Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1879.
tli.
Il:i z" l ji s liuanèiirga miiiistcrstva od 14. decembra 1ST!).
da je c. kr. mala colnija II razreda v Elizinem dolu na Češkem opuščena.
C. kr Elizinodolska mala colnija II. razreda prestane s 31. dnem decembra 1879. Na njeno mesto pride za odpravo carini predležečega po cestah vože-nega blaga c. kr. mala colnija l. razreda na Eisenstein-skem kolodvoru in za odpravo brezcarinskega takega blaga napovedno mesto, postavljeno v Elizinem dolu gledé te vrste blaga.
diertek s. r.
lis.
tka/, miiiisterstcr /.a finance in trgovino od 20. decembra
1S70,
da bode nekatere vrste blago v dalmatinskem mejnem okraji prigledu podvrženo.
Dogovorno s kralj, ogerskima ministerstvoma za finance in trgovino izrekuje se, da bodo v dalmatinskem mejnem okraji naslednje reci v zmislu §fa 337 carinskega roda (postavo za col) prigledu ali kontroli podvrženo, namreč:
a)	Kakaov bob in kakaove lupine (T. št. 1),
b)	Kava, sirova in žgana (T. št. 2 a in b),
c)	Začimbe vsakovrstne (T. št. a, b, c),
d)	Čaj (T. Št. 5),
e)	Cukrova moka (sirov cukor) očiščen cuker in sirup (T. št. b, a, b, c),
f)	Vino vnanjega izvira (T. št. 21, a, b),
q) Svileno blago, tenko in navadno (T. št. 39, a, b), h) Kuhinjska sol (T. št. 62).
(Slovoniiich.)	|0()
Prigledu ukazanemu za mejni okraj podpada brez razločka množine vse pri-gledu podvrženo blago, ki se v namenu kakega obrtovanja odkod dobiva ali kam pošilja.
Zunaj slučajev, v katerih se prigledu podležeče blago zarad kakega obrta dobiva ali pošilja, izimljejo se prigledu za mejni okraj propisanemu naslednje množine :
a)	Pri kakaovem bobu in lupinah pet kilogramov,
b)	pri kavi, sirovi, žgani pet kilogramov,
c)	pri vsakovrstnih začimbah, razen vanilje, trije kilogrami,
d)	pri vanilji četrt kilograma,
c) pri čaji dva kilograma,
f) pri sirovem in očiščenem eukru in cukrovem sirupu petnajst kilogramov,
(j) pri vinu vnanjega pridelka hektoliter ali sto kilogramov,
h)	pri svilenim, tenki dva kilograma, navadni trije kilogrami,
i)	pri kuhinjski soli dvajset kilogramov.
Pričujoči ukaz pride v moč 1. januvarja 1880.
Kori» s. r.
(Ihertck s. r.
»4».
Razglas ministerstva za trgovino od 21. decembra 1879.
o prenosu koncesije za Brnsko-Rosiško železnico na privilegirano avstrijsko državno-želež-
nično družbo.
Vsled Najvišje odloke od 14. decembra 1879 odobril se je prenos pravic in dolžnosti, katere so predmet privilegijo stanovoče listine od 15. januvarja 1854 in njenih dodatkov, sosebno Najvišjih odlok od 15. maja 1855, 12. oktobra 1857 in 20. decembra 1861, po tem dogovora dne 1. decembra 1866 med e. kr. finančnim in trgovinskim ministerstvoma z ene in priv. družbo Brnsko-Rosiško železnice z druge strani po Najvišji odloki od 1. decembra 1866 sklenjenega (Drž. zak. od 1.1867, št. 8), na priv. avstrijsko družbo državne železnice s t<> pre-drugačbo, da se bodo — ne krateč maksimalnih tarifnih postavkov za kopano ogljije z dogovorom od 1. decembra 1866 Brnsko-Rosiški železnici ustanovljenih in tudi zanaprej veljavnih — za dopolnilno omrežje avstrijske državno-železnične družbo tarifna določila dopustnega pisma od 1. decembra 1866 (Drž. zak. od
1.	1867 št. 6) zmisloma uporabljala na Brnsko-Rosiško železnico.
