materialom	0.57	0.60
197.	070125	Trgovina na drobno s pohištvom	0,93	0,39
198. .	070127	Trgovina na drobno z barvami, laki in kemikalijami	0,06	0,53
199.	070128	Trgovina na drobno s knjigami in pisarniškim materialom	1,11	2.46
200.	070129	Trgovina na drobno s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi	1,23	14,24
201	070131	Blagovnice	0.28	0,41
202.	070132	Druga trgovina z mešanim blagom	0.43	0.40
203.	070140	Trgovina z vozili in deli na drobno	1.31	0.36
204.	070150	Trgovina z naftnimi derivati na drobno	0,53	0.24
205.	070211	Trgovina na debelo z žitom	10,45	0,76
206.	070212	Trgovina na debelo z zelenjavo in sadjem	0.98	0 99
207.	070213	Trgovina na debelo z alkoholnimi pijačami	4,61	0.05
208.	070214	Trgovina na debelo z živili	1,48 -	0,55
[209.	070219	Trgovina na debelo z drugimi živili	1.67	0,60
210.	070221	Trgovina na debelo s tekstilom	1,8S	0,25
211.	070222	Trgovina na debelo s surovinami, kožami, volno Ipd.	1.83	2,97
212.	070223	Trgovina na debelo s kovinskim in elektrotehničnim blagom	2,41	0,37
213.	070224	Trgovina na debelo z gradbenim materialom	2,33	0.52
■214.	070225	Trgovina na debelo s kemičnimi izdelki	2,36	0,30
215.	070226	Trgovina na debelo s papirjem in pisarniškim materialom	2,52	1,02
216.	070227	Trgovina na debelo z zdravili	2,95	0,57
217.	070229	Trgovina na debelo s tobakom in drugimi neživilskimi proizvodi	2,23	1.06
218.	070230	Trgovina z vozili, deli in priborom na debelo	1.15	0,60
i219.	070240	Trgovina z naftnimi derivati na debelo	0,47	0.91
!220.	070250	Trgovina z mešanim blagom na debelo	1,06	0.98
221.	070260	Trgovina z Industrij sidrni odpadki na debelo	0,34	0,48
222.	070310	Zunanja trgovina z živilskimi proizvodi	2.70	5.80
223.	070320	Zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi	3.22	0.41
224.	080111	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s sezonskim poslovanjem	0,37	2,69
Zap. St.		Šifra Jn opisi podskupin dejavnosti	KI	K2
225.	080112	Hoteli; moteli, penzioni in turistična naselja s celoletnim poslova-	0,32	1.39
		njem		
226.	080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi	11.54	105,67
227.	080119	Druge nastanitvene storitve	0,18	0,74
228.	080121	Restavracije s postrežbo	0,18	1,03
229.	080122	Restavracije s samopostrežbo	0,02	0,j5
230.	080123	Restavracije družbene prehrane	0,32	1.03
231.	080129	Druge storitve prehrane	0,07	0,84
232.	080190	Druge gostinske storitve	0 12	1,96
233.	080201	Turistične agencije	4.44 ;	5,67
234.	080202	Turistični uradi	'	047	7,89
235.	090110	Izdelava predmetov iz nekovin	0,34	3.84
236.	090121	Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil	0,05	0 20
237.	090122	Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike	1.32	0,75
238.	090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov	0,87	1.33
239.	090124	Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom	1.00	—
240.	090129	Druge storitve kovinskopredelovalne obrti	0.46	0.12
241.	090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov	3,11	0,21
242.	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav	2.33	0.11
243.	090133	Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov		 .	1,13
244.	090139	Popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektroteh-		
		ničnih aparatov in naprav	0,35	0.06
245.	090140	Izdelava in popravilo lesenih predmetov	2.36	0.93
246 .	.090150	Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov	0.47	O.o7
247.	090160	Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume	0,19	7,40
248.	090171	Izdelava kruha in peciva	0.14	1,26
249.	090172	Klanje živine in predelava mesa	1.34	0.73
250.	090179	Izdelava drugih živilskih proizvodov	0,13	—
251.	090181	Izdelava predmetov iz plastičnih mas	1.41	2,71
252.	090182	Izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov	0 53	3.23
253.	090183	Izdelava predmetov iz papirja	0,63	6,75
254	090189	Izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov	0,97	0.68
255.	090201	Moške in ženske frizerske, kozmetične m podobne storitve	0.05	0.13
256.	090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil	0.18	1.99
257.	090209	Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom	0 86	2 22
258.	100101	Urejanje stavbnega zemljišča	C.26	1.14
259.	100102	Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti	066	0.68
260	100103	Urejanje m vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin	0 22	0 47
261.	100200	Stanovanjska dejavnost	0.35	1.38
262.	100310	Proizvodnja in distribucija vode	0.37	1 69
263.	100320	Prečiščevanje in odvajanje odplak	0.28	—
264.	100330	Proizvodnja, prenos in distribucije plina	0,83	1 06
265.	100340	Proizvodnja in distribucija toplote	0.20	0 64
266.	100351	Čiščenje javnih površin v naselju	051	0 77
267.	100352	Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov	0 13	1,16
268.	100390	Druge komunalne dejavnosti	0,23	3 76
269.	110202	Loterije in stave	0.27	2.26
270.	110301	Javna skladišča in tržnice	0.44	0 24
271.	110302	Storitve reklamne in ekonomske propagande	6,24	‘	6.29
.272_	110309	Neomenjene storitve na področju prometa	. 2,25 .„	.. .(L6J .
273.	110401	Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje	0.34	1.78 .
274.	110402	Projektiranje gradbenih elementov	1.57	4.48
275.	110403	Drugo projektiranje	2,29	0 67
_276.	110404	Inženiring	-	5 23	1,94 1
277.	110405	Izmera in kartiranje zemljišča	' 4 90	6 91 1
278.	110500	Geološka raziskovanja	0.32 ■	1.33
279.	110611	Raziskovalno-razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih	2.14	0,35
280	110620	Ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve	2.03	91 96
281.	110901	Storitve kontrole kakovosti in količine blaga	1.59	0.69
282.	110902	Prirejanje sejmov in razstav	4 23	12.87
283.	110903	Knjigovodske storitve in obdelava podatkov	0.26	0.18
284.	110904	Odvetniške in druge Storitve	0 56	7 23
285.	110905	Obdelava podatkov	0.31	0 38
286.	110909	Druge neomenjene storitve	0 25	1 52
287.	120111	Osnovno izobraževanje splošnega tipa	0.18	0,40
Stran 2206
Zap. št.		Šifra in opisi podskupin dejavnosti
288.	120112	Osnovno specialno izobraževanje
289.	120113	Osnovno posebno izobraževanje
290.	120122	Srednje usmerjeno izobraževanje
291.	120131	Višje ekonomske in upravne šole
292.	120132	Tehnične šole
293.	120133	Medicinske šole
294.	120134	Kmetijske in gozdarske šoie
295.	120135	Pedagoške šole
296.	120139	Druge višje šole
1297.	120141	Naravoslovno-matematične fakultete
'298.	120142	Tehnične fakultete
299.	120143	Medicinske fakultete
300.	120144	Kmetijske, veterinarske in gozdarske fakultete
301.	120145	Fakultete in visoke šole družbenih ved
302.	120146	Ufhetniške akademije in fakultete
303.	120147	Fakultete za telesno kulturo
304.	120149	Druge visoke šole in fakultete
305.	120190	Drugo izobraževanje
306	120201	Naravoslovno-matematične vede
307.	120202	Tehnične in tehnološke vede
308.	120203	Kmetijske, veterinarske in gozdarske vede
309.	120204	Medicinske vede
310.	120205	Družbene vede
311.	120206	Humanistične vede
312.	120209	Pomožne znanstveno-raziskovalne dejavnosti
313.	120311	Založniška dejavnost
B14.	120312	Časopisno-založniška dejavnost
315.	120321	Muzeji, galerije, zbirke idr.
316.	120322	Knjižnice
317	120323	Arhivi
318.	120324	Varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti
319.	120331	Kulturno-izobraževalne dejavnosti
320.	120332	Dejavnosti, sorodne kultumo-izobraževalnim dejavnostim
321.	120341	Odrsko-glasbene dejavnosti
322.	120349	Druge umetniške dejavnosti
323.	120350	Radio in televizija
324.	120361	Snemanje filmov
325.	120363	Izposojanje in distribucija filmov
326.	120364	Predvajanje filmov
327.	120410	Organizacije, društva in klubi poklicnega športa
328.	120420	Organizacije, društva in klubi amaterskega športa
329.	130111	Zdravstveno-preventivno varstvo
330.	130112	Sanitarno varstvo
331.	130120	Ambulantno-poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo
332.	130131	Stacionarno zdravstveno varstvo (brez rehabilitacije)
333.	130132	Medicinska rehabilitacija'
334.	130140	Stomatološko zdravstveno varstvo
335.	130151	Transfuzija krvi
336.	130159	Druge oblike zdravstvenega varstva
337.	130160	Lekarne
338.	130211	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
339.	130212	Dijaški in študentski domovi
340	130221	Varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine
341.	130222	Varstvo otrok in mladine z motnjami v razvoju in vedenju
342.	130231	Socialno varstvo normalnih odraslih oseb
343.	130232	Socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb
344.	130240	Socialno delo
KI	K2
0,14	0,52
0,16	3,16
0,30	2,08
0,76	16,83
2,14	12,34
0,50	9,91
1,28	4,10
0,54	3,77
0,96	7,07
1,24	3,80
0,96	10,65
0,05	0,97
3,74	1 10,28
.1,75	9,32
0,57	3,45
0,83	4,52
2,70	11,70
1,19	18,44
2,65	5,15
2,79	3,78
2,89	8,83
1,60	3,14
3,46	9,35
3,26	7,31
1,86	14,98
3,22	56,96
2,55	23,71
2,60	11,75
0,25	3,64
0,69	2,27
0,59	4,41
2,96	35,35
2,56	3,06
3,05	29,76
161,39	—
3,72	16,46
14,54	157,60
1,43	1,59
0,45	3,79
2,25	14,49
0,97	33,32
0,32	L36
0,62	—
0,13	0,85
0,13	0,56
0,87	1,25
0,05	0,30
0,27	0,75
0,15	2,12
0,10	0,50
0,03	0,42
0,10	1,07
0,09	2,05
0,10	0,80
0,07	0,57
0,57	0,87
Q£9	V*
II
Objavljena razmerja stroškov služijo organizacijam Združenega dela in delovnim skupnostim pri planiranju obsega teh stroškov v naslednjem letu.
Ta razmerja ne pomenijo gornje meje, do katere lahko posamezne organizacije združenega dela in delovne skupnosti povečajo svoje stroške, temveč podlago za primerjavo stroškov z drugimi organizacijami in delovnimi skupnostmi v isti podskupini dejavnosti.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti v delovni organizaciji lahko skupaj upoštevajo kazalec KI in K2 izračunano za delovno organizacijo kot celoto in ga primerjajo z doseženim razmerjem v podskupini dejavnosti delovne organizacije.
III
Pregled razmerij stroškov se objavi v Uradnem listu SRS.
1509.
V skladu z zakonom o spremembi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1983 (Uradni list SFRJ, št. 59/83) so pristojni organi posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejeli naslednji
SKLEP
1 / Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek za usmerjeno izobraževanje
— Izobraževalni skupnosti agroživilstva — Posebni izobraževalni skupnosti za usnjarsko predelovalno industrijo
— Izobraževalni skupnosti za tekstilno usmeritev — Posebni izobraževalni skupnosti za lesarsko usmeritev
St. 32-7/82
Ljubljana, dne 25. novembra 1983.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Generalni direktor
BMC- Franc Knafelc L r.
— Posebni izobraževalni skupnosti za gostinstvo in -turizem
— Izobraževalni skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev
— Izobraževalni skupnosti za metalurško in kovinsko usmeritev
— Posebni izobraževalni skupnosti prometa in zvez
— Posebni izobraževalni skupnosti za družboslovno usmeritev
— Izobraževalni skupnosti Slovenije
v mesecu decembru 1983 ne vplačajo akontacije tega prispevka.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja naslednji dan po objavi.
Predsednik
skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije
Tone Ferenc 1. r.
ORGANI !N ORGANIZACIJE V OBČIN!
1510.
Na podlagi 285/4 člena ustave SI? Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 5., 6., 30., 31. ter prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) Skupščina občine Ljubljana Center objavlja, da so Skupščina občine Domžale. Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi v'času do 19. oktobra 1983 soglasno sprejele
SKLEP
za sodnike Sodišča združenega dela, ki ni v delovnem razmerju pri tem sodišču se izvolijo:
1.	Adamič Olga
2.	-Belak Jože
3.	Benčič Darko
4.	Bevc Tonček
5.	Breznikar Milan
6.	Bric Vera
7.	Bučar Alojz
8.	Deželak Alojz
9.	Dmitrovič Nikola
10.	Dolenc Jože
11.	Dovjak-Fortič Mateja
12.	Fedran Marija
13.	Globačnik Ilija
14.	Golob Avgust
15.	Grčar Jože
16.	Grošelj Leon
17.	Groznik Pavel
18.	Hočevar Karol
19.	Hribar Lidija
20.	.Ilešič Marko
21.	Jaklič-Košir Nada
22.	Jereb Marina
23.	Kavšek Justi
24.	Kleč Mihael
25.	Koncilja Alojz
26.	Korenč Ivanka
27.	Kovač Jurij
28	Kozarič Cilka
29	Kulevski Blagoje BO. Kurent Dani
BI. Kušar Miha
32.	Lavrič Marjan	#
33.	Lesar Franc
34.	Lipicar Alenka
35.	Lipovec Cveto
36.	Lotrič Janez
37.	Lunder Lada
38.	Maleševič-Sever Barbara
39.	Marn Stane
40.	Maurer Viktor
41.	Merhar Brane
42.	Mihelič France
43.	Mikec-Žabjek Jolanda -
44.	Nik Mati>a
45.	Nussdorfer Borut
46.	Ogrizek Jože
47.	Ojstršek Viljem
48.	Petrič Jože •
49.	Pišek Branko
50.	Plut Anton
51.	Pustotnik Janez
52.	Rakun Zalka
53.	Rems Rajko
54.	Rogač Alojz
55.	Ruparšek Franc
56.	Satler Nada
57.	Sever Janez 58 Sojer Jože
59. Soba Vera	'
60 Strekelj Vladimir
61.	Šuštaršič Katarina
62.	Vidovič Vojko
63.	Vrstovšek Zdenko '64. Žagar Meta
65 Žohar Anton
St 111-1/83-11
Domžale, 'dne 19 oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Karel Kušar 1. r.
St. 111-7/82
Grosuplje, dne 21 septembra 1983
,	Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez, Koščak L r.
St. 111-2/83
Hrastnik, 27. septembra 1983.
Predsednik - Skupščine občine Hrastnik
Franjo Krsnik, inž. L r.
St. 111-8/83
Kamnik, dne 28. septembra 1983.
Predsednik
j	Skupščine občine
Kamnik
mag. Ivan Justinek L r.
St. 47-1/81-2/1
Kočevje, dne 18. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jožo Novak 1. r
St. 020-12/75
Litija,, dne 29. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar L r.
St. 111-83/83-9
Ljubljana, dne 21. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r.
St. 111-1/76
Ljubljana, dne 22. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust L r.
St. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 22. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
St. 6-111-017/83
Ljubljana, dne 22. septembra 1933.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška • Anka Tominšek 1. r.
St. 021-8/83
Ljubljana, dne 21. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1 r.
St. 111-15 81
Logatec, dne 28 t septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
St. 111-4-82/83-01
Ribnica, dne 27. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ribnica
Stanko Rus L r.
■St. 2/3-111-01/81-83
Vrhnika, dne 29 septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič L r.
St. 02-64/82-SO
Trbovlje, dne 5. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik L r.
St. 021-1/83-1
Zagorje ob Savi, dne 22. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Franc Kovač I. r.
LJUBLJANA
1511.
Na podlagi 34 člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 69. in 119. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št 2/78. 35/81 in 2/82J je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejel na 27. seji. dne 23. novembra 1982
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ljubljana
1
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ljubljana, ki so ga sprejele telesnokulturne skupnosti občin na območju mesta Ljubljane.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1121/1-83
Ljubljana, dne 22. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar L r.
1512.
Na podlagi 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) ter 69. in 119. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejel na 41. seji dne 1. marca 1983
SKLEP
o soglasju k statutu Telesnokulturne skupnosti Ljubljana
1
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Telesnokulturne skupnosti Ljubljana, ki ga je sprejela skupščina telesnokulturne skupnosti Ljubljana, na 4. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 13. 1. 1983.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1122/1-83
Ljubljana, dne 22. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Dore Dovečar L r.
1513.
Na podlagi 66. in 68. člena iti petega odstavka 69 člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter v skladu z določili zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) in 20. ter
22.	člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) so skupščine telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnak sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ljubljana
I.	SPLOŠNI DOLOČBI
I.	člen
Telesnokulturne skupnosti občin Ljubljane ustanovijo telesnokulturne skupnost Ljubljana (v nadalj-
nem besedilu: TKS Ljubljana) z namenom, da v njej uresničujejo in izvajajo tiste naloge, za katere so še dogovorile, da so skupnega pomena za mesto Ljubljana.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določijo in .»predelijo namen in cilji ustanovitve TKS Ljubljana, samoupravna organiziranost ter druge zadeve in vprašanja, ki so za njene člane skupnega pomena.
II.	NAMEN IN CILJI USTANOVITVE TKS LJUBLJANA
3.	člen
Udeležene; bodo v TKS Ljubljana:
—	se dogovarjali o enotni politiki razvoja in o skupnem in enotnem delovanju telesne kulture v Ljubljani;
—	se dogovarjali o takem izenačevanju pogojev za telesno kulturo v Ljubljani, da bo telesna kultura kot družbena dobrina enako dostopna vsem delavcem, delovnim ljudem in drugim občanom petih občin Ljubljane;
—	se dogovarjali in usklajevali o programih in izvajanju programov storitev oziroma posameznih
storitev, ki se zagotavljajo s svobodno menjavo dela v TKS Ljubljana;
—	se dogovarjali o enotnih standardih, normativih in merilih za opredeljevanje storitev;
—	se dogovarjali o skupnih osnovah planov, usklajevali pripravo planov in spremljanje izvajanja planov telesne kulture;
—	oblikovali skupne osnove za dogovarjanje z drugimi interesnimi skupnostmi, predvsem z teobra-ževalnimi, z zdravstvenimi in skupnostmi otroškega varstva, zkradi uresničevanja nalog za pospeševanje razvoja telesne kulture;
—	usklajevali elemente samoupravnih sporazumov o temeljih plana izvajalcev programa vrhunskega športa;
—	usklajevali stališča občinskih telesnokulturnih skupnosti o skupnem dogovarjanju v telesnokulturni skupnosti Slovenije o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za celovit razvoj telesne kulture v Ljubljani;
—	usklajevali stališča o drugih zadevah, ki so določene z zakoni, družbenim dogovorom ter s samoupravnimi splošnimi akti telesnokulturne skupnosti.
4.	člen
Medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v TKS Ljubljana se urejajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, drugimi oblikami samoupravnega odločanja in pogodbami v skladu s tem sporazumom, statutom in zakoni.
