Dopisi. Iz Gornjega grada. (Blagoslovljenje n ovega oltarja in cerkveno petje.) Dne 4. nov. so blagoslovili pri Sv. Florijanu novi oltar naš velč. gosp. dekan in č. gosp. kaplan so opravljali potem službo božjo ter v jedrnatem govoru ljudstvu razložili pomen novo posvečenega oltarja. Za tem je sledila slovesna sv. maša, pri kateri se je popolnoma po liturgičnih ali cerkvenih določilih popevalo. Pel je dekanijski moški zbor pod vodstvom domačega orgljavca: Tantum ergo, postavil Gross, in mašo, katero je zložil v čast sv. Jakobu A. Foerster. Pel se jo tudi koral, kakor zahteva sv. carkev; med darovanjem okoli oltarja so se pa popevale slovenske skladbe domačih skladateljev. Vsak prijatelj cerkvene glasbe bi dotičnemu pevskemu zboru hvalo izrekel, ako bi bil navzoč; kajti tako teške napeve dostajno izvajati, ni malenkost, posebno zaradi tega ne, ker se je moralo peti vse brez orgelj. Tukaj se usojain še dostaviti, da odide z novim letom tukajšni pevovodja B. v Regensburg, da se seznani bolj nalanko z muziko starejših in novejših klasikov, posebno pa da si pridobi višje znanosti o gregorijanskern koralu, za kalerega je ves vnet. Zelimo mu, naj vrlo dovrši svoj enoletni šolski tečaj! Da pa ne pride sedanji dobro izvežbani cerkveni pevski zbor v slabe roke, porok so nam velč. gosp. dekan. Naj bi se tudi po drugih krajih naše vladikovine zbirali v večjem številu pod pokroviteljstvom sv. Cecilije! Iz Polič pri Gornji Radgoni. (Vprašanje.) K()o rJŁ_viy]^ar.4i'ifi-*Crp5n'':'v^0*1' t; 'Q " "orl";; n" movini« pripovedoval, da je pri »Hajnži« opazoval veselico Bračkovih »feuerberkarjev?« Pogumen že mora biti, da se je upal v tako nevarno bližino Bračka in njegovih somišljenikov. Kaj bi se rau zgodilo, če bi takrat, ko ga je na drevesu zgrabil, v resnici bil z drevesa padel in bi ga Bračko bil videl ali slišal? Celih kostij bi gotovo ne bil prinesel domov. Škoda, da ta dobri plezavec ni bil teden pozneje v »Glašpahu« pri »Pračarju«, kjer so imeli Gornjeradgonski «feuerberkarji« tudi enako veselico, kakor je bila v Orehovcih. Sicer pa, kdo ve? Mogoče je pa tičal kje na kakem drevesu, za vejami skrit. Ce se je upal, potem se bo že oglasil in nam bo pripovedoval, kako da je pri tem «Weinlesefestu« feuerberkarjem grozdje dišalo. To grozdje so si na neki čuden način nabrali. Dan poprej sem namreč jaz imel na Poličkem vrhu v mojih goricah branje. Klopotec je veselo ropotal krog iu krog in odganjal vrabce in druge grozdja željne ptiče. Vmes pa so tudi pokali možnarji. A ves ta ropot dveh ptičev ni plašil. Ta dva ptiča sta bila Gornjeradgonska «feuerberkerja«, ki sta za svojo veselico nabirala grozdje; a pri tem nista razločevala med mojim in tvojim. Tudi v mojih goricah sta hotela krasti, ali jaz sem vzel dolgo prekljo in tatova zapodil, da je bilo veselje videti, kako sta »urnih krač« bežala čez hribe in doline. Ko sem služil pod starim Radeckijem na Laškem, srao mi Avstrijci večkrat podili Italijane pred seboj, da se je le kadilo. A tako urno niso Italijani nikoli &vojih pet odnesli, kakor ta dva Gornjeradgonska »feuerberkarja«, ko sta mojo^prekljo zagledala. Poličar. Iz Soštanja. (Pred državnim sodiščem na Dunaju) bila je v petek, dne 25. okt. t. 1. obravnava na tožbo našega okrajnega odbora zoper deželni odbor štajarski, zoper plačila ostanka subvencije (podpore) za vzdrževanje okrajnih cest prvega razreda v znesku po 590 gld. 93 kr. Iz deželne blagajne plačuje se namreč okrajnim odborom za vzdrževanje teh cest podpora do jedne tretjine troškov za posip in do polovice troškov za zgradbo. Za tako podporo mora se vsako leto posebej