Kori» s. r.
150.
Uka/ m in ist erste v za finance in trgovino od 27. decembra
1879,
o zvršitvi nekaterih določil postave od 20. decembra 1879 (Drž. zak. št. 52), glede privzetja Bosne ie Hercegovine v občno avstro ogersko carinsko okolijo.
V zvršbo določil postave od 20. decembra 1879, o privzetji Bosne in Hercegovine v občno avstro-ogersko carinsko okolijo, ukazuje se po dogovoru s kralj, ogersko vlado to le:
I.	Za navadne deželne pridelke iz Bosne in Hercegovine, kateri, če jim sc izvir izkaže s pravorednimi potrdnicami, na wozu v občno avstro-ogersko colno okolijo po suhem ali po morji veljajo po §. 15, točki a), b) in c) da so carine prosti, naj se — zunaj uže itak carine prostega blaga, štejejo naslednji:
*	Povrtnina, popravljana (T. št. 9, c 1) ;
*	Ovočje (sadje) popravljano [sosebno češpe] (T. št. 9, c 2);
*	Orehi laški in lešniki, suhi ali oropkani (T. št. 9 c 2);
*	Klavna in vprežna živina (T. r. 11);
*	Meso, frišno in popravljano (T. št. 15 «);
Vosk (T. Št. 15 c) ;
Ovčji in kozji sir (T. Št. 15 d) ;
Slanina ali Špeli (T. št. 16 a);
Slivovica (T. št. 20 «);
Bosensko in hercegovsko vino v sodih in mehovih (T. št. 21 a);
Koci ali Čohe, baline, mornarsko sukno, bukovo sukno (T. št. 38 «j;
Podgrinjala (T. št. 38 a in b) ;
Svilene in zlate vrvce iz Sarajeva (T. št. 39 a in b in 61 a);
*	Na pol strojene ovčje in kozje kože (T. št. 46 a, opomnja 1);
*	Kožuhovina (T. št. 47 a);
Krznarsko blago, sirovo (T. št. 47 6);
*	Železo in železnina iz Fojnice, Kresova, Vareša, Starega Vajdača, Kanina (T. r. 52 in 53);
Kovaško blago iz kotlovine ali bakra (T. št. 55 b in c).
Pri wozu prej omenjenih vrst blaga po morji prek Dalmatinskih pristanišč v občno carinsko okolijo treba je, da bode brez carine odpravljeno, poleg pravo-rednih potrdnic izvira še tudi, kadar se blago v kakem dalmatinskem pristanišči na ladjo naklada, izpolnjevati propise o postopku s spremnicami.
Pri v vozu prek suhozemske carinske linije bosenske proti občni avstro-oger-ski carinski okoliji dovoljno je pokazati potrdnice izvira.
Pri wozu blaga oznamenjonoga z * prek bosenske suhozemske poteze carinski! v občno carinsko okolijo ni potreba svodočeb o izviru, ako sc uporablja določilo sub HI.
Potrdnice izvira morajo biti izdane od odkrajnega oblastva tistega kraja, od kodar se blago pošilja, ali tudi od komisarja carinsko ali finančne straže ali nad-
zornika, v okraji katerega ta kraj stoji, morajo kolikor je le mogoče potanko opisavati množino in vrsto blaga in kako je ovito ali spravljeno in kaka znamenja morebiti nosi, ter izrečno povedati, iz katerih deželnih okrajev Bosne ali Hercegovine blago izvira.