III.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
5.	člen
Potrebe, interesi in naloge, ki' jih uporabniki in izvajalci, združeni v telesnokulturne skupnosti občin Ljubljane, skupno uresničujejo v TKS Ljubljana so
naslednje:
—	usklajevanje standardov, normativov, meril in cen storitev na področju množičnega športa v Ljubljani;
—	usklajevanje programov, obsega programov in ukrepov za izvajanje programov množičnčga športa v Ljubljani;
—	usklajevanje razvoja organiziranosti vseh oblik telesnokulturne dejavnosti v krajevni skupnosti, v združenem delu, vzgojnoizobraževalnem procesu in v ostalih telesnokul turni h organizacijah;
—	usklajevanje meril za opredelitev vrhunskega športa;
—	usklajevanje standardov, normativov, meril in cen storitev v programu vrhunskega športa;
—	usklajevanje prednostnih programov v vrhunskem športu;
—	spremljanje izvajanja programa vrhunskega športa;
—	dajanje in usklajevanje iniciativ za nadaljnji razvoj vrhunskega športa;
—	usklajevanje meril za opredelitev telesnokul-tumih prireditev skupnega pomena;
—	usklajevanje predlogov telesnokulturnih prireditev skupnega pomena in sprejemanje programa le-teh;
—	usklajevanje normativov in meril za uporabo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov in naprav;
—	sooblikovanje izhodišč za programiranje in financiranje izgradnje telesnokulturnih objektov;
—	usklajevanje programov izgradnje telesnokulturnih objektov;
—	programiranje, financiranje oziroma sofinanciranje izgradnje telesnokulturnih objektov skupnega pomena v Ljubljani;
—	usklajevanje pogojev za zdravstveno varstvo športnikov;
—	usklajevanje pogojev za šolanje in izpolnjevanje strokovnih kadrov za delo v množičnem in vrhunskem športu;
—	oblikovanje skupnega programa sodelovanja s prijateljskimi in pobratenimi mesti Ljubljane ter sodelovanje in poihoč telesnokulturnim organizacijam Slovencev v zamejstvu;
—	pripravljanje analiz in strokovnih osnov za planske dokumente, za statistično dokumentacijo, gradiva in ostale dokumente ter gradiva skupnega pomena za vse telesnokulturne skupnosti v Ljubljani;
—	dogovarjanje in sodelovanje z drugimi interesnimi dejavnostmi, predvsem vzgoje in izobraževanja. otroškega varstva in zdravstva ter ustanavljanje skupnih organov s temi skupnostmi za opredeljevanje skupnih programov.
' 6. člen
Obseg potreb, interesov in nalog, ki se uresničujejo .v TKS Ljubljana se opredeljuje v samoupravnih sporazumih o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane.
Potrebna sredstva za skupne naloge in obveznosti, katere se izvajajo v TKS Ljubljana niso opredeljene v samoupravnih sporazumih o temeljih plana telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane, se skladno s tem sporazumom zagotavljajo z združevanjem sredstev telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane.
7.	člen
Predmet svobodne menjave dela so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za ižvedbo nalog, ki jih
opravlja posamezna organizacija izvajalca, oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zagotavljajo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost in so opredeljene v 5. členu tega sporazuma.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST .
8.	člen
O uresničevanju skupno dogovorjenih nalog v TKS Ljubljana se uporabniki dogovarjajo in sporazumevajo’ z izvajalci po svojih delegatih v skupščini TKS Ljubljana.
9.	člen
TKS Ljubljana ima za izvajanje sprejetih nalog naslednje organe:
—	skupščino, ki upravlja TKS Ljubljana in jo sestavljata dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev;
—	odbor za samoupravni nadzor;
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
10.	člen
Skupščina ima 60 delegatskih mest. Delegate delegirajo uporabniki in izvajale; preko telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane, kot sledi:
zbor uporabnikov ima 35 delegatskih mest in sicer:
—	20 delegatskih mest za delegacije, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij združenega dela — iz vsake občine po 4 delegati,
—	15 delegatskih mest za delegate, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij krajevnih skupnosti — iz vsake občine po 3 delegati.
Zbor izvajalcev ima 25 delegatskih mest tako, da delegirajo telesnokulturne skupnosti občin Ljubljane iz svojih zborov izvajalcev po 5 delegatov, z ozirom na dnevni red zbora izvajalcev ali skupščine TKS Ljubljana in sicer s področja vrhunskega športa, množičnega športa, skrbi za telesnokulturne objekte oziroma ustreznega interesnega področja.
v. naloge skupščine
11.	člen
Skupščina odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov.
12.	člen
Delegati na skupščini na skupni seji obeh zborov, poleg nalog izhajajočih iz 3. člena še:
—	odločajo o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine TKS Ljubljana v skladu s tem sporazumom;
—	sprejemajo srednjeročne ih dolgoročne programske usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti v mestu Ljubljana;
—	sprejemajo statut TKS Ljubljana in poslovnik o delu skupščine;
—	sprejemajo ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	usklajujejo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana in planov TKS občin Ljubljane, obravnavajo in sprejemajo predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov;
—	dajejo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru TKS Ljubljana;
—	sklepajo samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi o medsebojnem sodelovanju pr j vprašanjih, ki so skupnega pomena;
—	obravnavajo druge zadeve, ki jih določa zakon, ta samoupravni sporazum in statut TKS Ljubljana.
13.	člen
Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev enakopravno:
—	usklajujejo politiko na področju telesne kulture;
—	sprejemajo plan TKS Ljubljana;
—	usklajujejo programe storitev, posamične storitve, pogoje, ocene in povračila storitev;
—	sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte;
—	sprejemajo letne programe, finančni načrt in zaključni račun;
—	uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	soodločajo o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture v mestu Ljubljana;
—	obravnavajo pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru TKS Ljubljana in sprejemajo osnutke takšnih samoupravnih sporazumov, določajo predloge teh samoupravnih sporazumov ter ugotavljajo, da so sklenjeni;
— Oblikujejo skupne organe uporabnikov in izvajalcev (v nadaljnjem besedilu: skupni organ) in skupna delovna telesa;
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine in njegovega namestnika, predsednike skupnih organov in skupnih delovnih teles;
—	sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri sprejemanju programov skupnega pomena;
—	opravljajo druge naloge, za katere se sporazumno dogovorijo telesnokulturne skupnosti občin Ljubljane.
14.	člen
V zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen v poslovniku TKS Ljubljana. Usklajevalni postopek mora biti določen tako, da ni mogoče preglasovanje enega ali
drugega zbora.
15.	člen
Vsak zbor samostojno:
—	usklajuje elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	vola. in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika;
—	oblikuje svoja delovna telesa;
—	delegira člane v skupne organe in v skupna delovna telesa.
16.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine TKS Ljubljana praviloma samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavze-
mata stahšča o teh vprašanjih in dajeta pobude za ukrepanje.
17.	člen
Posamezen zbor skupščine je sklepčen, če je na seji navzočih večina delegatov v tem zboru.
Skupščina je sklepčna, če sta sklepčna oba zbora.
VL ORGANI SKUPŠČINE
18.	člen
TKS Ljubljana predstavlja in zastopa predsednik skupščine. Predsednik skupščine ima namestnika. Oba zbora skupščine imata predsednika in namestnika predsednika.
19.	člen
Mandat funkcionarjev iz 18. člena traja dve leti, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.'
Mandat skupnih organov skupščine ter njihovih predsednikov je štiri leta, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
20.	člen
Za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravi) predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za svobodno menjavo dela in planiranje,
—	odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovske zadeve.
21 člen
Zbora skupščine oblikujeta za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanj e in dogovarjanje v skupščini ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev naslednja stalna skupna delovna telesa:
—	komisijo za objekte,
—	komisijo za telesnokulturne prireditve in mednarodno sodelovanje.
22.	člen
Zaradi usklajevanja dela in nalog, dogovarjanja in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in otroškega varstva se, po dogovoru med telesnokulturnimi skupnostmi občin Ljubljane, TKS Ljubljana dogovarja s temi samoupravnimi interesnimi skupnostmi Za izvajanje tega dela se s temi skupnostmi formira skupne organe.
23.	člen
Za usklajevanje del: določanje predlogov dnevnih redov sej skupščine, spremljanje zagotavljanja pogojev za delo delegatov in podobno, oblikuje skupščina kot metodo svojega dela predsedstvo.
Predsedstvo sestavljajo:	predsednik skupščine,
predsednika zborov skupščine, njihovi namestniki ter predsedniki skupnih organov in stalnih skupnih delovnih teles skupščine.
24.	člen
Skupščina fina, če tako skleneta oba zbora, tudi
občasne skupne organe ali komisije za reševanje posameznih vprašanj in pristojnosti skupščine ali njenih organov.
25.	člen
Člani skupnih organov uporabnikov in izvajalcev in delovnih teles skupščine so lahko samo delegati skupščin telesnokultuhnih skupnosti občin Ljubljane.
VII.	SAMOUPRAVNI NADZOR
26.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravni nadzor v TKS Ljubljana po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih organih in skupnih de: lovnih telesih ter po svojih delegatih v odboru za samoupravni nadzor TKS Ljubljana.
Način, kako se uporabniki in izvajalci v funkciji samoupravnega nadzora seznanijo s plani in programi TKS Ljubljana, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z- delom organov TKS Ljubljana, urejajo statut in drugi samoupravni splošni altti TKS Ljubljana.
S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter odboru za samoupravni nadzor zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter poslovanje z združenimi sredstvi.
27.	člen
Skupščina nadzoruje delo svojih skupnih organov m skupnih delovnih teles ter delo delovne skupnosti.
V nadzorovanju njegovega dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti.
28.	člen
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, dogovorov in drugih v TKS Ljubljana sprejetih samoupravnih splošnih aktov, zlasti glede izpopolnjevanja obveznosti, uresničevanja odgovornosti in uveljavljanja pravic uporabnikov in izvajalcev, kot tudi delovanje delovne skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor posebno skrbno nadzoruje poslovanje z združenimi sredstvi
S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti TKS Ljubljana opredeli obveznosti organov iz tega sporazuma in delovne skupnosti, da sproti obveščajo odbor samoupravnega nadzora o odločitvah, ki so pomembne za .njegovo delo in mu dajejo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo.
29.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna Obravnavati poročila in predloge odbora za samoupravni nadzor ter
odpraviti nepravilnosti, oziroma obveznosti odbora o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem.
30.	člen
Odbor za samoupravni nadzor sestavljajo po en delegat vsake telesnokulturne skupnosti občine Ljubljane.
Sestavo odbora, volitve in odpoklic ureja statut.
31.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela TKS Ljubljana opravlja pristojni upravni organ mesta Ljubljane.
VIII.	ODBOR ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
32.	člen
Za zagotavljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v TKS Ljubljana ima le-ta odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor deluje v skladu z določili o splošni ljudski obrambi, o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
33.	člen
V odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delegira vsaka TKS občine Ljubljane po enega delegata.
Odbor vodi predsednik skupščine TKS Ljubljana. Sestavo odbora, volitve in odpoklic ureja statut.
IX.	IZVRŠEVANJE DEL IN NALOG
34.	člen
Za izvrševanje del in nalog v TKS Ljubljana se s posebnim samoupravnim sporazumom ustanovi delovno skupnost.
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti.
X.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI TKS LJUBLJANA
35.	člen
TKS Ljubljana ima razen tega samoupravnega sporazuma še naslednje -samoupravne splošne akte:
—	statut
—	plane
—	poslovnik o delu organov.
TKS Ljubljana ima še druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti in jih določajo zakoni in statut TKS Ljubljana. Postopka za sprejem, objavo in veljavnost vseh samoupravnih splošnih aktov določa statut, izjema je samoupravni sporazum o Ustanovitvi, ki vsebuje tudi določila o navedenih postopkih
XI.	JAVNOST DELA
36.	člen
Delo TKS Ljubljana je javno.
Seje skupgčine, njenih zborov, skupnih organov
uporabnikov in izvajalcev ter skupnih delovnih teles so javne.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Podrobnejše določbe o nalogah skupščine in načinu odločanja v njej, o skupnih organih uporabnikov in izvajalcev in njihovih pristojnostih, načinu sodelovanja z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, o pravicah in obveznostih delegatov, o delovni skupnosti, o samoupravnem nadzoru, o posebnem sodišču združenega dela in drugih zadevah, so opredeljene v statutu TKS Ljubljana.
38.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmejo skupščine telesnokultur-nih skupnosti občin Ljubljane.
Veljati začne, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane m z objavo v Uradnem Mitu SRS.
39.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je bil sklenjen.
40.	člen
Z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in delu TK3 Ljubljana, ki je bil sprejet 31. maja 1978.
'Ljubljana, aprila 1983.
Udeleženci
1514.
Na podlagi samoupravnega sporazuma d ustanovitvi Telešhoktii turne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 38/83) je skupščina Telesnokulttirne skupnosti Ljubljana na svoji 4 seji zbora uporabn Vov in zbora izvajalcev dne 13. januarja 1983 sprejela
STATUT
Telesnbkulturne skupnosti Ljubljana I. SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot uporabniki skupaj z izvajalci telesnokuiturnih Storitev po obči nsk'h telesnokuiturnih skupnostih v Ljubljani uresničujejo v Telesnbkulturni skupnosti Ljubljana skupno dogovorjene naloge, skladno s samoupravnim sporazumom o ustanov't vi TMesnokul turne skupnosti Ljubljana, s lem statutom in zakonom.
2.	člen
T^leshokUlturna skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: TKS Ljubljana) je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Celovška 25. Vpisana je v sodni register prj Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana — oddelek za gospodarsko sodstvo.
3.	Člen
TKS Ljubljana ime svoj žig, ki je okrogel, ob robu je napis: Telesnokulturna skupnost Ljubljana v sredini pa simbol, ki predstavlja kratico TKSL in športne panoge.
4.	člen
TKS Ljubljana predstavlja ih zastopa predsednik skupščine TKS Ljubljana. V odsotnost; predsednika te dolžnosti opravlja njegov namestnik.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
V TKS Ljubljana se uporabniki in izvajalci te-lesnokulturnih storitev, programov storitev, oziroma drugih dejavnosti na področju telesne kulture v Ljubljani dogovarjajo in sporazumevajo o skladnem raz-voiu telesne kulture in o uresničevanju vzajemnosti'
in solidarnosti na podlagi skupno dogovorjenega programa ha območju petih občin mesta Ljubljane.
6.	člen
Potrebe, interese in - naloge, ki jih uporabniki in izvajalci, združeni v telesnokulturni skupnosti občin Ljubljane, skupno uresničujejo v TKS Ljub-ja-na, so naslednje:
—	usklajevanje standardov, normativov, meril in cen storitev na področju množičnega športa v L j ubij ahi;
—	usklajevanje programov, obseda progratnov in ukrepov za izvajanje programov množičnega športa v Ljubljani;
—	usklajevanje razvoja organiziranosti vseh oblik telesnokulturne dejavnosti v krajevni skupnosti, v združenem delu, vzgojnoizobraževalnem 'procesu in v drugih telesnokuiturnih organizacijah;
' — usklajevanje meril za opredel, te v vrhunskega športa;
—	usklajevanje standardov, normativov, meril in cen storitev v programu vrhunskega športa;
—	usklajevanje prednostnih programov v vrhunskem športu;
—	spremljanje izvajanja programa vrhunskega športa;
—	dajanje in usklajevanje pobud za nadaljnji razvoj vrhunskega športa;
—	usklajevanje meril za opred-htev telesnokul-turnih prireditev skupnega pomena:
—	usklajevanje predlogov telesnokuiturnih prireditev skupnega pomena in sprejemanje programa le-teh;
—	usklajevanje normativov ih meril za uporabo in vzdrževanje telesnokuiturnih objektov "m naprav;
—	sooblikovanje izhodišč za programiranje jn financiranje izgradnje telesnokuiturnih objektov;
—	usklajevanje programov izgradnje telesnokuiturnih objektov;
—	programiranje, financiranje oziroma sofinanciranje izgradnje telesnokuiturnih objektov skupnega pomena v 'Ljubljani;
—	usklajevanje programov za zdravstveno varstvo športnikov;
—	usklajevanje pogojev za šolanje in izpopolnjevanje strokovrrh kadrov za delo v množičnem in vrhunskem športu;
—	oblikovanje skupnega programa sodelovanja s prijateljskimi in pobratenimi mesti Ljubljene ter sodelovanje in pomoč teiesnokulturnim organizacijam Slovencev v zamejstvu;
—	pripravljanje analiz in strokovnih osnov za planske dokumente, za statistično dokumentacijo, gradiva in, druge dokumente ter gradiva skupnega pomena za vse telesnokulturne skupnosti' v Ljubljani:
—	dogovarjanje in Sodelovanje z drugimi interesnimi dejavnostmi, predvsem vzgoje in, izobraževanja, otroškega varstva ih zdravstva ter ustanavljanje skupnih organov s temi skupnostmi za opredeljevanje skupnih programov.
III.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
7.	člen
Potrebe in interesi delavcev delovnih ljudi in občanov po telesnokuiturnih storitv-h katera izvajajo skupno v okviru TKS Ljubljana, še opredeljujejo
v samoupravnih sporazumih o temeljih planov teles-nokulturnih skupnosti občin Ljubljane in v njihovih planih. V obeh samoupravnih dokumentih so te potrebe in interesi opredeljeni v posameznem poglavju: skupne potrebe, interesi in naloge, ki se izvajajo v TKS Ljubljana.
8.	člen
Potrebna sredstva za opravljanje skupnih nalog v TKS Ljubljana, opredeljenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov telesnokulturnih skupnosti občin, se zagotavljajo z združevanjem sredstev teles-nekulturnih skupnosti občin Ljubljane.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
9.	člen
TKS Ljubljana ima naslednje organe:
—	skupščino TKS Ljubljana,
—	odbor za samoupravni nadzor in
— Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
1.	Skupščina TKS Ljubljana
10.	člen
Skupščino TKS Ljubljana sestavljajo delegati delavcev, delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov ter delegati izvajalcev telesnokul turnih storitev in uprav-Ijalcev telesnokul turnih objektov, ki jih delegirajo ustrezni zbori telesnokulturnih skupnosti občin.
Skupščina ima šestdeset delegatskih mest in organizira svoje delo tako, da je zagotovljeno enakopravno odločanje uporabnikov in izvajalcev o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
-	11. člen
Skupščina TKS Ljubljana ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v posamezni zbor delegirajo ustrezni zbori skupščin telesnokulturnih skupnosti občin. ’
Zbor uporabnikov ima 35 delegatskih mest in sicer:
—	20 delegatskih mest za delegacije, ki' jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij združenega dela, iz vsake občine po 4,
—	15 delegatskih mest za delegate, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij krajevnih skupnosti, iz vsake občine po 3.
Zbor izvajalcev ima 25 delegatskih mest tako, da delegira vsaka telesnokulturna skupnost občine iz svojega zbora izvajalcev pet delegatov, vedno glede na dnevni red zbora izvajalcev ali skupščine in sicer s področja vrhunskega športa, množičnega športa in iz vrst upravljalcev telesnokulturnih objektov oziroma ustreznega interesnega področja.