prositi in končno se mora dokazati deželnemu odboru, kaj se je storilo za ceste, da isti potem z ozirom na storjeno delo nakaže izplačilo te subvencije. Okrajni odbor šoštanjski pa je prezrl za leti 1890. in 1891. skleniti koj v nastopnem letu ta obračun z deželnim odborom, in ko je kesneje na to pomoto priSel, deželni odbor ni hotel te podpore skup v znesku po 590 gld. 93 kr. izplačali, rekoč, da vsled naredbe deželnega odbora z dne 6. januvarija 1877, štev. 58 odobrene od deželnega zbora, ni dopustno, da bi se subvencija od katerega leta prenesla na prihodnje leto. Okrajni odbor šoštanjski pa se ni udal, ampak, ko so njegovi opomini na deželni odbor ostali brezuspešni, vložil je po dr. Ivanu Dečku v Celju tožbo pri državnem sodišču, in to je dne 25. oktobra t. 1. obscjdilo deželni odbor štajarski, da mora plačati ostanek subvencije za leti 1890. in 1891. po 590 gld. 93 kr. in prirasle obresti. Sl. N. Od Sv. Ane v Slov. gor. (S p o m i n e k.) Dne 28. oktobra smo pri sv. Ani pokopali mirnega, značajnega, toda navdušenega, za vse dobro vnetega Slovenca, Andreja Špindlerja. Rajni je bil dolga lela obč. predstojnik, in kot tak ljubljen od vseh občanov. Značajni mož je bil verna, pobožna duša, ud družbe sv. Mohorja in zvest naročnik »Slov. Gospodarja« do bolezni, ler umen in izgleden gospodar. Te kratke besedice mu naj služijo v majhni spoinenik v predalib >Slov. Gosp.« Počivaj mirno, dragi Andrej! Iz Slov. goric. (Razno.) Po svojih potih sem letos opazil, da so brezznačajni ljudje ob nedeljah jabelka trgali ter popoludne »prešali«. Meni se to nika- kor ni dopadlo. O tako so nekdaj ob Gospodovih dnŁh tudi grozdje brali, a kako je dandanes ? Bog je drugače pokazal radi tega prestopka ter je dal slaba leta pri vinogradih, povrh pa še je naložil novo delo vsled škropljenja vinske trte! Torej ne dražimo dobrega Boga z jednakimi deli ob njegovih dnevih, kar se mora po zdravi pameti skozi teden zgoditi! — Orehovski prerok je bojda iz krčme v Radgoni na ulico slovenskega kmeta zelo ljubeznjivo pozdravil, rekoč: «Tam tudi gre en črni osel!« A naš kmetič se je odrezal: »Bračko, hodi sem, da si v roke — seževaN Res, dobil je lep in primeren odgovor! —k— Iz Frania. (Obiskava grobov) naših pokojnikov se je na večer vseh svelnikov prav krščansko in mestno obnesla. Prav milo in prisrčno so nam č. g. župnik opisali žalostno familijo božjo vernih duš v vicah, 1. da je obilna, 2. da je prežalostna, 3. da jo potolažimo z molitvijo na grobih, z rožnim vencem v cerkvi ali doma; 4. s sv. mašo. Po pridigi in večernicah se je razvila dolga vrsta pobožnih vernikov, ki so glasno molili sv. rožni venec in šli obiskavat svoje rajne. Okinčane gomile, prižgane lučice, klečeči verniki, odmevajoča »Libera« je sleherno srce ganila. Ob večni luči smo se zopet zbrali k molitvi sv. rožnega venca; pobožne deklice pa so zmes popevale ganljive sv. pesmi: Z globočine se glasi, Mili glas v nebo krifci: Vsmiljen' Jezus reši nas, Sliši naše prošnje glas! Iz Slov. goric. (Kajhar) v svoji 5. štev. neizmorno maha po častiti duhovščiui in to z največjo, najustudnejšo jezo ter v grdi slovenščini. Še toliko pojma niina, da bi kot slovenski list si omislil slovenske nadpise za — naročnike, zatorej ni čuda, da spoštovani in značajni občinski predtstojniki niarljivo tega »kajharja« pošiljajo — «nazaj», rekoč, da ga niti tam nočejo rabiti, kanu;r mora vsak peš hoditi! Prav tako! Živeli! Sicer pa z gradivom »kajbar« ni prav obložen, ker povest, katero v 5. štev. prinaša, vzeta je iz »Slov. Gosp.« S tem pae ni pokazal velike značajnosti. Zatorej proč s «kajharjem !« —k—