Carinski urad (colnija), pri katerem se blago v občno avstro-ogersko okolij o vvaža, naj ga samo tedaj brez carin odpravi, kadar svojstvo blaga ne dâ povoda utrjeni sumnji o tem, da blago res izvira odtod, odkoder je povedano, in da je pokazano blago prav tisto, na katero se spremljajoči ga papirji odnašajo.
Dotične poslatve mora carinski urad, pri katerem se vvažajo v občno avstro-ogersko carinsko okolijo, vpisavati v posebno vpisnico za carine prosti vvoz iz Bosne in Hercegovine, oprt na svedočbe o izviru, katero vpisnico je koncem vsakega meseca, s priloženimi potrdnicami izvira vred, po propisanem službenem potu položiti pred nadstoječe finančno ravnateljstvo, da jo pošlje bosenski deželni vladi v Sarajevo.
II.	Za domačo potrebo v obmejnem občcnji smejo carinski uradi na začasno vzdržani suhozemski carinski potezi proti Bosni, brez ozira na vrste in množine blaga, ki so kot carine proste izrečene v obči carinski tarifi in nje vvajajočem zakonu ter zvršitvenem propisu, vsled §f<l 15, lit. b) zakona od 20. decembra 1879 brez potrdnic izvira carine prosto vpuščati:
kavo do '4 kilograma;
drugo kolonialno blago in južne pridelke do 1 kilograma; kostanje do 10 kilogramov: riž do 2 kilogramov ;
slanike, polenovke, sardele do 1 kilograma; meso frišno ali pripravljeno do 4 kilogramov; sir do 2 kilogramov; maslo do 2 kilogramov;
svinjsko in gosjo mast, slanino do 1 kilograma;
olja, tolšče do 2 kilogramov;
pivo in medico do 1 kilograma;
ocet (jesih) do 1 kilograma;
vino in mošt do 1 kilograma;
jedila tarifnih številk 22 h do e do '4 kilograma;
sveče in mila tarifnih številk 05 b, c in c do 1 kilograma.
Vso drugo blago, kadar bi carina, ki prihaja na-nj, od množine na enkrat vnesene ne presegala 5 krajcarjev.
Dalje sc dodeljuje oprost od vvoznin in prost promet zunaj carinskih cest za delovno živino, za poljedelsko orodje, potem za pripravo ali orodje, katero na kmetijsko delo čez carinsko potezo vnašajo bosenski kmetje ne stanujoči čez 7'4 kilometrov od začasne suhe carinske poteze med Bosno in občno carinsko okolijo.
III.	V zvršbo določila sub c) §fn 15 zakona od 20. decembra 1879 treba vse tisto carini podležeče blago, od katerega carina po carinski jednici 3 gld. ne presega. šteti za carine prosto, če tudi vhaja brez svedočb o izvini in če vhaja prek začasne suhe carinske poteze bosenske v občne carinsko okolijo v večjih množinah, nego so pod II določene.
Kori» s. r.
C/hertek s. r.
151.
Ukaz iiiinisterstev za finance in trgovino od 27. decembra
1879,
o zvršitvi nekaterih določil postave od 20. decembra 1879 (Drž. zak. št. 52), gledé privzetja Istre
in Dalmacije v občno avstro-ogersko okolijo.