12.	člen
Mandat predsednika skupščine, predsednikov zborov ter mandat namestnikov predsednikov traja dve leti. Lahko so izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
Mandat skupnih organov skupščine ter njihovih predsednikov je štiri leta in so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
2. Pristojnosti skupščine in njenih organov
13.	člen
V skupščini se delegati sporazumevajo in sprejemajo odločitve in sklepe, na osnovi katerih ifcvaja
TKS Ljubljana svojo dejavnost v skladu z ustavo^ zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti, TKS Ljubljana.	,
Skupščina TKS Ljubljana odloča na zasedanjih svojih zborov. Oba zbora obravnavata in odločata e vseh vprašanjih, ki so v pristojnosti skupščine enakopravno.
14.	člen
Na seji zborov delegati obeh zborov enakopravno:
—	odločajo o enotni politiki razvoja in o skupnem in enotnem delovanju na področju telesne kulture v Ljubljani';
—	odločajo o ukrepih za izenačevanje pogojev za • uresničevanje potreb in interesov na področju telesne kulture na območju vseh petih občin Ljubljane;
—	volijo predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednike skupnih organov obeh zborov skupščine;
—	odločajo o sprejemu statuta, poslovnika o delu skupščine in drugih samoupravnih snlošnih aktov TKS Ljubljana;
—	odločajo o nalogah na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	usklajujejo predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana in planov telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane;
—	odločajo o sprejemu samoupravnih sporazumov o programih skupnega pomena s samoupravnimi interesnimi skupnostmi drugih družbenih dejavnosti;
—	odločajo o oblikovanju programov storitev in posamičnih storitev, pogojih, cenah in povračilih za opravljene storitve;
—	odločajo o ukrepih za uresničevanje letnega / in srednjeročnega plana TKS Ljubljana ter o sprejemu poročila o izvajanju;
—	odločajo o sprejemu finančnega načrta in zaključnega računa TKS Ljubljana;
—	odločajo o priznanjih osnovnim telesnokultur-nim organizacijam oziroma posameznikorp za izredne dosežke in delo 'na področju telesne kulture v Ljubljani;
- — odločajo o sprejemanju drugih odldčitev v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi oziroma statutom TKS Ljubljana.
15.	člen
Letne plane TKS Ljubljana, srednjeročnega ih dolgoročnega ter koncept razvoja vrhunskega športa v Ljubljani sprejema skupščina TKS Ljubljana.
16.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev TKS Ljubljana praviloma samostojno obravnavata vsa vprašanja iz delovnega področja skupščine TKS Ljubljana, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za ukrepanje.
Vsak zbor samostojno:
—	sprejema svoj delovni program;
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika;
—	oblikuje svoja delovna telesa in jim določa delovno področje;
—	delegira svoje člane v skupne organe in skupna delovna telesa zborov skupščine;
—	sprejema poslovnik e svojem delu.
17.	člen
V postopku priprave samoupravnih sporazumov o temeljih planov telesnokultumih skupnosti občin Ljubljane ter planov in letnih programov TKS Ljubljana zbora ločeno obravnavata:
a)	zbor uporabnikov:
—	ugotavlja potrebe in interese po posameznih programih telesnokultumih storitev;
—	sprejema oceno materialnih možnosti ter obseg sredstev za izvedbo storitev in za razrešitev materialne osnove telesnokulturne dejavnosti;
—	ugotavlja interes za uveljavljanje neposredne svobodne menjave dela.
b)	zbor izvajalcev:
—	usklajuje programe izvajalcev;
—	obravnava normative in standarde za opravljanje dejavnosti;	*
—	obravnava merila za' oblikovanje cen storitev, merila za oblikovanje povračila za opravljanje storitev in ocenjevanje kakovosti storitev;
—	obravnava organiziranost telesne kulture in programsko usklajevanje ter povezovanje izvajalcev;
—	druga vprašanja skppnega pomena za izvajalce.
18.	člen
Odločitve in sklepi skupščine TKS Ljubljana katere sprejemajo delegacije na skupni sej; zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine, o katerih enakopravno in ločeno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov7 v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, katere sprejema vsak zbor samostojno so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov tega zbora.	*
19.	člen
Glasovanje v skupščini in v zboru skupščine je praviloma javno. Skupščina in zbori lahko sklenejo, da se glasuje o posameznih zadevah tajno.
20.	člen
Sklepi skupščine so veljavni, če jih sprejemata oba zbora v enakem besedilu, sicer se uvede usklajevalni postopek.
21.	člen
•Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 5 delegatov zbora izvajalcev in 5 delegatov zbora uporabnikov.
Komisijo, izmed članov komisije pa predsednika komisije imenuje skupščina na svoji seji. Način usklajevanja določa poslovnik skupščine.
3.	Sklicevanje sej skupščine in zborov
22.	člen
Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine TKS Ljubljana ali njegov namestnik.
Sejo mora sklicati, kadar to predlaga:
—	eden izmed zborov skupščine
—	najmanj tretjina delegatov skupščine
—	ena od skupščin občinskih telesnokultumih skupnosti Ljubljane
—	odbor samoupravnega nadzora
—	predsedstvo skupščine TKS Ljubljana.
Pobudo za sklic seje pa lahko poda:
— Skupščina mesta Ljubljane ali njen izvršni
svet
—	ena od mestnih družbenopolitični h organizacij.
Predlagatelj sklica mora predlogu za sklic priložiti ustrezno gradivo o zadevi, zaradi katere predlaga
aidfce.
25.	Sten 1
Določila 22. člena se smiselno uporabljajo tudi za sklic seje zborov.
24.	Men
Seja skupščine ali zbora skupščine mora biti sklicana najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo. Če je seja sklicana v krajšem roku, mora biti vzrok takega sklica obrazložen v vabilu.
25.	člen
Skupščina je sklepčna, če sta sklepčna oba zbora.
Posamezen zbor je sklepčen, če je prisotna večina delegatov tega zbora.
26.	člen
Na seje skupščine oziroma njenih zborov se poleg delegacij telesnokultumih skupnosti občin vabi:
—	člane predsedstva skupščine;
—	predsednika odbora za samoupravni nadzor;
—	predsednike skupščin telesnokultumih skupnosti občin Ljubljane;
—	delegate telesnokultumih skupnosti občin Ljubljane za skupščino telesnokulturne skupnosti Slovenije in
—	predstavnike sredstev javnega obveščanja.
Na sejo ali k posameznim točkam dnevnega reda sklicatelj lahko vabi tudi predstavnike drugih skupnosti in organizacij, ki zaradi posebne zainteresiranosti oziroma poznavanja obravnavane problematike lahko pomembno prispevajo k- oblikovanju ustreznih določitev.
27.	člen
Vabljeni na sejo skupščine iz 26. člena imajo pravico razpravljati, ne morejo pa sodelovati pri sprejemanju odločitev.
28.	člen
O sklepih skupščine, oziroma njenih zborov, morajo biti delegati skupščine oziroma delegati zborov, organizacij in skupnosti', ki jih ti sklepi zadevajo, obveščeni najkasneje v 10 dneh po seji
29.	člen
Delovanje skupščine in njenih zborov, načine in postopke za sprejemanje odločitev ter delo drugih organov skupščine, določa poslovnik skupščine. t
4.	Funkcionarji v skupnosti
30.	člen
Skupščina TKS Ljubljana in njena zbora imajo predsednika in namestnika predsednika.
31.	člen
Predsednik skupščine:
•— predstavlja in zastopa skupnost;
■ l— sklicuje in vodi seje skupščine;
—	sklicuje i'n vodi predsedstvo skupščine;
—	zagotavlja delo skupščine v skladu s poslovnikom ;
. — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine;
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih je sprejela skupščina;
—	sodeluje s predsedniki zborov in pri uresničevanju sprejetih odločitev;
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
32.	člen
Predsednik posameznega zbora:
—	sklicuje in vodi seje zbora;
—	izvaja in nadzoruje izvajanje sklepov zbora,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poverj zbor.
33.	člen
Za usklajevanje dela skupščine, njenih zborov in skupnih organov ter stalnih skupnih delovnih teles ter za spremljanje izvajanja svojih odločitev skupščina oblikuje predsedstvo skupščine.
Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine to predsednika zborov skupščine, njihovi namestniki, predsedniki skupnih organov in stalnih skupnih delovnih teles skupščine.
Predsedstvo skupščine dela na sejah predsedstva
Sejo predsedstva praviloma sklicuje in vodi predsednik skupščine v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Seja predsedstva se lahko skliče tudi na pobudo tretjine članov predsedstva.
Predsedstvo skupščine usklajuje delo zborov, skupnih organov in delovnih teles, načrtuje vsebinsko in organizacijsko pripravo za seje zborov oziroma skupščine in sprejema konkretne operativne usmeritve za delovanje delovne skupnosti pri izvajanju programa skupnosti ter delovnih načrtov in sklepov njenih organov.
5.	Pravice in dolžnosti delegatov skupščine
34.	člen
Delegati v zborih skupščine odločajo v skladu s temeljnimi stališči telesnokulturnih skupnosti občin Ljubljane kot tudi v. skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
35.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
—	biti voljen v organe skupnosti;
—	predlagati zboru stališča in sklepe;
—	predlagati zboru v obravnavo vprašanja, ki zadevajo delo skupščine, njenih organov in drugih organov TKS Ljubljana;
—	postavljati delegatska vprašanja in dobiti odgovor nanje;
—	odločati o zadevah za katere je pristojen zbor;
—	sodelovati v delu skupščine in njenih organov v katere je bil izvoljen in redno spremljati delo skupnosti.
6.	Skupni organi in skupna delovna telesa
36.	člen
Zbora skupščine oblikujeta za urejanje skupnih zadev, za pripravo stališč in sklepov ter za pripravo in izvajanje odločitev skupščine naslednje skupne organe:	,
—	odbor za svobodno menjavo dela in
—	odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovske zadeve.
37 člen
Odbor za svobodno menjavo dela v sodelovanju z drugimi odbori in delovnimi telesi skupščine ter ustreznimi odbori občinskih telesnokulturnin skupnosti, pripravlja in usklajuje;.
—	delovni program pripravljanja letnih, srednje in dolgoročnih planov ter program priprave in sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesne kulture v Ljubljani;
—	ugotavlja usklajenost predlogov letnih planov s samoupravnim sporazumom o temeljih planov ter o tem poroča skupščini;
—	vzpodbuja in usklajuje vse dela na področj.u družbenega planiranja v telesni kulturi v Ljubljani;
—	ugotavlja usklajenost in primerno interpretacijo ciljev in nalog telesnokulturnega področja v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane;
—	pripravlja in posreduje skupščini osnove za izenačevanje pogojev za delovanje telesne kulture v vseh občinah Ljubljane;
—	pripravlja in spremlja uveljavljanje enotnih standardov, normativov in meril za opredeljevanje storitev ter cen storitev v telesni kulturi;
—	pripravlja izhodišča in predloge standardov, normativov, meril in cen storitev v programu vrhunskega športa;
—	usklajuje iti pripravlja predloge o skupnem obsegu storitev za izvedbo programov oziroma posamičnih storitev v telesnokulturnih skupnostih Ljubljane;
—	pripravlja analize in strokovne osnove za planske dokumente, statistično dokumentacijo ter gradiva in druge dokumente skupnega pomena za vse telesno-kulturne skupnosti v Ljubljani;
—	pripravlja in predlaga skupščini usklajevanje elementov izvajalcev programa vrhunskega športa za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih pla-ija ter
—	opravlja druge naloge,, ki mu jih poveri skupščina.
38.	člen
Odbor za vprašanje samoupravne organiziranosti in kadrovske zadeve:
—	spremlja, vzpodbuja in usklajuje razvoj organiziranosti vseh oblik telesnokultume dejavnosti v krajevni skupnosti, v združenem delu, v vzgojnoizo-braževalnem procesu in v drugih telesnokulturnih organizacijah;
—	pripravlja predloge ter usklajuje naloge s področja kadrovskih zadev;
—	pripravlja in obravnava osnutke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi statuta, poslovnika o delu skupščine, zborov skupščine, organov skupščine, organov skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov;
—	pripravlja kriterije za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v TKS. Ljubljana;
—	evidentira kadre za opravljanje funkcij in drugih zadolžitev v TKS Ljubljana:
—	pripravlja in usklajuje merila za podeljevanje priznanj v TKS Ljubljana in Zvezo telesnokulturnih organizacij Ljubljana;
—v pripravlja predloge dobitnikov priznanj in odlikovanj TKS Ljubljana in Zvezo telesnokulturnih organizacij Ljubljana in
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
39.	člen
Zaradi zagotavljanja ustreznih gradiv in priprav za samoupravno sporazumevanje, dogovarjanje in odločanje v skupščini TKS Ljubljana ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev, oblikujeta zbora skupščine naslednji stalni skupni delovni telesi:
—	komisijo za objekte ter
—	komisijo za telesnokulturne prireditve in mednarodno sodelovanje.
40.	člen
Stalni skupni delovni telesi:
—- pripravljata osnutke letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov svojega področja, pri tem zagotavljata tudi seznanitev z ustreznimi osnovami in postopke za pripravo programov;
—	pripravljata osnutke analiz razvojnih možnosti za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	pripravljata osnutke standardov, normativov in meril ter cen storitev za opravljanje dejavnosti v posameznih področjih;
—	opravljata druge naloge, ki jima jih poveri skupščina.
Poleg nalog iz tega člena pa opravljata komisiji še določene druge naloge iz 6. člena tega statuta, glede na dejavnost komisije.
41.	člen
Komisija za objekte:
pripravlja in usklajuje standarde, normative i in merila za uporabo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov in naprav v Ljubljani;
—	daje, pobude za pripravo in sprejem standardov za izgradnjo telesnokulturnih objektov v Ljubljani;
—	sooblikuje stališča za programiranje in financiranje izgradnje telesnokulturnih objektov v Ljubljani;
—	pripravlja za skupščino predloge usklajevanja programov izgradnje telesnokulturnih objektov v Ljubljani.
42.	člen
Komisija za telesnokulturne prireditve in mednarodno sodelovanje:
—	pripravlja predlog meril za opredelitev telesnokulturnih prireditev skupnega pomena v Ljubljani;
—	obravnava osnutek programa telesnokulturnih prireditev skupnega pomena in ga predlaga skupščini TKS Ljubljana;
—	pripravlja predloge velikih športnih prireditev v Ljubljani;
—	pripravlja programe mednarodnega sodelovanja s področja telesne kulture.
43.	člen
Skupna organa te 36. člena in stalni delovni telesi iz 39. člena, imajo praviloma po 6. članov, iz obeh zborov enako število. Zbora skupščine lahko to število v enakem sorazmerju tudi povečata.
44.	člen
Posebno sodišče združenega dela, ki je pristojno tudi za TKS Ljubljana, je ustanovljeno pr: Telesno-kulturni skupnosti Slovenije.
45.	člen
Zaradi usklajevanja dela dogovarjanja o skupnih
nalogah in izvajanja teh nalog ter za uresničevanje
skupnih ciljev, se s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja izobraževanja, otroškega varstva in zdravstvenega varstva ustanovijo skupni organi:
—	z iaobraževalno skupnostjo;
—	s skupnostjo otroškega varstva in
—	z zdravstveno skupnostjo.
4«. člen
O načinu oblikovanja skupnih organov iz 45. člena, številu članov teh organov, volitvi in odpoklicu članov, nalogah ih delovanju organov se v skladu z 22. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TKS Ljubljana in ustreznim določilom druge skupnosti, dogovorita skupnosti s posebnim medsebojnim sporazumom, skupščina TKS Ljubljana pa to sprejme z ustreznim sklepom.
47.	člen
Skupščina TKS Ljubljana lahko ustanovi za reševanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti še druga delovna telesa. Praviloma je v teh telesih enako število uporabnikov in izvajalcev. Občasna delovna telesa lahko oblikuje tudi posamezen zbor.
Skupščina oziroma zbor, posameznemu delovnemu telesu s sklepom določi:
—	nalogo, ki jo naj opravi in
—	rok za izdelavo naloge.
V.	SAMOUPRAVNI NADZOR
48.	člen
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o us-; tanovitvi TKS Ljubljana, njenega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih' sporazumov in drugih družbenih dogovorov v katerih je TKS Ljubljana udeležena;
—	izpolnjevanje sklepov organov TKS Ljubljana;
—	skladnost aktov in sklepov organov TKS Ljubljana s samoupravnimi dolžnostmi, odgovornostmi in pravicami TKS Ljubljana;
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi TKS Ljubljana;
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov TKS Ljubljana.
49.	člen
Odbor ima 5 članov s tem, da vsaka občinska telesnokulturna skupnost izvoli po 1 člana in 1 namestnika.
Mandat članov odbora in njihovih namestnikov je
enak mandatu delegatov za skupščino TKS Ljubljana.
50.	člen
Za člane odbora za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen, kdor po' zakonu ne more biti Izvoljen v delegacijo za samoupravne interesne skupnosti in tudi ne delavec, ki opravlja dela in naloge v delovni skupnosti TKS Ljubljana.
51.	člen
Člani odbora za samoupravni nadzor ne morejo biti delegirani v skupščino in njene skupne organe ter skupna delovna telesa.
Nihče ne more biti izvoljen za člana odbora za
samoupravni nadzor več kot dvakrat zaporedoma.
52.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom TKS Ljubljana za sprejem ustreznih ukrepov. Ima tudi pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora pregledajo poslovanje TKS Ljubljana. O tej zahtevi mora odbor za samoupravni nadzor seznaniti skupščino.
53.	člen
Organi TKS Ljubljana in delovna skupnost morajo dati odboru za samoupravni nadzor potrebne podatke v primeru pisne zahteve v roku 15 dni po prejemu zahteve.
V	primeru, da organi TKS Ljubljana in delovna skupnost ne izpolnjujejo zahtev odbora za samoupravni nadzor, ta o tem obvesti' skupščino. Ce ta ne ukrene ustrezno, odbor za samoupravni nadzor o tem obvesti Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
54.	člen
Odbor za samoupravni nadzor mora najmanj enkrat letno poročati skupščini TKS Ljubljana o svojem delu.
55 člen
Zakonitost poslovanja in dela TKS Ljubljana nadzoruje pristojni upravni organ mesta Ljubljane.
VI.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
56.	člen
TKS Ljubljana uresničuje aktivnosti in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na podlagi svojega obrambnega načrta v skladu z zakoni in s sklepi organov mesta Ljubljane Za načrtovanje, usmerjanje in spremljanje uresničevanja nalog s tega področja ima skupnost odbor za SLO in DS.
57.	člen
V	odbor izvoli vsaka občinska telesnokulturna skupnost Ljubljane po enega delegata, praviloma predsednika skupščine.
Člani odbora so praviloma po položaju še predsednik skupščine, predsednika zbora skupščine in vodja delovne skupnosti.
Odbor vodi predsednik skupščine TKS Ljubljane.
58.	člen
Odbor ima predvsem naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje načrt TKS Ljubljana za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	predlaga obrambne elemente v razvojnih načrtih in drugih splošnih aktih;
—	predlaga ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina TKS Ljubljana;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev v delovni skupnosti' TKS Ljubljana;
—	usmerja aktivnosti za uresničevanje varnostne kulture in družbene samozaščite ob prireditvah, tekmovanjih, potovanjih in v stikih s tujci;
—	opravlja druge naloge s področja splošne ljudske obrambe ih družbene samozaščite v skladu z zakonom in sklepi skupščine TKS Ljubljana.