V zvršbo določil postave od 20. decembra 1879, o privzetji Istre in Dalmacije v občno avstro-ogersko carinsko okolijo, ukazuje se po dogovoru s kralj, ogersko vlado to le:
I. Za navadne deželne pridelke iz Istre in Dalmacije, kateri — če jim se izvir izkaže s pravorednimi potrdnicami, na wozu v občno avstro-ogersko colno okolijo po suhem ali po morji veljajo po §. 3, točka 3, lit. a) da se carine prosti, naj se — zunaj uže itak carine psostega blaga, štejejo naslednji:
I. iz Istre in iz Dalmacije:
Kostanje (T. št. 4 a);
Olivke (masline), frišne aji soljene (T. št. 4 a)-
*	Orehi laški in lešniki, suhi ali oropkani (T. št. 9 e 2);
*	Ovočje (sadje), pripravljeno (T. št. 9 c 2) ;
Hibe, ne posebej imenovane, soljene, ovojene ali osušene (T. št. 10 c) ; Ikre, osušene (T. št. 10 d);
Lupinarice morske (T. št. 10 d);
Klavna in vprežna živina (T. r. 11) ;
Meso frišno, ovojeno ali v razsol djano (T. št. 15 a) ■
Vosk (T. Št. 15 c);
Kozji in ovčji sir [sosebno iz Cresa, Labina itd. v Istri in iz Paga, Raba, Silbe itd. v Dalmaciji] (T. š. 15 d);
Laško olje v sodih (T. št. 17 b) ;
Ocet [jesih] (T. št. 19 a in b);
Vino v sodih in steklenicah in vinska drozga (T. št. 21 a in 5);
Skiavine [debele odeje iz kalcinirane volne] (T. št. 38 a);
Nadavno milo Piransko iz Istre in Spletsko iz Dalmacije (T. št. 65 e 1).
2.	sa m d iz Istre:
*	Kamenina, ne posebej imenovana, prosta ali navadna (T. št. 50 Z 1 ) ; Grenka sol (žeplenokisla magnezija) Piranska (T. št. 03 g) ;
*	Alun ali galun (T. št. 63 e 1) :
3.	samö iz Dalmacije:
Rožiči [karobe] (T. št. 4 a);
Smokve ali fige, suhe (T. št. 4 b) ;
Granatna jabolka (T. Št. 4 b) ;
Citrone, limone, pomeranče (T. št. 4 c) ;
Mandeljni (T. Št. 4 d);
* Prali zoper žužke (T. št. 9 c 3) ;
Ribe, marinirane iz Trapana (T. št, 10 d) ;
Morske gobe (T. št. 15 c);
Žganje [zlasti iz vinskih tropin in droži] (T. št. 20, a) ;
Likerji, zlasti rozolij in maraskin iz Zadra (T. št. 20 /;);
Od jedil, finih: v plehovih puškah pripravljane ribe iz Visa in Želse, po tern kutnov sir (kotonjate) iz Dobrovnika (T. št. 22/);
Rožmarinovo olje (T. št. 26 a 2) in rožmarinova esencija (T. št. 64 d)
iz Hvara;
Steklenice za liker, oblečene slamo ali ne, iz Zadra (T. št. 49 b 1);
Koralje (T. Št. 50 c) ;
Škrob (štirka), bel iz Zadra (T. št. 64 c 2);
Voščene sveče iz Zadra, Spleta in Dobrovnika (T. št. 65 «);
Lojene sveče iz Spleta (T. št. 65 c) ;
Pri wozu pod 1, 2 in 3 imenovanih vrst blaga po morji iz Isterskega v občno carinsko okolijo (z Dalmacijo vred) ali iz Dalmacije v občno carinsko okolijo (z Istro vred) treba je, da bode brez carine odpravljeno, poleg pravorednih potrdnic izvira šo tudi, izpolnjevati propisc o postopku s spre-mnicami.
Pri wozu prek suhozemske carinske linije isterske ali dalmatinske, dovoljno je pokazati potrdnice izvira.
Pri wozu blaga oznamonjenega z * prek suhozemske poteze carinske isterske ali dalmatinsko ni potreba svedočeb o izviru, ako se uporablja določilo sub III.
Potrdnice izvira morajo biti izdane od krajnega oblastva tistega kraja, od kodar se blago pošilja, morajo kolikor jo le mogoče potanko opisavati množino in vrsto blaga in kako je ovito ali spravljeno in kaka znamenja morebiti nosi, ter izrečno povedati občino, okraj in deželo, iz katerih blago izvira.