59.	člen
Za imenovanje in odpoklic članov odbora, ki so voljeni kot delegati telesnokulturnih skupnosti ob-
čin, veljajo določila, kot za člane odbora za samoupravni nadzor v 49. m 50. členu tega statuta.
VII.	DELOVNA SKUPNOST
60.	člen
Za izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij občin in mesta je s posebnim samoupravnim aktom ustanovljena delovna skupnost.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in ustanovitelji.
Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek svoje delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvarja s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje prihodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo in ustanovitelji "delovne skupnosti na podlagi opravljenih storitev po sprejetem programu.
61.	člen
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka prejšnjega člena določa zlasti naslednje delovne naloge in opravila, ki jih opravljajo delavci delovne skupnosti za svoje ustanovitelje:
—	pripravljajo delovna gradiva za osnutke in predloge letnih in srednjeročnih planov, samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina;
—	skrbijo za informiranost;
—	pripravljajo osnutke in predloge poročil o uresničevanju planov ter analize;
—	organizirajo in opravljajo druga strokovna dela, ki izhajajo iz 6. člena tega statuta;
—	opravljajo finančno-računovodske naloge za ustanovitelje delovne skupnosti;
—	opravljajo administrativna in tehnična dela za ustanovitelje delovne skupnosti in za samo delovno skupnost.
62.	člen
Delo delavcev delovne skupnosti vodi in usklajuje vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina TKS Ljubljana potem, ko dobi mnenje sveta delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini TKS Ljubljana oziroma ustanoviteljem delovne skupnosti.
VIII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI TKS LJUBLJANA
63.	člen
S.	samoupravnimi splošnimi akti TKS Ljubljana se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov in organov TKS Ljubljana v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do drugih družbenih dejavnikov.
TKS Ljubljana ima:
—	samoupravni sporazum o ustanovitvi;
—	statut;
—	letne srednjeročne in dolgoročne plane;
—	poslovnik o delu svojih organov ter
—	druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje.
64.	člen
Odbor za SLO in DS ter odbor za samoupravni nadzor sprejemata poslovnik o svojem delu. Vse druge samoupravne splošne akte sprejema skupščina TKti Ljubljana, ki tudi določa njihovo objavo in veljavnost.
Skupnost objavi vse svoje samoupravne splošne akte v posebnem zborniku.
IX.	JAVNOST DELA
65.	člen
Delo TKS Ljubljana je javna
Seje skupščine in drugih organov so praviloma javne.	'
Skupščina in njeni organi lahko v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je podatke obravnavati kot tajne, zasedajo brez navzočnosti javnosti.
66.	člen
TKS Ljubljana mora zagotoviti redno in ustrezno obveščanje javnosti, še posebej o:
—	stanju in problematiki telesnokultume dejavnosti ter razvoju telesnokultume dejavnosti;
—	uresničevanju sprejete politike m samoupravnih odločitev v TKS Ljubljana;
—	delovanju delegatskega sistema;'
—	uporabi sredstev, združenih za telesno kulturo;
—	drugih pomembnih vprašanjih.
67.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	po delegatih v skupščini';
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih organov;
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja;
—	z drugimi oblikami obveščanja.
68.	člen
Za javnost dela skupščine so odgovorni predsea-nik skupščine, njegov namestnik in vodja delovne skupnosti.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Za razlago tega statuta je pristojna skupščina TKS Ljubljana. -
70.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po istem postopku, kot velja za njegov sprejem.
71.	člen
Ce TKS Ljublj"ana preneha z delom, preidejo vsa njena sredstva v upravljanje ustanoviteljem. O tem sklenejo ustanovitelji poseben sporazum.
72.	člen
Statut sprejme skupščina TKS Ljubljana na sejah obeh zborov.
Statut prične veljati, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Objavi se v Uradnem listu SRS in v delegatskih gradivih TKS Ljubljana.
73.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut, sprejet 31. maja 1978.
Ljubljana, marec 1983.
Predsednik TKS Ljubljana Vlado Gruden L r.
Predsednik zbora uporabnikov Franc Križanič L r.
Predsednica zbora izvajalcev Anica Mihorko 1. r.
1515.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD »Javna higiena« ob soodločanju delegatov uporabnikov na svoji seji, dne 22. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov
\
1.	člen
V sklepu o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 12/83) se spremeni cena za odvoz smeti' in odpadkov določena v 1. členu tako, da se glasi:
Cena za odvoz smeti in odpadkov (redni odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča) v višini 1,720 din mesečno od m* stanovanjske oziroma poslovne površine je določena takole:
Del cene za enostavno reprodukcijo	Del cene za razširjeno reprodukcijo (nabava mehanizacije)	Del cene za razširjeno reprodukcijo (izgrad. sanitarne deponije)	Cena skupaj
1,367	0,153	0,200	1,720
			
2.	člen
Ceno, sprejeto s tem sklepom, je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom št. IX/5-4 z dne 25. novembra 1983.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. novembra 1983.
Predsednik delavskega sveta TOZD Javna higiena Anton Vrezovnik 1 r.
1516.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 5. člena odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju Ljubljane (Uradni list SRS, št. 40/73 in
29/76), je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana«, TOZD »Zale«, Ljubljana, ob soodločanju delegatov uporabnikov na skupni seji dne 9. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenCga in gospodarskega dela novih objektov na Žalah ter prevoz pokojnikov
1. člen
Cene za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih ob-
jektov na Žalah, so naslednje:
A.	Klasični pokop
a)	opravila pred pogrebom
—	dela v zvezi s pokojnikom	780
—	izkop jame	1.680
b)	pogrebna opravila
—, pogrebno moštvo	1.345
—	zasutje jame '	420
c)	opravila po pogrebu
—	prva ureditev groba	255
d)	uporaba poslovitvenih objektov	2 400
e)	uporaba gospodarskega dela objektov 625
B.	Žarni pokop
a)	opravila pred pogrebom
—	dela v zvezi s pokojnikom	780
—	izkop jame	294
b)	pogrebna opravila
—	pogrebno moštvo	"	1.345
—	zasutje jame	84
c)	opravila po pogrebu
—	prva ureditev groba	111
d)	uporaba poslovitvenih objektov	2.400
e)	uporaba gospodarskega dela	objektov —
f)	upepelitev	4.460
C.	Cena upepelitve in storitev za tiste koristnike, ki se opravijo za druga pogrebna podjetja
a)	cena upepelitve	4.460
b)	cena za uporabo gospodarskega dela
objekta - enkratna uporaba	625
c)	cena za uporabo poslovitvenega dela
objekta - enkratna uporaba	2.400
2.	člen
Cene prevozov pokojnikov so naslednje:
A.	Avtofurgon mali
—	cena za kmzbrez spremljevalca	14,45
—	cena za km s spremljevalcem	21,10
.— cena na uro brez spremljevalca	258,10
—	cena	na	uro s spremljevalcem	376,75
—	cena	za	km za tujino	21,45
B.	Avtofurgon veliki
—	cena	za	km brez spremljevalca	16,40
—	cena	za	km s spremljevalcem	23,20
—	cena	na	uro brez spremljevalca	284,40
—	cena	ha	uro s spremljevalcem	402.35
—	cena za km za tujino	23,80
3.	člen
Materiali (oprema), k; se uporabljajo pri pogrebnih storitvah, se zaračunavajo po ceni materiala (opreme), ki ga izbere naročnik.
4.	člen
Cene sprejete s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane z odločbo št. IX;G-11 z dne 25. novembra 1983.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah za klasični in žarni pokop, upepelitev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Žalah ter kilometrino (Uradni list SRS, št. 16/83).
6.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. novembra 1983.
Predsednik delavskega sveta TOZD Zale Peter Klavs 1. r.
CELJE
1517.
Izvršni svet je na podlagi 11 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 23. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrtu Ostrožno - sever
1
Javno se razgrne predlog sprememb' in dopolnitev zazidalnega načrta Ostrožno - sever (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta).
Predlog sprememb in dopolnitev ZN je izdelal Zavod občine. Celje za planiranje in izgradnjo v juliju 1983 pod št. 40/82.
2
Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Ostrožno.
3
Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev ZN lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega delg ter druge organizacije in organi.
4
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-8(74-5
Celje, dne 23. novembra 1983.
Predsednijc Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
1518.
Izvršni svet SO Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS,
št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 23. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lisce
1
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lisee (v nadaljnjem besedilu: predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta), ki ga je pod št. proj. 134/81 v oktobru 1983 izdelal Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo.
2
Predlog sprememb zazidalnega načrta vsebuje tekstualni del, tangirana soglasja in grafične prikaze v merilu 1 :5000 in 1 : 1000. Predlog obravnava spremembe prometne ureditve in spremembo zahodne meje, kjer se nahaja trajnovarovano kmetijsko zemljišče.
3
Predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Savinja.
4
Pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
5
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St 350-13/68-5
Celje, dne 23. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
GROSUPLJE
1519.
Na podlagi 3., 6 in 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10 člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
23.	novembra 1983 sprejela
ODLOK
o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Grosuplje
1 člen
Za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena se štejejo:
1.	Oskrba naselij z vodo, ki obsega zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom;
2.	Odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadmh voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju,
—	odvajanje padavinskih voda v naseljih;
3.	Vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejanje, zb.ranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov ;z gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev;
4.	Urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in.drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo;
5.	Urejanje javnih parkirišč," dovoznih poti, peš poti, hodrfikov in drugih javnih poti v naselju;
6.	Javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javn h površin v naselju;
7.	Opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih in naseljih mestnega značaja ter primestnih naselij z javnimi prevoznimi sredstvi;
8.	Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	potrebne storitve,
—	stontve v zvezi z upepeljevanjem,
—	oddajanje prostorov za grobove v najem.
2.	člen
Poleg dejavnosti navedenih v 1 členu tega odloka se za komunalne dejavnosti posebnrga družbenega pomena na območju občine Grosuplje določijo tudi naslednje dejavnosti:
1.	Urejanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in reg.bnalne ceste,
.	2. Urejanie in vzdrževanje javnih kopališč,
3.	Opravljanje dimnikarskih storitev in urejanje dimnih emisij.
3.	člen
Po 2 členu opredeljene dejavnosti se glede na rabo in vrsto storitev določijo kot:
a)	komunalni objekti in naprave individua’ne rabe:
—	javna kopališča;
b)	komunalni objekti in naprave skupne rabe:
—	urejanje ulic. trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste.
4 člen
Komunalne dejavnosti po 1. in 2. členu tega odloka opravlja Komunalno podjetje OrosupMe ali krajevne skupnosti za svoje območje — razen opravljanje dimnikarske službe in opravljanje javnega mestnega prometa.
Komunalno dejavnost opravllania dimnikarske službe opravljajo samostojni obrtniki, opravljanje dejavnosti javnega mestnega prometa pa opravlja Integral Ljubljana.
5. člen
Razmejitev pristojnosti za varstvo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne, individualne rabe se uredi s samoupravnim sporazumom.
Sporazum iz prvega odstavka 5. člena tega odloka se sklene v roku treh mesecev od izdaje navodila po četrtem odstavku 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih.
■ 1. Individualni zasebni stanovanjski objekti:
a)	za priključitev na vodovod za vsako stanovanje
b)	za priključitev na kanalizacijo
2.	Družbeni stanovanjski objekti:
a) za priključitev na vodovod za vsako stanovanje
b) za priključitev na kanalizacijo
3.	Industrijski obrati, samostojne obrtne delavnice in drugi lokali, namenjeni za izvrševanje gospodarskih dejavnosti
a) za priključitev na vodovod — novo-gradnje ali razširitev kapacitet
15.000	din
20.000	din
220 din za m2 neto stanovanjske površine, najmanj pa 15.000 din na stanovanjsko enoto
300 din za m* neto stanovanjske površine, najmanj pa 20.000 din za stanovanjsko enoto
300 din za m2 pokrite poslovne površine, najmanj pa 30.000 din za objekte oziroma lokal
b) za priključitev na kanalizacijo
4. Vsi drugi objekti in poslovni prostori v stanovanjskih hišah
a) za priključitev na vodovod
b) za priključitev na kanalizacijo
5. Obrtne delavnice in drugi lokali — storitvene dejavnosti, opredeljene v družbenem planu:
a)	za priključitev na vodovod
b)	za priključitev na kanalizacijo
400 din za m2 pokrite poslovne površine, najmanj pa 40.000 din za objekte oziroma lokal
150 din za m2 koristne površine, najmanj pa
15.000	din za samostojni objekt oziroma poslovni prostor
200 din za m2 koristne površine, najmanj pa
20.000	din za samostojni objekt oziroma poslovni prostor
15.000	din
20.000	din
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-7/83
Grosuplje, dne 25. novembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r.
1520.
Na podlagi 46. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), drugega odstavka
24.	člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in 'zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine Grosuplje
1.	člen
2.	člen odloka o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe ha območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 16/77) se spremeni tako, da glasi:
Komunalne organizacije, ki upravljajo s komunalnimi objekti in napravami (vodovod, kanalizacija) Zaračunajo interesentom za priključitev na te objekte prispevke v naslednji višini:
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni, tako da se glasi:
Prispevek so investitorji dolžni plačati pred izdajo soglasja za priključitev, na račun upravljalca komunalnih naprav, ta pa ga morŠV odvesti na posebni račun Komunalne skupnosti občine Grosuplje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-9/83
Grosuplje, dne 25. novembra 1983.
Predsednik Skupščine občine I	Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
IDRIJA
1521.
Izvršni svet Skupščine občine Idrija je na podlagi
11.	in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. ■ 16/67, 27/72, 8/78) na svoji seji dne 24. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za »Grilčevo ulico«
1.	člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje »Grilčeve ulice«, ki ga je izdelal RPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. 751/83 v januarju' 1983.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je javno razgrnjen za 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS v prostorih oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Idrija.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti in občani.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-29/81
Idrija, dne 24. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r
1522.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 24. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Faletovše« v Idriji
1 člen
Za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se javno razgrne o mutek zazidalnega načrta za območje stanovanjske soseske »Faletovše« v Idriji, ki ga je izdela' RPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. 619/82 v septembru 1982.
2.	člen
Osnutek zazidalnega • načrta iz 1 člena bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urejanje prostora m varstvo okolja Skuoščine občine Idrija in prostoru krajevne skupnosti Idrija.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega, načrta podajo svoje pripombe in predloge občani, zainteresirane delovne in druge organizacije ter skupnosti.
4 člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St.. 350-1/82
Idrija, dne 24. novembra 1933.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r.
1523.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16'67. 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 24. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Žabja vas v Idriji
1.	člen
Za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se javno razgrne osnutek zazidalnega načrta Žabja vas v Idriji, ki ga je izdelal RPC TOZD Atelje za projektiranje Idrija pod št. 622/82 v marcu 1982.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in v prostorih Krajevne skupnosti Idrija.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko podajo pripombe k osnutku zazidalnega načrta vsi občani, zainteresirane delovne organizacije in. druge organizacije ter skupnosti.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/81
Idrija, dne 24. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl soc. 1. r.
KRANJ
1524.
Na podlagi 27., 38. in 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in na podlagi odloka o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SFRJ. št. 4 83) je delavski svet DO — Komunalno podjetje »Vodovod« p. o Kranj v razširjeni sestavi dne 15 novembra 1983 sprejel, Izvršni ^vet Skupščine mesta Ljubljana pa z odločbo št. 1097/2-83 dne 16. novembra 1983 potrdil
SKLEP
o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu območja Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj
1.	člen
Razširjeni delavski svet DO Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj je na svoji 24. seji dne 15. novembra 1983 sprejel sklep o ceni vode. Cena vode je
11,00	din/mS za enostavno in delno razširjeno reprodukcijo.
2.	člen
DO Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj prične zaračunavati dobavljeno vodo po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega naslednjega odčitka po vodomeru, pri pavšalnem obračunu od dneva uveljavitve tega sklepa.
3.	člen
V ceno iz 1. člena tega sklepa sta vključena:
— prispevek ob ceni za sanacijo vodonosnih območij v višini 0,50 din/mS
— del prispevka ob ceni za plačilo anuitet za razširjeno reprodukcijo v višini 0,77 din/m3, ki odpade na »Vodovod«; p. o. Kranj.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
DS DO Komunalno podjetje »Vodovod«; p. o. Kranj Jože Jenko 1. r.
LAŠKO
1525.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem, prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) je Skupščina občine Laško na seji zbora krajevnih skupnosti in zbbra združenega dela, dne 19. novembra 1983 sprejela
O D I. O K
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini
Laško
1.	člen	x
Odkup kmetijskih proizvodov, ki niso pridelani na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju dela, sredstev in zemlje ter dolgoročnih in kratkoročnih kooperacijskih pogodb, lahko opravljajo organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v na-daljnem besedilu: kupci).
2.	člen
Za velike potrošnike po 1. členu tega odloka se štejejo organizacije združenega dela in drugo družbene pravne osebe, ki kupujejo kmetijske pridelke za predelavo ali lastno porabo, kakor tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in kupujejo pridelke v količinah, ki so običajne za promet na debelo.
3.	člen
Kupci smejo odkupovati kmetijske pridelke iz prejšnjega člena samo v svojih poslovnih prostorih ali na za to določenih mestih (odkupne postaje prevzemna mesta, dogoni itd.), ki jih morajo prijaviti oddelku za inšpekcijske službe predno začnejo odkupovati kmetijske pridelke.
Odkupna mesta iz prejšnjega odstavka tega člena morajo dosedanji kupci, ki odkupujejo kmetijske proizvode, pridelane v neorganizirani proizvodnji, prijaviti oddelku za inšpekcijske službe v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka.
4i člen
Kupci, ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v neorganizirani proizvodnji v smislu 1. člena tega odloka, so dolžni prispevati sredstva Samoupravnemu skladu za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško, če so bili pridelki pridelani v občini Laško.
Osnova za plačevanje prispe\rka iz prejšnjega odstavka tega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
Prispevek znaša:
*
—	za teleta in mlado pitano govedo staro
do 36 mesecev	30
—	za ostalo govedo, prašiče, drobnice in
drugo živino	20
—	za ostale kmetijske proizvode	10
5.	člen
Kupec je dolžan plačati prispevek Samoupravnemu skladu za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane občine Laško v roku 30 dni od nakupa kmetijskih proizvodov. Zbrana sredstva iz prispevka so namenska in se smejo uporabljati le za pospeševanje kmetijstva v občini.
6.	člen
Kupci, ki odkupujejo kmetijske proizvode, pridelane v neorganizirani proizvodnji, so dolžni v odkupu voditi evidenco o vrsti, količini in vrednosti odkupljenih proizvodov. Kupci morajo vsakih šest mesecev obveščati inšpekcijske službe občine Laško o količinah odkupljenih kmetijskih proizvodov ter o višini odvedenih sredstev.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20 000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela oziroma drugo pravno osebo:
1.	če ne plača prispevka v določenem roku (5
člen),	|
2.	če ne vodi evidence o odkupljenih kmetijskih proizvodih (prvi odstavek 6. člena).
3.	če ne pošlje poročila pristojnim tnšpekčijšfcim' službam o količinah odkupljenih kmetijskih proizvodov ter o višini odvedenih sredstev (drugi odstavek 6. člena).
Z denarno kaznijo od 500 do 3 000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena,
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje posameznik, ki' samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
9.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o višini in načinu odvajanja prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, ki ga organizacije združenega dela in veliki potrošniki odvajajo pri nakupu kmetijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje (Uradni list SRS, št. 30/79, 1/80).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 330-1/83
Laško, dne 19. novembra 1983.
Predsedmk Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.

LITIJA
1526.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Skupščina občine Litija na 11. seji zbora združenega dela, dne 15. novembra 1983 in 1. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. novembra 1983, sprejela
ODLOK
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč predvidenih za izdelavo zazidalnega naičrta Praprošče GS 4/2
1.	člen
Zaradi nemotene izdelave zazidalnega načrta, s katerim bo urejena smotrna in urejena gradnja stanovanjskih in drugih spremljajočih objektov in zaradi sprejema odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč za območje Praprošč, za katero se predvideva izdelava zazidalnega načrta Praprošče GS. 4/2.
2.	člen
Meje predvidenega zazidalnega načrta, za katerega velja splošna prepoved po prejšnjem členu, so razvidne iz grafičnega prikaza na kopijah katastrskih načrtov, k; so sestavni del sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Litija o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Praprošče GS 4/2 (Uradni list SRS, št 37/83), obsega pa naslednja zemljišča ležeča v k. o Hotič: del 1328. del 1329, del 1330, del 1333/1, 1333/2, 1333/3, 1333/4. 1333/5, 1333/6, 1333/7, 1333/8. 1333/9. 1333/10. 1333/11. 1333/12, del 1333/13. 1333/14 1333/16'. 1333/17, 1333/18. 1333/19, 1334, 1334, 1336. 1337/1, 1337/2 1337/3, del 1338/1. 1338/3, 1338/4, 1338/6, 1338/7, 1338/12, 1338/13,	1338/14,	1343/30,	1408,	1409/1,	1409/2,
del 1410 del 1411. 1412, del 1413. del 1419/1, del 1419/2, del 1419/4, del 1420/3 in 1420/11.
3.	člen
Gradbeni objekt in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prezidavah ali obnavljati z dovoljenjem upravnega organa občine Litija, pristojnega za urbanizem.
4.	člen
Splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, opisanem v 2. členu tega odloka, velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, - ko bo pričel veljati odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno •; ditev, vendar pa ne dalj kot tri leta po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen i
Grafični prikaz območja na katero se nanaša spldš-na prepoved iz 1 člena je stalhb na vpogled občanom. orgahlzpcUsm združenega r' ‘ta m drugim organiza-c:’am in =kupnost’m na referatu za gradbene in lokacijske zadeve občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-1/83
Litija, dne 23. novembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1527.
Na podlagi 51. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in na podlagi 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/82) je Skupščina občine Litija na 11. seji zbora združenega dela, dne 15. novembra 1983 in 1. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. novembra 1983, sprejela
ODLOK
o pooblastitvi mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju občine Litija
1.	člen
Skupščina občine Litija pooblašča mestno upravo za inšpekcijske službe (v nadaljnjem besedilu: uprava), da opravlja naloge inšpekcijskega nadzora iz občinske pristojnosti na območju občine na naslednjih področjih:
1.	gozdarska inšpekcija
2.	elektroenergetska inšpekcija
3.	inšpekcija parnih kotlov
4.	gradbena inšpekcija
Pri izvajanju pooblastila Iz prvega odstavka tega člena mora uprava zagotavljati učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzora.
2.	člen
Za opravljanje nalog iz prejšnjega člena je uprava odgovorna Skupščini občine Litija.
3.	člen
Uprava bo opravljala inšpekcijski nadzor v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in po sprejetem letnem programu dela, potem pa bo skrbela tudi za izvajanje sprejete politike, sklep smernic- in priporočil Skupščine občine Litija.
4.	člen
Uprava izdela vsako leto najkasneje do 1. decembra letni program dela, v katerem navede vse naloge, ki jih bo opravila na območju občine Litija in to po posameznih področjih.
5.	člen
Uprava mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini občine Litija oziroma njenemu izvršnemu svetu o stanju in pojavih, ki jih je ugotovila pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva in o svojih ukrepih ter predlagati ukrepe, ki naj jih v zvezi z ugotovljenim stanjem sprejmeta Skupščina občine Litija in njen izvršni svet.
6.	člen
Skupščina občine Litija zagotavlja upravi sred- • stva za opravljanje inšpekcijskih nalog iz 1. člena na podlagi predračuna, ki ga v skladu s programom dela iz prejšnjega člena pripravlja uprava.
V	okviru sredstev iz prejšnjega odstavka zagotavlja Skupščina občine Litija sredstva za materialne stroške, sredstva opreme, sredstva za posebne namene in sredstva za dohodek delovne skupnosti.
7.	člen
V	sporazumu med Izvršnim svetom Skupščine občine Litija in upravo se podrobneje uredijo vprašanja zagotavljanja sredstev iz prejšnjega člena, druga vprašanja v zvezj z opravljanjem inšpekcijskega nadzora, na območju občine Litija ter pogoji za prenehanje opravljanja nalog iz 1. člena na območju občine Litija.
K sporazumu iz prejšnjega člena da soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
St. 039-1/83
Litija, dne 23. novembra 1983.
Predsednik	(
Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
1528.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi 11 m 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 24. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Litija — desni breg
1.	člen	,
Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta Litija — desni breg, katerega je izdelala tCOP Komunala Litija — Urbanistična služba pod št. 19/83.
2.	člen
Zazidalni načrt zajema območje, ki je med Zasavsko cesto, cesto Dolenjskega odreda, Grbinsko cesto, Levstikovo cesto, Pokopališko potjo, Valvazorjevim trgom in Trgom svobode.
3.	člen
Osnutek bo javno razgrnjen v prostprih Skupščine občine Litija, Jerebova 14 in v prostorih KOP komunala Litija, Pondviška cesta.
4.	člen
Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge orgapizacije in organi.
Rok za pripombe je 36 dni računajoč od dneva objave tega sklepa.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/83
Litija, dne 24. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Gesti Grošelj 1. r.
1529.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 24. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb Urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem
1.	člen
Javno se razgrne osnutek sprememb Urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem in sicer:
—	razširitev zazidalnega otoka v Praproščah
—	razširitev rezervata za centralno pokopališče v Šmartnem
—	ukinitev podaljška trase Brodarske ulice ter sprememba namembnosti pare. št. 200/4 k. o. Litija v gradbeno parcelo.
2.	člen
Osnutek navedenih sprememb bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova 14 in KOP »Komunala« Litija, Ponoviška cesta.
3.	člen
Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/83
Litija, dne 24. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine '	’	Litija
Gusti Grošelj 1. r.
Ljubljana center
1530.
Na podlagi 1. odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) sprejemajo Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Skupnost otroškega varstva občine Center, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Center, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Skupnosti otroške-
/
ga varstva občine Ljubljana Center, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enoti v občini Ljubljana Center, Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center in Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice).
2.	člen
V	skupnosti socialnega varstva klavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usilclajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Center.
3.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno-varstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnjem besedilu: drugih skupnostih).
4.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center se skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter drugimi skupnostmi mesta Ljubljane povezuje v Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane.
V	skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane se sprejemajo skupna izhodišča za uresničevanje politike in programov socialnega varstva na območju mesta Ljubljane.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center se skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih ■ skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
V	Skupnosti socialnega varstva Slovenije se sprejemajo skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva in usklajujejo zlasti:
—	prednostne naloge socialnega varstva v SR Sloveniji,
—	programi dela, ki so skupnega pomena za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji ter osnove in merila za njihovo uresničevanje,
—	skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne,
—	izhodišča za načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter usposabljanja in zaposlovanja odraslih invalidnih oseb,
—	izhodišča za vodenje enotne evidence o socialnih dajatvah in prejemnikih socialnih dajatev in za
spremljanje učinkov sprejetih osnov in meril za uveljavljanje socialnih pravic glede na 'Socialne razmere posameznika in njegove družine ter glede na družbeni pomen, ki jih imajo socialne dajatve v izgrajevanju sistema celovitega socialnega varstva,
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za republiške skupnosti s področja socialnega varstva,
—	pobude za raziskave na posameznih področjih socialnega varstva in spremljanje rezultatov raziskav,
—	izhodišča za preprečevanje vzrokov za odpravljanje posledic alkoholizma ter drugih zasvojenosti.
6.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave,' zakonov, družbenih dogovorov, tega sporazuma in drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti.
Ime skupnosti je: »Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center.«
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Adamič Lundrovo nabrežje 2.
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
7.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in program socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljubljana Center.
V	skupnosti socialnega varstva se oblikujejo in usklajujejo:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne;
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic;
—	programi za usposabljanje, varstvo in zaposlovanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb;
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč;
—	minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev;
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov;
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k - stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom;
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine;
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti;
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti;
—	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice;
—	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
8.	člen
V skupnosti socialnega varstva se s posameznih področij na območju občine usklajujejo zlasti:
1.	s področja socialnega skrbstva:	,
—	kriteriji za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči kot edinega ali dopolnilnega vira za preživljanje in višino teh pomoči;
—	osnove in merila za izpolnjevanje obveznosti preživljanja staršev do otrok in otrok do staršev;
2.	s področja družbenega varstva otrok:
—	'kupna izhodišča za uveljavljanje dajatev družinam za vzdrževanje otrok in način valorizacije teh dajatev,
—	osnove za nadomestila osebnih dohodkov materam v času p-orodniškega dopusta ter način valorizacije teh nadomestil,
—	programi družbenega varstva težje prizadetih otrok in mladine;
3 s področja zaposlovanja:
—	pogoji za uveljavljanje pravic do denarnega nadomestila in do denarne pomoči,
—	pogoji za uveljavljanje pravice do priprave na zaposlitev brezposelnih oseb in že zaposlenih delavcev ter višina in obseg materialne pomoči ter drugi socialno varstveni ukrepi,
—	pogoji za uveljavljanje pravice do priprave na zaposlitev z usposabljanjem in zaposlovanjem že zaposlenih in brezposelnih invalidnih oseb in višina materialnih pomoči ter drugi socialno varstveni ukrepi,
—	pogoji za zaposlovanje in minimalni standardi za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev z organom za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma ter ukrepi za uveljav.tev minimalnih standardov;
4- s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka,
—	kriteriji za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo,
—	ukrepi v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem delovnih invalidov;
5.	s področja stanovanjskega gospodarstva:
—	merila za delno nadomeščanje stanarin,
—	minimalni standardi za stanovanja, namenjena invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo nespo-rcobnim občanom, družinam z večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi skupnim: dohodki ne morejo razrešiti svojega ' njskega vprašanja,
—	osnove in merila za p	cv stanovanj, zgra-
jenih iz sredstev družbene pom^-..
III.	PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
9.	člen
V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice 11 druge skupnosti, v katerih se delavci, drugi delovni | udje in občani sporazumevajo o uresničevanju social-io-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokov-t ih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana, bri tem se sporazumejo:
—	katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne
podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
—	katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo ustanoviteljice Ih druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana.
11.	člen
V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti:
—	socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg socialno-varstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila, po katerih se bddo uveljavljale socialno-varstvene pravice,
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge ha področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
12.	člen
Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma,
oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
—	obseg sočialno-varstvenih pravic ter pogojev in načine njihovega uresničevanja,
—	merila za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pravic,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
13.	člen
Ce ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne izvaja usklajenih socialnovarstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, jo skupnost socialnega varstva opozori o tem.
Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzame stališča o opozorilu in o tem obvesti skupnost socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva v primeru nadaljnjega neustreznega ravnanja ustanoviteljice oziroma druge skupnosti obvesti o tem temeljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in prek sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje usklajenih socialno-varstvenih elementov.
14.	člen
Postopek planiranja in usklajevanja socialno-varstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva.	‘
IV.	UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
a) Skupščina
15.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic iz vrst uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino skupnosti sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov.
Način delegiranja delegatov v skupščino določajo ustanoviteljice v svojih samoupravnih splošnih aktih.
16.	člen
Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz socialno-varstvenih delov programov druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
17.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialno.varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje,
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,
—	usklajuje prbgrame razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine.
—	opredeljuje skupne prenosne nalog* socialnega varstva v obč.ni ;n spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva.
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in.akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstvi n upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost.
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in nje-
govega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva,	,
—	voli delegate za zasedanje skupščin Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in Skupnosti socialnega varstva Slovenile,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti socialnega varstva.
IR. člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialnovarstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno-varstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih skupno?'' pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah.
19.	člen
Skupščina enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zaposlovanje in socialno varnost brezposelnih, družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva, ‘ družinska razmerja in zakonsko zvezo, socialno varnost borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne in druga vprašanja s teh področij.
Kadar skupščina skupnosti odloča enakopravno z zborom združenega dela ih zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine občine Ljubljana Center.
20.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča . večina delegatov ustanoviteljic.
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
21.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov usta-noc.teljic je p •u-eben tudi :>b sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar se v skupščini usklajujejo programi dela na posamezrVh področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne social-no-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
22.	člpn
Če ni pr1 šlo do sprejema sklepa, stališča,, priporočila al mnenja oziroma samoupravnega splošnega, akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imenovanja po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljic -mi usklajevalni postopek kot ga določa statut skupnosti.
Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja o zadevi, ki jo je skupščini predložila druga skupnost, sode!ule v usklajevalnem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost.
Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje In bi bila s tem bistveno ogrožena uresničitev posameznih	socialno-varstvenih	delov programov,
predlaga skupnost socialnega varstva Skupščini občine Ljubljana Center, naj začasno uredi to vprašanje.
b) Skupni organi
23.	člen
Za izvrševanje skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne in občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic; za Izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo, tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov te skupnosti.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
24.	člen
Stalni skupni organi skupščine so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,	j
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov;
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva;
—	komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ter za splošne in administrativne zadeve.
25.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev.
26.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov spremlja izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje tei pripravlja predloge za izdajo soglasij za ustanovitev invalidskih delavnic, sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi in obravnava druge zadeve s področja socialne varnosti invalidov.
27.	člen
Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialno-varstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
28 člen
Komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ter za splošne in administrativne zadeve pripravlja samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva, spremlja pripravo zakonov s področja socialnega varstva, svetuje skupščini skupnosti socialnega varstva v pravnih zadevah, obravnava vprašanja tekočega poslovanja, problematiko združevanja in razporejanja sredstev skupnosti socialnega varstva, razmerja do strokovne službe in druga organizacijska in normativna vprašanja teč druge splošne in administrativne zadeve.
29.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne in občasne skupne organe za proučevanje določenih vprašanj ali izvrševanje določenih nalog ali sklepov.
30.	člen
Sestavo in način dela skupnih organov podrobneje določata statut in poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA
IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
31.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občinske samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva in za organizacijo in de-
lovanje skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah	<
Predsednika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic.
32.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
33.	člen
V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) prilagodi skupnost socialnega varstva svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
34.	člen
Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnim1 skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi, organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
35.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah v okviru občinske skupnosti socialnega varstva zagotovijo materialne pogoje za delo vseh skupščin socialnega varstva (občinske, mestne in republiške), njenih organov in za opravljanje strokovnih opravil.
Ustanoviteljice na osnovi delovnega načrta občinske skupnosti socialnega varstva vsako leto s posebnim samoupravnim sporazumom 'določijo višino sredstev potrebnih za delovanje vseh skupščin skupnosti socialnega varstva.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
36.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih m tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, sklene delovna skupnost socialnega varstva, skupaj z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Ljubljana Center, s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Center kot upravnim organom, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
S sporazumom iz prvega odstavka se določijo strokovne, upravne in druge naloge, ki jih bo upravni organ opravljal za posamezno samoupravno interesno skupnost, način vrednotenja tega dela, planiranje, odgovornost za opravljanje-vdel in vpliv samoupravnih interesnih skupnosti na izvajanje del.
Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
37.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva daje soglasje k letnemu planskemu aktu, ki ga pripravi delovna skupnost upravnega organa Soglasje daje tudi na posamezna določila razvida del in nalog delovne skupnosti upravnega organa, ki se med drugim nana-
šajo na število zaposlenih, organizacijo dela, zaključni račun in sicer na tisti de^, ki se nanaša na delo po samoupravnem sporazumu iz prejšnjega člena.
VIII.	NADZORSTVO
38.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in skupnih organih.
39.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem skupnih organov ter strokovne službe opravlja odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
Predsednika in člane odbora izvolijo ustanoviteljice.
40.	člen	i
Natančnejše do'očbe o sestavi in delu, odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik.
IX.	RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC IN DO DRUGIH SKUPNOSTI, DO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER IN DO DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
41.	člen
Skupnost socialnega varstva daje ustanoviteljicam in drugim skupnostim pobude za sporazumevanje in dogovarjanje o enotni politiki socialnega varstva ter usklajeno izvajanje posameznih nalog s tega področja, obravnava osnutke in predloge zakonov in uvršča na lastno pobudo ali na predlog občinskih skupnosti na seje svoje skupščine vprašanja, ki zadevajo socialno politiko in socialno varstvo.
42.	člen
Skupnost socialnega varstva redno obvešča ustanoviteljice o uresničevanju delovnega načrta skupnosti socialnega varstva in o njenih pobudah v SkupŠL.ni občine Ljubljana Center ter drugih skupnosti ter poroča o problematiki s področja socialnega varstva.
43.	člen
Skupnost socialnega varstva obravnava priporočila in mnenja Skupščine občine Ljubljana Center in jo obvešča o problematiki socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva sodeluje pri delu Skupščine občine Ljubljana Center prek svojih predstavnikov ter daje pobude za obravnavanje določenih vprašanj.
44.	člen
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje skupnost socialnega varstva tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ter društvi.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo ustanoviteljice.
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Ljubljana Center in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Ustanoviteljice
Skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center je na 11. seji dne 6. 7. 1983 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
Vseh pet ustanoviteljic je podpisalo samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center in je s tem sklenjen.
Predsednica skupščine Sonja Makarovič 1. r.
1531.
Na podlagi 10. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 38/83) je skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center na svoji 10. seji dne 11. maja 1981 sprejela
STATUT
Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovile Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Center. Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Center in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center.
2.	člen
Skupnost socialnega varstva je bila ustanovljena zato, da bi delavci, drugi delovni ljudje ih občani v njej oblikovali, usklajevali in spremljali uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajevali programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, dsnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajevali in oblikovali osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljali enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Ljubljana Center.
3.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center se skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter drugimi skupnostmi mesta Ljubljane povezuje v Skupnost socialnega varstva mesta Ljubljane.
V Skupposti socialnega varstva mesta Ljubljane, se sprejemajo skupna izhodišča za uresničevanje politike in programov socialnega varstva na območju mesta Ljubljane.
•	4. člen
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji, skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s. Skupnostjo
Socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR' Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
5.	člen
Skupnost socialnega varstva deluje v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
6.	člen
Skupnost socialnega varstva je pravna oseba.
Ime skupnosti socialnega varstva je: »Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Centeri-.
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ljubljani, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
Skupnost socialnega varstva ima pečat okrogle oblike z besedilom: »Skupnost socialnega varstva občine Ljubljana Center«.
II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
7.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politiko in programe socialnega varstva, dogo-v v ja j o prioritetne naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine Ljubljana Center.