Carinski urad (colnija), pri katerem se blago v občno avstro-ogersko okolijo vvaža, naj ga samo tedaj brez carine odpravi, kadar svojstvo blaga ne dâ povoda utrjeni sumnji o tem, da blago res izvira odtod, odkoder je povedano, in da je pokazano blago prav tisto, na katero se spremljajoči ga papirji odnašajo.
Dotične poslatve mora carinski urad, pri katerem se vvažajo, vpisavati v dve posebni vpisnici za carine prosti vvoz iz Istre na eni in iz Dalmacije na drugi strani, oprt na svedočbe o izviru, kateri vpisnici je koncem vsakega meseca, s priloženimi potrdnicami izvira vred, po propisanem službenem potu položiti pred Tržaško finančno ravnateljstvo, oziroma Zadarsko finančno deželno ravnateljstvo.
Imenovani finančni oblastvi imata dolžnost, te vpisnicc in podatke potrdnic izvira vnovič po tanko pregledati, v sumljivih slučajih ukazati, da se upoti do-hodarstveni kazenski postopek, in vsake tri mesece c. kr. finančnemu ministerstvu poročiti o razsežaji tega prometa in o kakih posebnih opomnjah gledč istega.
II.	Za domačo potrebo v obmejnem občenji sinejo carinski uradi na začasno vzdržani suhozemski carinski potezi proti Istri in Dalmaciji, brez ozira na vrste in množine blaga, ki so kot carino proste izrečene v obči carinski tarifi in nje vvajajočem zakonu ter zvrŠitvcnem propisu, vsled §fa 3, lit. b) zakona od 20. decembra 1879 brez potrdnic izvira carine prosto vpuščati :
kavo do V» kilograma ;
drugo kolonialno blago in južne pridelke do 1 kilograma; kostanje do 10 kilogramov ; riž do 2 kilogramov;
slanike, polenovke, sardele do 1 kilograma; meso frišno ali pripravljeno do 4 kilogramov ; sir do 2 kilogramov; maslo do 2 kilogramov ;
svinjsko in gosjo mast, slanino do 1 kilograma;
olja, tolsta do 2 kilogramov;
pivo in medico do 1 kilograma;
ocet (jesih) do 1 kilograma ;
vino in mošt do 1 kilograma ;
jedila tarifnih številk 22 ft do e do '/2 kilograma;
sveče in mila tarifnih številk 65 ft, c in e do 1 kilograma.
Vse drugo blago, kadar bi carina, ki prihaja na-nj, od množine na enkrat vnesene ne presegala 5 krajcarjev.
Dalje se dodeljuje oprost od vvoznin in prost promet zunaj carinskih cest za delovno živino, za poljedelsko orodje, potem za pripravo ali orodje, katero na kmetijsko delo čez carinsko potezo vnašajo kmetje ne stanujoči čez 7 */2 kilometrov od začasne suhe carinske poteze isterske ali dalmatinske.
III.	V zvršbo določila sub c) točke 3, §fa 3 zakona od 20. decembra 1879 treba vse tisto carini podležeče blago, od katerega carina na 100 kilogramov 1 gld. 50 kr. ne preseza, šteti za carine prosto, če tudi vhaja brez svedočb o izviru in če vhaja prek začasne suhe carinske poteze isterske ali dalmatinske v občno carinsko okolijo v večjih množinah, nego so pod II določene.
Horl» s. r.	dliertek s. r.
153.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 29. decembra
1S79,
da bode kava v mejnem okraji na začasni isterski vmesni carinski potezi podvržena prigledu.
Dogovorno s kralj, ogerskima ministerstvoma za finance in trgovino določuje se, da bode kava (T. št. 2 a in ft) v mejnem okraji na začasni isterski vmesni carinski potezi od 1- januvarja 1880 počenši podvržena prigledu ali kontroli.
Izimljojo se množine do vštevno pet kilogramov, če se ne dobivajo ali pošiljajo zarad kakega obrta.
Kori» s. r.
Clhertek s. r.