V	skupnosli socialnega varstva se določajo in usklajujejo zlasti:
—	izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih invalidov voine;
—	programi za izgradnjo socialnih zavodov invalidskih delavnic;	1
—	načrtovanje in izvajanje u=posabijanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb,
—	kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč,
—	minimalni življenjski- standardi pri zaposlovanju delavcev.
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vzgojnovarstvenih organ zacij, osnovnih šol, domov učencev in študentov
ter socialnih zavodov,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika in družine,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samo-upravfie interesne skupnosti,
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas' odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti,
—	merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev,
—	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice.
—	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti.
8.	člen
V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo s posameznih področij zlasti:
1.	na področju socialnega skrbstva:
—	programe izgradnje in razvoja socialnih zavodov,
—	kriterije za sprejem občanov v socialne zavode,
—	osnove in merila za delno nadomestilo oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
—	osnove in merila za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči občanom,
—	programe razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov ter storitev,
—	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine,
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju,
—	naloge na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	osnove in merila za nudenje postpenalne pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor;
2.	na področju družbenega varstva otrok:.
—	programe varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojnovarstvenih zavodih ter v varstvenih družinah,
—	kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstvene organizacije,
—	skupna izhodišča za uveljavljanje dajatev družinam za vzdrževanje otrok ter način valorizacije teh dajatev,
—	osnove za nadomestila osebnih dohodkov materam v času porodniškega dopusta ter način valorizacije teh nadomestil,
3.	na področju zaposlovanja:
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	minimalne življenjske standarde pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za uveljavitev denarnih pomoči osebam v času brezposelnosti, višino pomoči ter druge socialno-varstvene ukrepe;
' 4. na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	osnove in merila za odmero varstvenega dodatka,
—	kriterije za določanje višine dodatka za pomoč in postrežbo,
—	ukrepe, ki zadevajo usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov;
5. na področju stanovanjskega gospodarstva:
—	kriterije za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
—	osnove in merila za delno nadomeščanje stanovanjskih najemnin,
—	minimalne standarde za stanovanja, namenie-• nih invalidom, borcem, starejšim občanom, za delo
nesposobnim občanom, družinam 7. večjim številom otrok in mladim družinam, ki s svojimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
9.	člep
Ko se delavci, drugi delovni ljudje in občani, v občinski izobraževalni skupnosti dogovarjajo o osnovah in merilih za delno nadomestitev stroškov prehrane v podaljšanem bivanju v osnovni šoli in v celodnevni osnovni šoli, jih poprej uskladijo v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Kadar se delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti dogovarjajo o osnovah za nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom za zdravstvene storitve, jih poprej uskladijo v skupnosti socialnega varstva.
11.	člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani usklajujejo skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev ter vojaških Invalidov in civilnih invalidov vojne.
V	skupnosti socialnega varstva usklajujejo programe in naloge s področja socialne varnosti borcev, ki jih uresničujejo Zdravstvena skupnost občine Ljubljana Center, Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije — enota v občini Ljubljana Center.
12.	člen
Skupnost socialnega varstva 'na podlagi usklajenih mnenj in programov Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Center in Zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji. i
IIL POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA t	SOCIALNO-VARSTVENIH ELEMENTOV
V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
Postopek planiranja
13.	člen
Postopek priprave samoupravnega sporazuma o usklajevanju socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana (v nadaljnjem besedilui priprava sporazuma) se začne na predlog ustanoviteljic in drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih tudi socialno-varstvene elemente (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). 7
14.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti v skladu s svojimi sklepi predlagajo način in roke za pripravo sporazuma v skupnosti socialnega varstva.
15.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva na podlagi predlogov ustanovitelj e in drug;h sla pnosti s sklepom določi način in rok za pripravo. Hkrati določi tudi skupni organ ki je odgovoren za pripravo sporazuma.
16.	člen
V	skupnem organu se ustanoviteljice in druge skupnosti dogovorijo o tem:
—	katere analize in drugo analitično-dokumenta-cijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšno enotno metodologijo naj bi pri .tem Oporabili,
—	katere strokovne podlage naj bi zavoljo najbolj smotrnega postopka pripravili skupno v skupnosti socialnega varstva.
17.	člen
Skupni organ spremlja oblikovanje skupnih strokovnih podlag in ocenjuje njihovo ustreznost.
18.	člen
Ustanoviteljice in druge skupnosti na podlagi strokovnih podlag, oblikujejo socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana.
19.	člen
Skupni organ pripravi samoupravni sporazum, s katerim ustanoviteljice in druge skupnosti, upoštevaje pri tem družbeno-ekonomske možnosti, 'uskladijo so-cialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, zlasti pa določijo:
—	obseg socialno-varstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic,
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere delavci, drugi delovni ljudje in občani združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
20.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva sprejme sporazum iz prejšnjega člena tega statuta, ga predloži skupščinam ustanoviteljic in drugih skupnosti v sprejem.
21.	člen
^kupni organ spremlja pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti ter ugotavlja njihovo skladnost s samoupravnim sporazumom iz 19. člena tega statuta.
Če skupni organ ugotovi, da samoupravni sporazum o temeljih plana posamezne ustanoviteljice ali druge skupnosti ni skladen s samoupravnim sporazumom iz 19. člena tega statuta, predlaga skupščini skupnosti socialnega varstva, naj izpelje usklajevalni postopek.
22.	člen ,
Če skupni organ ugotovi, da ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne upošteva usklajenih socialno-.varstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih 1 plana, jo opozori.
Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzema stališče do tega opozorila in ga sporoči skupnosti socialnega varstva.
Če skupnost socialnega varstva ugotovi nadaljnje neustrezno ravnanje ustanoviteljice oziroma druge skupnosti, obvesti o tem temeljne delegacije, družbeno-'poT-tične organizacije,-družbenega pravobranilca samoupravljanja in prek sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost. Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posamezni-
kom, ki naj zagotovijo, da bodo upoštevani usklajeni socialno-varstveni elementi.
Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov
23.	člen
Ko ustanoviteljice usklajujejo v skupnosti socialnega varstva programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialnovarstvene elemente v svojem programu dela.
24.	člen
Skupnost iz prejšnjega člena tega statuta mora poslati predlog za začetek postopka usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupnosti socialnega varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini.
Ce skupnost iz prejšnjega člena ne da pravočasno pobude za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, lahko postopek začne skupnost socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o roku in načinu obravnave predloga v organih skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo obravnavala predlog.
25.	člen
Predlog o usklajevalnem postopku obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki ga ocenijo, ugotovijo njegovo skladnost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve predloga ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu.
Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena obravmavati predlog uskladitve 'socialno-varstvenih elementov in o njem sprejeti' stališče.
26.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva obravnava stališče ustanoviteljic na seji in po obravnavi ugotovi če Ustanoviteljice soglašajo s predlogom.
Predlog je usklajen, če so dale soglasje vse ustanoviteljice.
27.. člen
Delegati ustanoviteljic, ki s predlogom ne soglašajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dopolnilno obrazložitev.
Če navkljub dopolnilnim obrazložitvam delegati ne morejo dati soglasja k predlogu, skupščina skupnosti socialnega varstva umakne predlog z dnevnega reda.
28.	člen
Ustanoviteljice so dolžne o predlogu ponovno razpravljati v roku 30 dni.
Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi, če je bilo doseženo soglasje.
29.	člen
Če tudi po ponovni obravnavi v skupščini skupnosti socialnega varstva ni prišlo do soglasja, skupščina obvesti ustanoviteljice, da stališč ni mogoče uskla--diti.	<
Če bi bilo zavoljo neusklajenih stališč bistveno ogroženo uresničevanje socialno-varstvenih delo* pro-
gramov, skupnost socialnega varstva predlaga Skup-ščim občine Ljubljana Center, naj začasno uredi to vprašanje.
30.	člen
Ko skupščina skupnosti socialnega varstva usklajuje zadeve, ki so v pristojnosti druge skupnosti, se
postopek začne na predlog druge skupnosti ali na pobudo skupnosti socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva lahko pred obravnavo zadeve zaprosi pristojne skupnosti za potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo pristojni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, skupnost socialnega varstva pošlje v obravnavo ustanoviteljicam.
Če na tak predlog ne dajo soglasja vse ustanoviteljice, se smiselno uporabljajo določbe 27., 28. in 29. -člena tega statuta.
IV.	SKUPŠČINA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA IN SKUPNI ORGANI
Pooblastila in odgovornosti skupščine
31.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščina ima naslednja pooblastila in bdgovor-nosti:
—- usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo uresničevanje,
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine Ljubljana Center,
—	določa skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega uresničevanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne' akte skupnosti socialnega varstva,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava finančno poslovanje skupnosti socialnega varstva in sklepa o njem ter upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva,
—	voli delegate za zasedanje skupščin Skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
32.	člen
Skupščina enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center sprejema odloke in druge splošne akte, ki zadevajo zaposlovanje in socialno varnost brezposelnih, družbeno varstvo otrok, socialno skrbstvo, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, temelje
stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva, družinska razmerja in zakonsko zvezo, socialno varnost borcev, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne ter drugih vprašanj s teh področij.
33.	člen	•
Ko skupščina odloča enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe poslovnika Skupščine občine Ljubljana Center.
Sestava skupščine ■ 34. člen
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic iz vrst uporabnikov in izvajalcev.
Način delegiranja delegatov v skupščino in skupne organe ter način njihovega odpoklica določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih ustanoviteljice.
35.	člen
Skupščino sestavlja 30 delegatov.
Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov.
Ko skupščina obravnava posamezna vprašanja iz socialno-varstvenih delov programov druge skupnosti, sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini
36.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ta statut in poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva, zlasti pa:
—	da se udeležujejo sej skupščine in da na sej ah izražajo stališča skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v občini Ljubljana Center,
—	da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in skupnih organov,
—	da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in skupnih organov.
37.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale.
Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale.
Predsednik skupščine
38.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dve leti, pri čemer ju lahko izvoli za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
39.	člen
Predsednik akopščinc:
—	predstavlja In zastopa skupnost socialnega varstva,
—	sklicuje ia vodi seje skupščina.
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
40.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine skupnosti socialnega varstva.
Predsednik skupščine je za svoje delo odaovoren skupščini.
41.	člen
Namestnik predsednika skupščine:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog,
—	opTavlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
Postopek sklicevanja sej
42.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
43.	člen
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na svojo pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge. občinske skupnosti.
• Zavoljo enotnega uresničevanja socialno varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, kar velja zlasti za pripravo in usklajevanje izhodišč za socialno varstvene dele programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti, za določanje prednostnih nalog pa tudi za druge naloge.
44.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine.
Seja skupščine mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Če je seja skupščine zaradi objektivnih razlogov sklicana v krajšem roku, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
Sprejemanje odločitev v skupščini
45.	člen
Sklep, stališče, priporočilo ali mnenje skupščine je sprejet, če se tako sporazume večina delegatov vseh ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma . ob izvolitvah ali imenovanjih.
Ko skupščina usklajuje programe dela na posameznih , področjih socialnega varstva, socialno- varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in druge socialno-varstvene korektive, je za sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic.
4«. člen
Ce ni bil sprejet sklep, stališče, priporočilo, mnenje ali samoupravni splošni akt, se na predlog predsednika skupščine zadeva, o kateri se delegati
mogli sporazumeti, umakne z dnevnega reda skupščine in se začne usklajevalni postopek.
«
47.	člen
Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta.
Skupni organi
48.	člen
Za opravljanje stalnih nalog ter za izpolnjevanje sprejetih sklepov, oblikujejo ustanoviteljice stalne ati občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic; za opravljanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov te. skupnosti.
Predsednike in člane skupnih organov izvoli- skupščina za dobo štirih let.
49.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.	-
50.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
Skupni organ sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
51.	člen
Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed članov organa.
Predsednik skupnega organa opravlja zlasti tele zadeve:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa,
—	podpisuje sklepe skupnega organa,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupnega organa in skupščine-,
—	opravlja druge naloge, za katere sta ga pooblastila skupni organ in skupščina.
52.	člen
Podrobnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
53.	člen
Stalm skupni organi skupščine skupnosti so:
—	koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev,
—	komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov,
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
—	komišija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ter za splošne in adrrrn' '“vne zadeve.
54.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev:
—	razpravlja o vprašanjih socialne varnosti in usklajuje stališča in ukrepe posameznih' interesnih skupnosti, ki zagotavljajo socialno varnost borcev,
—	predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev,
—	proučuje socialne probleme borcev, ki nastajajo zlasti zavoljo starosti, bolezni in drugih težjih okoliščin, in oblike družbene skrbi za te skupine borcev,
—	sodeluje z ustanocnteljicami in z drugimi skupnostmi in njihovimi organi pri reševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji različnih dejavnosti s tem v zvezi.
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice.
Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev ima sedem članov, sestavljajo pa ga delegati Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center, »Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — enota v občini Ljubljana Center in Občinskegd odbora Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Center.
55.	člen
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov:
—	spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za. delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje ter programe dela invalidskih organizacij in društev,
—- pripravlja predloga za izdajo soglasij o ustanovitvi invalidskih delavnic in zavodov za uspošabljanje, ki jih je dolžna izdati skupnost socialnega varstva,
—	pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide,
—	sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi ter z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri reševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov,
—	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja.
Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov ima devet članov, sestavljajo pa jo delegati ustanoviteljic ter Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Center, Zdravstvene skupnos-ti občine Ljubljana Center in invalidskih organizacij.
50. člen
Komisija za tišklaj vanje programov socialnega varstva:
—	pripravlja osnutke in predloge samoupravnih sporazumov o usklajevanju socialno varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov ustanoviteljic in drugih skupnosti,
—	spremlja oblikovanje- in uresničevanje programov občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov v občini Ljubljana Center,
—- sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi socialno-varstvenih delov programov,
—	pripravlja predloge' Za usklaievartle prbvramov.
—	pripravlja predloge za dulcCiev prednostnih nalog socialnega varstva,
—	oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic,
—	proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izvedbo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost posameznih ukrepov socialnega varstva,
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v občini glede vprašanj, ki so povezana s 'programi socialnega varstva,
—	opravlja druge naloge s svojega delovnega področja
Komisija ima sedem članov.
57.	člen
Komisija za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ter za splošne_ in administrativne zadeve:
—	pripravlja osnutke in predloge sklepov in samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava osnutke in predloge odlokov, ki jih skupščina sprejema enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center ter daje predloge in izreka mnenja o teh dokumentih,
—	razpravlja o osnutkih in predlogih zakonov, ki so pomembni za področje socialnega varstva,
—	pripravlja predloge za obvezrto razlago samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine,
—	svetuje skupščini in skufmim organom v pravnih zadevah,
—	obravnava programe dela in zadeve tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva.
—	obravnava problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava razmerja do strokovne službe,
— Obravnava druga organizacijska in normativna vprašanja s področij socialnega varstva,
—	obravnava druge splošne in administrativne y zadeve.
Komfsija za samoupravno organiziranost in# normativno dejavnost ter za splošne in administrativne zadeve ima devet članov.
58.	čien
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog in sklepov.
V.	ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA
IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
59.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
—	spi-ejehnii In dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti socialnega varstva v razmerah
neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah z obrambnimi načrti kom Tej a za družbene dejavnosti občine Ljubljana Center, ustanoviteljic in drugih občinskih skupnosti, društev ter družbenih organizacij, ki delajo na področju socialnega varstva,
—	sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva; ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere,
—	v soglasju s pristojnimi občinskimi upravnimi organi določa člane odbora za opravljanje posebno zaupnih del pri pripravah za ljudsko obrambo.
60.	čleh
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima sedem članov, ki jih izvoli skupščina izmed
delegatov ustanoviteljic za dobo štirih let; po položaju so člani odbora še predsednik skupščine, predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja socialne varnosti borcev in predsednik komisije za samoupravno organiziranost in normativno dejavnost ter za splošne in administrativne zadeve.
Predsednik odbora je predsednik skupščine.
61.	člen
Ce bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna ne\'arnost, vojna) skupnost socialnega varstva prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno 'za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
62.	člen
Skupnost socialnega varstva se za- usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
63.	člen
Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za njeno delo v jzjemmh razmerah.
VI.	SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
64.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani prek ustanoviteljic zagotovijo materialne pogoje za delo vseh skupščin skupnosti socialnega varstva (občinske, mestne in republiške), skupnih organov in za opravljanje strokovnih opravil.
Ustanoviteljice na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva vsako leto s posebnim samoupravnim sporazumom določijo višino sredstev, potrebnih za delovanje vseh skupščin skupnosti. sojinega varstva.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
65.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, sklene skupnost socialnega varstva skupaj z zainteresiranimi
samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Ljubljana Center s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Center kot upravnim organom, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Zagotovitev določenih opravil »i skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo
skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom.
66.	člen
Strokovna služba:
—	neposredno izpolnjuje sklepe in odločitve skupščine in skupnih organov,
—	pripravlja informacije in poročila,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov, mnenj in poročil ter stališč skupnosti socialnega varstva,
—	opravlja administrativna in strokovna dela za skupščino in skupne organe, .
—	opravlja druge tekoče zadeve za skupnost socialnega varstva.
67.	člen
Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega Varstva in njeno strokovno službo urejajo posebni samoupravni sporazumi.,
68.	člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva daje soglasje k letnemu planskemu aktu, ki ga pripravi de-, lovna skupnost upravnega organa. Soglasje daje tudi na posamezna določila razvida del in nalog delovne ‘skupnosti upravnega organa, ki se med drugim nanašajo na število zaposlenih, organizacijo dela, zaključni račun, in sicer na tisti del, ki se nanaša na delo po samoupravnem sporazumu iz prejšnjega člena.
VIII.	NADZORSTVO
69.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva prek svojih delegatov v skupščini in skupnih organih.
70.	člen
Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole:
—	nadzira uresničevanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva.
—	nadzira uporabo sredstev, s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva,
—	nadzira delo skupnih organov,
—	nadzira delo strokovne službe,
—	opravlja druge zadeve.
71.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov, ki jih izvolijo ustanoviteljice za dobo štirih
72.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko določi način svojega delovanja s poslovnikom.
IX.	JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
. 73. člen
Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in skupnih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice do odločanja.
74.	člen
Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delu skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v občini, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala ter o drugih zadevah, ki so pomembne za delo ustanoviteljic.
75.	člen
Obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva poteka:
—	prek delegatov v skupščini,
—	prek pismenih gradiv za seje skupščine in skupnih organov,
—	prek sredstev javnega obveščanja in
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine.
Za redno obveščanje javnosti o delu skupnosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76.	člen '
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina.
77.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb je pristojna skupščina.
78.	člen
Ta statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Ljubljana Center in je objavljen v Uradnem listu SRS.
Predsednica skupščine Sonja Makarovič 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1532.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni Ust SRS, št. 39/79 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 21. novembra 1983 m na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni skupni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1983 znašajo
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	sredstva nad dogovorjeno porabo
2.	člen
V	drugem odstavku 3. člena se odstotek 26,83 %> nadomesti s 27,78 % in znesek 82,928.000 din z zneskoma 85^96.000 dia.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov tn posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka.
din
326,264.000
224,247.000
2,669.000
85.596.000
13.752.000
4.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 400-14/82-01
Ljubljana, dne 23. novembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
Bilanca rebalansiranih prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983
Grupa
kontov
Skupaj
din
Grupa
kontov
Skupaj
din
Prihodki od davkov od osebnih dohodkov	183,330.000
Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic	83,237 000
Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov	23,215.000 * 1 2 3 4
75
77
40	Sredstva za delo upravnih organov 60,916000
41	Sredstva za posebne namene in druge namene upravnih organov	13,763.000
42	Sredstva za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito	9,381.000
43	Sredstva za spodbujanje razvoja intervencije v gospodarstvu in spod. hitrejšega razvoja gospodarsko manj
Prihodki od taks	18,562.000		razvitih območij	20 460.000
Prihodki po posebnih predpisih, prihodki od orgenov in organizacij DPS in drugi prihodk!	17,920 000	44 45	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnost;	130,667 000 13,361.000
	• , '	46 47 48	Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev rezerv Drug odhodki	45,085.000 5.732 000 26 899.000
Skupaj prihodki	326.2G4 000		Skupaj odhodki	326,2o4 UU0
1533.			5. člen	
Na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 194 člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega deia dne 21 novembra 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema, obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na branjenem območju.
2.	člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 2,35 “/o od katastrskega dohodka.
3.	člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
4.	člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja in pobira občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve, po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov.
Prispevek po stopnji, določeni v 2. členu tega odloka, se plačuje od 1. 1. 1984 dalje.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objaVi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/83-01
Ljubljana, dne 22 novembra 1983,
Predsednik Skupščine občine.
x	Ljubljana. Moste-Polje
Njko Lukež L r.
LJUBLJANA SISKA 1534.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška* (Uradni'list SRS št. 2/78, 3/81, 8/82) sta zbor združenega dela- na 19 seji dne 27. oktobra 1983 in zbor krajevnih skupnosti na 18. seji dne 27. oktobra 1933 sprejela
ODLOK
o razglasitvi zgodovinskih spomenikov na območju občine Ljubljana Šiška
1. člen
Za zgodovinske spomenike I. in II. varstvene stopnje, se razglasijo naslednji deli kulturne dediščine iz obdobja delavskega gibanja pred letom 1941, narodnoosvobodilne vojne in socialistične izgradnje ter T.
svetovne vojne na območju občine Ljubljana Šiška:
Pl
E
£> ”
Pl
O-a Z1
11?
= •5
!
I
5
r”
£S
S
l!
1
I
1
o
E'
tu
S
o
o
in
u
c
' 3
1 >
<f!
^ s
o 3
^ E
1 i:
O
a,
M
! o
I -S
i <r
! g
n
"5
a
>
'g
II
o
O
£
<D
£
c
S-
5
t
o S
M _ O (u
6	m
i
s-Es
ali
5 F E
5>i
.i a 2 - "£ a e; -s
s 2l
>N
2 ^ ^ v
a T3 ^-i ^z:
o
O
ii
m ai
‘1 S
e
o
o
-‘l
s J.
u g
^ £
o >
I
O
c
Z3
m
C/3
£
-E
i
u
S
a
r#<
eo
u
O
^2
=
£
£
u
>53
CS
P4
to
N
d)
C
C3
>
T3
03
U
>53
ra
ti

s
C5
ti
4
§ S o
bo
s L
I S 2
>U
FŽid)-
_	_	p	o	>	C5
u	O Vr'	ti	O	CJ	ti	o	O
£2,	^ >	CO	£2,	u	GO	D,	c<l
p .5
E
o
•a
>1
!1
>%
03
ti
d)
ti
'3
£
CC
O
I
£
rO
T3
o;
db
C
lu
£
ca
O
<	l
O ca
<n ti O
a i
<	I
33 °
M
K
. Š
gl
I
> 5
o :B n *>
S
6)
ti
ti?
d)
£
CO
O
ti
N
<C
£
«5
‘E
1
d>
ti £
iEs
is«-
» ca ti? ^2 d> £ s £
Sso
< S Bi, M £ N O ns „
fcd "S ;s
te
•S .
fl)
«.a
e |
l5
S M
Q 33
_c
'dJ
E
U
CO
i
1
1
I
^r
r?
Gl
6)
C
o
£
ca
O
5
t>
a
3 £
ti ti?
TJ
< §,> ^ O ^ 5
S Sp s«i S > s
a o o Mas
I
o <u
•S S ^ -n
%U'Š e 'i"
O g BC
O a 2
I
r-l
CD
O
1
d.
t/2
cc
U
<Q
O
a
a
c
M
cti
Z
>
">
o
e
m
ca ^
lig
|!^
a «
J §1 "E S 1 s g ,u
.O M > > S
a o 2 ° 5
C/2 P< bj) ua U3
ca
_ > £ S
ca 22 c
T3 ca o £ >
c
1
ee
Xfl
5
ca
5
3
'5
1
i
?*
I
«
Bi
N
IH
a
o
a
o
>
M
!2
H
S
o
a
M
I
1
S
«w CC CO
p
ra -§
g 2
s
•g ▻ s
O D
c m E
■a
BC
33 S
sl
S 2
tH >
'o 5 F 5
pl.?
1
o
E
u
E
3
ra ra c ^
— BJ3
C o
M £
ra o
1 >
P
i
tl
ca
u
ti
S
< I I
<j 6 c;
<5 s-S
O r,"
a ^ ^
• S.s. s
^ . 'ti
£ £
^ £
£ — •=2 X ti U
& o O c
C) & <J o
a M ^ E
CO M VI *H
68
■s
<U
ti
'ef
OD
O 3 n o £ 3 41
a S >1 «
^Eog
<1 d) -ti ^
M c^8
Sli 8
glir
ti O ^2
CO ti N
05
C,
3
ec
.E
a
ra >
g-g S S
g M
0 33
; S
A
T3
d)
8 2 § a S S
o. N .b; c/l o. ti?
M d 3 ‘ra
E"5 8 E
Stic
l^E
o
a _
m a ar
.5
I
ca
E
CC
ca
<u c
'O N o O
£ 2 £ 2 S o
Cti
C
£
S •
M S S cu
S M-
Q ^
rt
a
I &
as
o
ti
I
'§
S
CC
V)
O
I
•S
1
05
g
G
S
,-Sfi
2 M
Q «
e ^ e .m
'e M
F
>§
2	3
3	S2
C/3 -00
tl 1
»ti M
I
a
M
n 3 O -a
ti ra
O »
- c >
E - o
S ž2
^•rs
E S
> O
M >N 02
lil
o o
•O > Ž
O
V2 a Hi
tc
"rt
S
m
G
"g
s
co
G
'g o«
E
O
S
3
rt l
C
C O
S “
« -g
C ^ W
y ti
S
ra
S
ra .
h
E
0
1
G
S
3 J 2 | .2. 2 |
Q § o Q S o Po
'S
ra
a
d
S

s
^2
■M
a
ti

|
vi
a
ti
<f
u .
g 3 a s 3
ti 3
^ CD 0>
j a ^
ti g S 5 II 3 S
g § ti«
ti O £ c-O. O (M
H
H
D
11 ti S
.! ti a
ti c
ti CJ
ll
P to ti O -ti a
ti
ti E
ti G
M y s d P s;
ti o ti a
ra a	S	ra G	rt C	ra G	ra c
'ra 'C	'I	73	"m 'C	[ra	73 'C
1	E	1	I	1	G
a	E	a	a	1	S
	w '	M	y	H,	
ta
S
ti
rt
a m m e ^ lo to o ^ 5 2.5%
""	>	G
ra ra ra
S s §*
>3
2 = 2 Q ti ti
s g
rt -E,
c ti
IS
O
"u
ra
a
I
«
a
V2
O
s
OJ
N
g
5
<Z1
d
V)
G
■i 5
> O)
fc/ ra
E|
11
2 a ti s
til
-S
ra
S
(X4
č O
1«
ra S ^
$ ra |
2 P
P »o
f4 0)
O
P -vi a >
ra
co
^ra
^ S
ra <n
I ■-"
‘p 3
U 24
ti O
s
I
>
TJ
1
a
ra*
G
ra
S
3
ti ^
P
Sl «
"rt
a 'H
lil
0)
£ s St: §
11151
g « ^ 3 g « 3 g S
P o >o G OJ C/3 a 3 GJ c
.s-
Ec
ra .2
g P
a
CJi
■V
co
<f
u u e
ti to ti tu
O 5 2 ° > ti .S o p ^
ti g ^ ati J < a « Š 3 'ti
ti ” .g g r s g S S | > o
!-S g.l3-0 ^ ^ E3 « N
o ra "~i u _ a G P a o
c
•g
a
G)
KO
2 |
ic -o
5
E
ti
a
ti
<
m <	2
S 2 rt ^ ti ti •5' S
^ il rt < 2 -
a c ti £
ti ^
« I
ra
•S
sl
<D
G ra
P 2
03 P
.S .2
r 'č ™ -g ti
E5
g a
P J3
I
v
>
T
(M
CO
|
ž
a
V)
ra m G P
s	,3	S 2 S	co Csl	"			ra «1	a r> o (M T3	s ’M	>s
s		i a	ra	, 2			1 a	>s	E	c
s a s. 4 s a	1 1 '	a s g3	Tivoli Celovšl	Tivoli Celovšl	Tivoli	Tivoli	1 s 3 C2 1 2 s p	ll N 3	g g £	P •£ ^ P C/3
c--		cd								O)
Si
C
"o
I
c
tisti •* w -z
I 3
G
ra c C -E
Si ti g
ra ra
II
s pj
s
i
d
C/3
(ti
G
Cti 0 1 o	g ra ‘P g S ra ■> I C 24 s-t ti
£	O ti rti
M	K
	o
	' |
.5	H
1	Cti
* <u	Cti
cti .£ c ti	S
(U „2, Sp	.£»03
S M	E ^
P M	o >3
,S4d s -a	
g g	>s
Tl *3	
CM	
m	S
rh	o
O XJ	
*ti	
£ bo	0 1
N	3
CM Oi to	s
i 5
U G C
^ g .9
§ 5 E
r-4 x/a O
m 1 .e "|
E c >
H S O G
1	^ | y
2	I |'g|
C/2 O, o $i Ph
tM
C/2 ^
2
5 M s
g S gl
M W
s S „
|>3 3
>X!S
I S
gg a-sF-g
I
g-a
g s S‘3
m1! N g
ro
II
o o
h Eh
tti
ti
'ČC
'C
O
£
<D
S
O
H
gT
>N
g
I ^
^2 O
,q2
c
>
cti
ti
3
§
£
o
E
ti
1 44
5 'S
Cti 'S
S £ ,-S w
g M P M
o I
as

I
3
co
■*
OJ
64
O M
” P
ti P
| .S
aag
E p a
it«
Pl, ti ^
W ^ o
a
c
T3
0)
■eh
cq
s
cti
>
E
M
ec
ti
3
'§
E
o
rE
15
>N
Ti
N
O
W)
a
c
TJ
<D
£
co
co
to
o G
>
O _ ti
S o
II
E
o
s
E
gl
<o
rt
'E
0	O
O m Ho«
1	- > 1 X o
g-SS
2-1 £ o o H P P
e 2 2
C cti
< g
to^ TJ C
II
K P
ll
iti
ti
>
Cti
S
>u	>s	•§£	U
O 55 24 C/3 ></) O O o E-i ^ Cti	|| TJ D, <L> O G ^ ti O	v Cti •i i- Sld ta ^	Cti 1 ° o ra
O ti	Cti ti,	> >	M U
	tH		S
I
s
Z
O TJ ti ti
118 ass
Cti
3
bi
'd
>
to
o
.So
E ^ g E
«3 Is
£ c -0 >
lili
O S 5 ^
^ S S N co ft •-
a
•d
*>
I
<0
>o
g --a« s .2
'o s > m
C
3
£
<D
£
<d
Cti
rti
O
rtf
Cti
►-3
r^
Cti
-N i
&
5
c:
o
Cti
H
fp
2_s| m " Sl
g 1,3 g 1115 !aš*
_cti
3
O
ti?
<u
T5
S
M
TJ ^
E!
TJ cti
H H
<8
ti
3
£
<u
£
2
Cti
rti
Cti
ti? G O o 24 o Cti Cti <Sl H
s
2
c
S
Cti
H
< S
O -co O
►J o
^ sg
<. > W
CZ) Cti O
g g g s; ‘g g o|§5
CO 0,24 r-t
g
H
S
0
E
01
E
g
g
H
'cti
>
O
£
C
r£
>Crt
co
o
•eh
g
P
O
CM
s fg
S >8 2
P 'C >rt o p<
< > w
<
O >
■M S n
■a'
>
1|
IS
O	>	*q7	ec
p	§	■a	N	s
P rt |o«
<;	s	S	2	c-
|	11	g	I	-S
S	ra	1	"	H	>
O	>	g	M	o	-C
cti	ti,	^	W	»p	^

g
H
(8
ti
[rt
co U
•S 'S
ti ca "m M
rt
r-i rtf
<H rt
1-š
S H 2 M A M
N
S)
CJ
o
rt
H
o
a	ca ti 3 'S 0
'0	
I	S
E	S
M	a'
	n-
.S _ti	.E 'E G rt
ra -g	"(U rtd ^rt •*-" up
ra > S S .N ^ 2 tsj 0 W	_ rt 2 ti ti g
	-g s e 3 £ S c^ 0 ta Q ffl H
rt
Z
V
rt
E
i>
I
M
rt
a>
g O 'S 5
.>s a-s
W N fl 10 O
S N g t)0 9
Silis
nili
a-
| s
s I
!•§
m :B
r«
5
S
|
rt
H
I
•E-
rt
E
S
>
rt
T5
rt
bfl
N
E
i>
S
n«
Bill« ll| lil. k a o 'S & & as s
rt
p
*rt
O
s
<u
$2
as & to 2 rt
•si
2 >
O
o >
31
•g Is
Slo
F5 M ti.
.2
2

<f; g
O o o
s~ >~
<J 2 u o w w ^ c
rt CO ^ ^
g
?lll
Ph O * :3 rt
M A m JD
j?S
m ^
S ««
rt 1
Eh o
rt
ti
[rt
E
4)
E
w 5 o
o a-s
^ E-s
W rt ^ c S >8 E g > 8S
O o § c/3 &.n
a
I
rt
E
$
rt
'C
1
E
rt
ti
ti
rt
^ 0 ti
o o
S > 2 w Q M
I I
.S
1
rt
^ 0
g ,E
II
2	w Q M
a
S,S
05	00
I
O
>
•s
OJ
> o m ^ o
ti
o E-g S |
W rt rt ti<
0
"O
o
>
co
CN
0
^ M
g S
^ rt
O >
^ ■£ rt >n
ti
ti
rt
^ 0 rt .o
II
2 M
Q M
£
O
,Q
|
TJ
M g
S ^
S G
Is
rt
ti
S
E
0
E
3
rt
>g
rt
W
S
N
rt
S
rt
i
X
^rt
15
N
o
m
ra
>u
rt
o
S
I
rt
s
rt
ti rt « § ss
S S
P
Q o
obelisk	travnik	hiša	a
$a			
0 co	C<3 CO	CO 2	
	rt	rt	to
0 M O	>g ti	£ ti	N 0 £ rt ?
a rt	ti M	rt M	d, 5 2
N	CO	CO	M </} Q
co CN CN	co	10	
;2Š
3 S ti ti-S:B|
<U o O ti -<
S ^ S s I 'G
£ ti p, S -a 2
s s
O 0
ti4 U
I
s | P
> A
Q>
bo
O
04
ra
N
>
O
£
OJ
Sl
a
H -2 | g £
(1« rt W P4
rt
S
1
CO
ra
ra •>
°*o
ra S
§ g
«-a §
^ U
H S o
fen >U rQ
^ 0
P En C
P-) O C
CO ti4 S
rt
£
% , ca4 l
ci g -ti c -g 3
E ft :3 ral o •3-Sllž.u
2 ti2 >N
sll!-= 1e13 ?ll 3 S
4
5 2 -S
ti ?
•S 2
o ti ° D
M S
3
3
S g1 "G ti u ‘E i,
rt
ti
E
•gs
68
0
4d O
rt
4i
CO
0!
I| g ■g >2 _ ž 2 o g^
ES
te
c

I
to
"i=
I
.s
s
o
s
cd
I
(D
E .


co
K
co
u
cu ca
El
S3-
I
1 2 >N W 2 « o ^
o 5 C
o« ca 3 £
^ g 3
ca ,5 ^
G ca m
0 c
,-S I c
5 Ig
O W o
ca
S
a>
N
&
o t,
Ig
S
a
co
lO

1
.2
co
2
o
to
a)
2
Q
<D
>
2
Q
o E ^ 2
ES
m!'9 1 S o o
co
E
-113
% E
tu
E =,
ra o
.3 >
W »S u
hi
llš
ca
~ t/l
g 1 | 3 <u '3 h <8
•U N ^ o
2 5 "S
c < 5

Sl
> > o 2 s o
5 ,§ ^ E5 ^
fa n > c
jgel
Os-g'Ei>
kr O Ž >
^ a g |
| E S | S e 3 n
o o- a s
5 ra o
M M C. O-
0)
ti
s
ra
-o
ti
ra
S
o
w
_ra
ra
P
d
2.	člen
Varstveni' režim prve stopnje je naj strožji režim in varuje ter ohranja neokrnjene al; izvirne vse spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti pa tudi vso snov, ki je z njim povezana. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji.
Varstveni režim druge stopnje je blažji režim in varuje ter ohranja'neokrnjene ali izvirne le pomembne spomeniške lastnosti, kulturne vrednosti pa tudi snov, ki je z njimi povezana.
Pri varstvenem režimu prve in druge stopnje so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov. Izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju pristojne organizacije • za varstvo naravne in kulturne dediščine.
3.	člen
Zavaruje se tudi funkcionalno območje spomenikov s tem, da se vsi morebitni posegi na tem območju izvajajo na podlagi strokovnega mnenja in pod nadzorom pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
4.	člen
Naloge varstva, ki jih zakon o naravni in kulturni dediščini daje strokovnim organizacijam, opravlja za območje občine Ljubljana Šiška, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, za muzejske zbirke pa Mestni muzej Ljubljana.
5.	člen
Imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja spomenika, njegovih pritiklin in parcel v neposredni okolici ne smejo le-teh uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi' naravi ali pomenu ozi-. roma režimu varstva, določenem v 2. členu tega odloka.
8. člen
Razglasitev posameznih nepremičnin za spomenik . se vpiše v zemljiško knjigo.
Drug; spomeniki narodnoosvobodilne vojne se varujejo po določilih zakona o varstvu naravne ih kulturne dediščine.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Šiška.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-402-03/83
Ljubljana, dne 27. oktobra 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1535.
Na podlagi 3., 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 20. seji zbora združenega dela in 19. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi ZN za zazidalne otoke ŠS 4/3, ŠI 1, ŠS 5/1, 2, 3 za območje ŠS 5/? — Pod hribom
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve ZN za zazidalne otoke SS 4/3, Sl 1, ŠS 5/1, 2, 3 (Uradni list SRS, št. 1/78), ki se nanašajo na otok SS 5/3 — Pod hribom in jih ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem, LUZ v mesecu decembru 1982 pod številko LD 29282.
2.	člen
Dokumentacija iz prejšnjega člena določa ureditev otoka ŠS 5/3 Pod hribom, ki je omejeno:
—	na vzhodu z ulico Za vasjo,
—	na jugozahodu z ulico Pod hruško,
—	na jugu z območjem za rekreacijo ŠR 4 in je namenjeno individualni stanovanjski gradnji.
3.	člen
Spremenjeni in dopolnjeni ZN je stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi SML.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane.
5.	člen	,
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-016/83
Ljubljana, dne 24 novembra 1983.
Predsednica Skupščine občine ,	Ljubljana Siska
Anka Tominšek 1 r
1536
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o urbanističr nn planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27 72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradpi list SRS, št. 2/78. 31/81 in 8 82) je Skupščina občine Ljubljana f Šiška na 20. sej: zbora združenega dela in 19. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka SR 9/1 Pržanj
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del zazidalnega otoka SR 9/1 Pržanj, ki ga je izdelal Splošni projektivni biro, Ljubljana pod številko projekta 182/82 v marcu 1983.
2.	člen
Zazidalni načrt ureja območje v velikosti 2,7 ha. ki leži nad rezervatom obvozne železnice, otokom SS 106 Pržanj in Celovško cesto ter je namenjen ureditvi objektov in naprav za šport in rekreacijo.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno ha vpogled občanom, organom. organizacijam in skupnostm pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, Zavodu za
izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi SML.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-027/83
Ljubljana, dne 24. novembra 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1537.
Na podlagi 617, 622./ 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. qlena zakona o spremljanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 193. člena statuta oo-čine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št: 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 20. seji zbora združenega dela, dne 24. novembra 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji PAP — Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljub'jana in
Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana
1
V	sklepu o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji PAP — Podjetje za avtomatizacijo prometa. TOZD Trženje, Ljubljana, TOZD Inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih služb Ljubljana (Uradni list SRS. št. 18 83. 26'83) se v prvem odstavku točke V besedilo »Jakov Klarič, začasni individualni poslovodni organ TOZD Inštitut za raz.skave m razvoj« .spremeni tako, da glasi:
»Miomir Križaj, začasni individualni poslovodni organ TOZD Inštitut za raziskave in razvoj«.
V	četrti in peti vrsti drugega odstavka točke V se besedilo ». .■ TOZD Inštitut za raziskave in razvoj tovariš Jakov Klarič« spremeni, tako, da glasi:
». . . TOZD Inštitut za raziskave in razvoj predstavlja tovariš Miomir Križaj«.
II
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-023-07/83
Ljubljana, dne 24. novembra 1983.
Predsednik
Zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška
Andrej Cimerman 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1538.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 m 8/78) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na 69. seji dne 16. novembra 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu
I
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, pod št. 2957/81 v avgustu 1983.
II
Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljana, "Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Polhov Gradec in na vpogled občanom, organizacijam združenega dela ter skupnostim m organom za dobo 30 (trideset) dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St 350-13/83
Ljubljana, dne 16. novembra 1983.
Namestnik predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Franc Krumberger 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 1539
Skupščina občine Slovenske Konjice je na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 33/81) ter 169. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št 23-1205 82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. novembra 1983 sprejela
ODLOK
o ukrepih za zmanjšanje porabe goriv in toplotne energije
1,. člen
V	ogrevalni sezoni se smejo stanovanjske zgradbe, poslovni prostori, poslovne zgradbe in prostori izobraževalnih organizacij ogr.evati največ do 19<> C z dopustnim odstopanjem plus ali minus 1° C (projektirana temperatura).
Omejitev ogrevanja iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za prostore, ki so ogrevani z individualnimi kurišči.
Omejitev ogrevanja iz prvega odstavka tega člena pa ne velja v prostorih za potrebe zdravstvenega varstva, domovih za starejše občane in vzgojno-varstvenih in vzgojnoizobraževalnih ustanovah. 2
2.	člen
V	poslovnih zgradbah, poslovnih prostorih ter prostorih izobraževalnih orgapizacij in vzgojnovar-
stvenih ustanovah, ki se več kot 24 ur ne bodo uporabljale, se mora znižati temperatura vsaj za 5° C od projektirane temperature ali temperature določene s pogodbami ali splošnimi pogoji za dobavo toplotne energije ali predpisane temperature in sme znašati največ 14° C.
3.	člen
Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12° C in to ugotovi samoupravna stanovanjska skupnost.
Ogrevalna sezona se konča po 1. aprilu, ko znaša zunanja temperatura tri dni zaporedoma ob 21. uri 12° C, najkasneje pa 30. aprila za poslovne prostore in 3. maja za stanovanjske prostore. Konec ogrevalne sezone ugotovi samoupravna stanovanjska skupnost.
4 člen
V začetku kurilne sezone morajo vsi nosilci ogrevanja zagotoviti pregled ogrevalnih inštalacij in opraviti vzdrževalna dela na njih (kontrola toplovodov, nastavitev gorilnikov, kontrola avtomatske regulacije ipd.).
5.	člen
Določila tega odloka so dolžni izvajati uporabniki poslovnih prostorov, uporabniki drugih . zgradb in dobavitelji toplotne energije.
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije - in skupnosti so dolžne seznaniti vse svoje delavce z določili tega odloka.
6.	člen
Vse organizacije združenega dela pripravijo vsako leto plane varčevanja z gorivi. V planih je potrebno zajeti tudi projekte za pz-eusmeritev in modernizacijo, s katero bodo zmanjšali porabo goriv.
7.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost izdela programe za toplotno sanacijo objektov in tudi planira sredstva v ta namen.
Vsako leto pripravi program varčevanja z gorivi in program modernizacije s katerimi bodo zmanjšali porabo goriv.
8.	člen
Vsako leto je potrebno izvršiti strokovna predavanja za kurjače in vzdrževalce toplovodnih naprav.
Strokovna predavanja o pravilnem kurjenju in varčni rabi' toplotne energije se organizirajo tudi za občane.
Nosilec strokovnega izobraževanja je delavska univerza v sodelpvanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, komunalno skupnostjo in energetsko skupnostjo.
9.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela, drugo samoupravno organizacijo ali skupnost ter samostojni obrtnik:
—	ki' ogreva poslovne prostore ali poslovne zgradbe preko 19° C (1. člen)
—	ki ne zniža temperature v poslovnih prostorih ali poslovnih zgradbah, ki se ne bodo uporabljale več kot 24 ur vsaj za 5° C (2. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje m prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorno osebo organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
10.	člen
Izvajanje določil tega odloka kontrolira tržna, elektroenergetska, požarna in komunalna inšpekcija.
,	11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 036-1/83-10
Slovenske Konjice, dne 16. novembra 1983.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
1540.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) ter 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. novembra 1983 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985
I
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985, kj jih je izdelal Zavod za urbanizem Titovo Velenje pod št F-u36.
II
Skupščina občine Slovenske Konjice ugotavlja, da je s sprejetjem tega sklepa družbeni plan občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 vključno s prostorskim delom, usklajen z dogovorom o temelj'h družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 in z določili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
III
Spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 so stalno na vpogled pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Slovenske Konjice
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-4/83-1
Slovenske Konjice, dne 16 novembra 1983.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
VRHNIKA
1541.
Na podlagi 42. člena zakona o urejanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 4. in 9 člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 8/78 in 30/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. oktobra 1983 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
1.	člen
Na območju občine Vrhnika se za uporabo stavbnega zemljišča uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v naseljih mestnega značaja ter na drugih zemljiščih, kj so opredeljena z urbanističnimi izvedbenimi akti (urbanistični načrt, zazidalni načrti Vrhnika, Borovnica, Janezova vas, Verd — industrijska cona, Drenov grič, Lpg - Mole, Log -vas, Dragomer, Lukovica).
2.	člen
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od m2 tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov:
—	za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje neto tlorisna površina zaprtih prostorov stanovanja ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu;
—	za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostori so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
3.	člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za stavbno zemljišče, ki se uporablja za namene, ki jih določata prvi in drugi odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78).
Razen oprostitev iz prvega odstavka tega člena, sp oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča:
—	občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej;
—	najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje;
—	občani, k; uveljavljajo plačevanje stanarine v skladu z načeli subvencioniranja. Podatke daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika;
—	občani, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, povodenj, potres, požar in druge poškodbe objekta).
Oprostitev plačevanja nadomestila se ureja na podlagi vloge občanov.
4.	člen
Glede na ugodnost, ki jih zemljišče nudi uporabnikom. to je opremljenost stavnega zemljišča s komunalnimi napravami, prometna povezanost, lega zemljišča glede na preskrbo prebivalstva, položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, se zazidano stavbno zemljišče razvršča v dve območni coni in sicer:
I.	cona
—	stavbna zemljišča na območju ožjega centra mesta Vrhnike,, ki obsega zazidalni načrt Klis in od tu po Stari cesti in Robovi cesti do ceste Partizanski tabor in do Jelovškove ceste, po stari železniški progi do Iskre, ob magistralni cesti do priključka na AC in po levem bregu Ljubljanice do gozdarskega bloka in po Usnjarski cesti do magistralne ceste;
II.	cona
— Vrhnika — mesto Vrhnika z ožjo okolico,
— Borovnica, naselje mestnega značaja Borovnice,
— Janezova vas,
— Verd — industrijska cona,
— Drenov grič,
— Log - Mole,
— Dragomer,
— Lukovica.
Naselja so grajena na podlagi zazidalnih načrtov, območja za plačevanje nadomestila so omejena z mejami zazidalnih načrtov.
Višina nadomestila za m- zazidanega in nezazidanega zemljišča se določi vsako leto, skladno z ovrednotenim programom graditve komunalnih objektov in naprav primarnega pomena skupne rabe in jo s sklepom določi občinska skupščina.
5.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje za nezazidano stavbno zemljišče z dnem izdaje odločbe o lokaciji objekta.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 50°/<i od vrednosti nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe plačujejo nadomestilo iz dohodka.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu pristojen občinski upravni organ v mesečnem znesku za nazaj.
Odločba o odmeri nadomestila velja, dokler ne nastopijo sprčmembe, ki vplivajo na odmero nadomestila.
8.	člen
Stanovalcem hiše v družbeni lastnini odmeri organ iz prejšnjega člena odloka, nadomestilo za hišo kot celoto. Skupnost stanovalcev, ki gospodari' s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, obračunava nadomestilo s posameznimi imetniki stanovanjske pravice, hkrati s stanarino.
9.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s6 plača samoupravni komunalni cestni skupnosti mesečno za nazaj (interesnemu odboru za stavbna zemljišča).
Lastniki stanovanj oziroma družinskih stanovanjskih hiš lahko plačajo nadomestilo za celo koledarsko leto, v dveh enakih obrokih.
10.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
•11. člen
Sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sb dohodek samoupravne komunalno cestne
skupnosti — interesni odbor za stavbna zemljišča, ter se vračajo kot namenska sredstva v tisto krajevno skupnost, kjer je sedež zavezancev.
12.	člen
Nastali stroški v zvezi z odmero, pobiranjem in knjiženjem nadomestila gredo v breme nadomestila.
13.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila, so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 30 dni po uveljavitvi odloka, dati občinskemu upravnemu organu točne podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
14.	člen .
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila če:
a)	v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila,
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 33/72) ih odlok o spremembi odloka p prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 49/72).
16.	člen
Do izdaje novih odločb po tem odloku, plačujejo zavezanci dosedanje nadomestilo kot akontacija, ki se obračpna z odmerjenim nadomestilom po določilih tega odloka.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/8-010-06/78
Vrhnika, dne 28. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1542.
Na podlagi' 4. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. oktobra 1983 sprejela
SKLEP
o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
1
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča znaša mesečno:
— za I. cono zazidalnega stavbnega zemljišča
za stanovanjske namene 0.50 din od m?
za poslovne namene 0,80 din od m2
— za II. cono zazidalnega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene 0,40 din od m’ za poslovne namene 0,70 din od m2
2
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/8-010-06,78
Vrhnika, dne 28. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1543.
Na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS,, št. L/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma)
S A M O U P K A V N I S P O R A Z tl »I o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva
1. člen
V 45. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS. št. 26/83) se zneski spremenijo, tako da sedaj pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev,.
zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
din
1.	za prvi kurativni pregled pri zdravniku
v osnovni zdravstveni dejavnosti	50
2.	za obisk zdravnika na domu, ki je oprav-
ljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev	300
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku v
specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje. če ta ni predp:sana	115
4.	za vsak ponovni obisk al; pregled pri
zdravniku specialistično ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu	60
5.	za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med. 22. in 6. uro zjutraj
—	pri zdravniku osnovne dejavnosti	200
—	pri zdravniku specialistične dejavnosti 440
6.	za	zobozdravstvene storitve:
—	za	vsako zalivko	60
—	za	polno kovinsko prevleko	500
—	za	druge prevleke	560
—	za	inlay nazidek	300
—	za	vsako krono (z zatlčkom)	650
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	300
—	za vsako nadomestilo lasete, cementira-
nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	90
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	110
—	za gred, opornico ali jahač	300
-- vsako totalno protezo	1.000
'sako parcialno protezo	1.200
—	vsako reparaturo. prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokiuzijo	150
—	pri vseh storitvah plača uporabnik tudi celotno vrednost kovine in ločeno zaračuniji-vega materiala
dm
7. za zdravilo, pomožni in sanitetni materi-
al ob prevzemu v lekarni na recept	40
8.	za mehanična kontracepcijska sredstva,
ki	se ne predpisujejo	na	recept	500
9.	za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni
medicinsko indicirana	900
10.	za vsak prevoz z reševalnimi m drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 200
11.	za ortopedske in	specialne čevlje	1.500
12.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek
za	krn po amputaciji	500
13.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat
za ekstenzijo in za prosto stoječ posteljni trapez	320
14.	za kilni pas	400
15.	za bergle	.	100
16.	za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat	•	800
17.	za invalidski voziček, za elektronsko
funkcionalni stimulator	2.000
18.	za očala	200
19.	za kontaktna stekla	2 000
20.	za očesno protezo	250
21 za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma večkratni hospitalizaciji za največ 30
dni v koledarskem letu	— na dan	200
Drugemu odstavku spremenjenega 45. člena . sporazuma sledi nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ortopedske pripomočke pod točko 15., 16. in 17. moramo po uporabi vrniti.«	v
2. člep
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 08-1/83
Vrhnika, dne 10. novembra 1983.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Mihaela Verbič L r.
1544.
V skladu z 11. členom aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—^885 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika na seji obeh zborov dne 17. maja 1983 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika ugotavlja, da je aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-1/83
Vrhnika, dne 17. maja 1933.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika
Mihaela Verbič 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1503.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pre-
nosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti * v depozit	pri	Narodni	banki	Slovenije	2199
1504.	Odlok o usmeritvi dela depozitov družbenopolitičnih skupnosti	pri	Narodni	banki	Slovenije	2199
1505 Odlok o sprejemu predloga družbenega dogovora o skupnih temeljih izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev in sodelavcev za delo v predšolski vzgoji in izobraževanju, osnovnem izobraževanju . in vzgoji ter srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji	2200
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1506. Odlok o sprememb: in dopo!nit\ ah odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje porabe električne energije	2200
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1507 Odredba * prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 19 $3	2201
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1508.	Pregled razmerij stroškov do dohodka oziroma sredstev za osebne dohodke pc podskupinah dejavnosti '• SR Sl i veni ji za obdobje januar-septem-
ber 1933	2201
1509.	Sklep Izobraževalne skupnosti Slovenije	2207
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1510 Sklep o izvolitvi sodnikov v Sodišče združenega
dela	2207
1511.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Telesnvkullurne skupnosti Ljubljana	2208
1512.	Sklep o soglasju k statutu Telesnokulturne skupnosti Ljubljana	2209
1513.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Ljubliana	2209
1514.	Statut Telesnokulturne skupnosti Ljubljana	2213
1515.	Sklep o spremembi cene za odvoz smeti in odpadkov (Ljubljana)	2219
1516.	Sklep o cenah za klasični in žarni pokop, upepe-
litev, uporabo poslovitvenega in gospodarskega dela novih objektov na Zalah ter prevoz pokojnikov (Ljubljana)	2220
1517.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ostrožno — sever (Celje)	2220
1518 Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lisce (Celje)	2221
1519. Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Grosuplje	2221
Stran
1520. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku upoiabnikov za razširjeno reprodukcijo individualne komunalne porabe na območju občine
Grosuplje	2222
1521.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za »Grilčevo	ulico«	(Idrija)	2232
1522.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske	soseske	»Faletovše« v Idriji	2223
1523.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Žabja
vas' v Idriji	2223
1524.	Sklep o ceni vode iz vodovodnega omrežja na delu
občine Ljubljana Šiška, ki ga upravlja delovna organizacija Komunalno podjetje »Vodovod« p. o. Kranj (Kranj)	~	2223
1525.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v
občini Laško	2224
1526.	Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč predvidenih za izdelavo zazidalnega načrta Praprošče GS 4/2 (Litija) 2225
1527.	Odlok o pooblastitvi mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane za opravljanje nekaterih nalog inšpekcijskega nadzora na območju ob-
čine Litija	2225
1528.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Litija — desni breg	2226
1529.	Sklep o javni r izgniitvi sprememb Urbanističnega
načrta Litija in Šmartno	z	Ustjem	2226
1530.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti
socialnega varstva občine	Ljubljana Center	2226
1531.	§tatut Skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center	2231
1532.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983	2238
1533.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Ljubljan» Moste-Polje)	2239
1534.	Odlok o razglasitvi zgodovinskih spomenikov na
območju občine Ljubljana Šiška	2239
1535	Odlok o spremembi in dopolnitvi ZN za zazidalne otoke SS 4/3, ŠI 1, ŠS 5/1, 2, 3 za območje SS 5/3 —
Pod hribom (Ljubljana Šiška)	2245
1536	Odlok o sprejo*iu zazidalnega načrta za del zazi- x
dalnega otoka SR 9 1 Pržanj (Ljubljana Šiška)	2245
1537. Sklep o spremembi odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v delovni organizaciji PAP — Podjetje za avtomatizacijo prometa Ljubljana, TOZD Trženje Ljubljana, TOZD inštitut za raziskave in razvoj Ljubljana in Delovni skupnosti skupnih
služb Ljubljana (Ljifbljana Šiška)	2245
1538.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta z.a območje zazidalnega otoka VS-20G Srednja
vas pri Polhovem Gradcu (Ljubljana Vič-Rudnik) 2246
1539.	Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe goriv in
toplotne energije (Slovenske Konjice)	2246
1540.	Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 do
1985	2247
1541.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča	na	območju	občine	Vrhnika	2247
1542.	Sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča	na	območju	občine	Vrhnika	2243
1543.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopol-
nitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega "varstva *	2249
1544.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Vrhnika za obdobje 1981 do
1985	2249
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi
v Ljubljani - Naročnina za leto 1983 650 din Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se 'pogrevalo le mesec dni po Izidu vsake številke Uredništvo in uprava Ljubljana Kardeljeva 12 - Poštni predal ?79 VII Telefon direktor uredništvo, sekretar. šef računovodstva 22* 823. prodaja ,»24 337 računovods*vo. naročnine 211 814 - 7'iro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421 1/72