Leto m. ▼ CMJi, Aa* 15. CiknTMj« L UM. Štev. 6. DOMOVINA lakaja h., 16. In 26. dan veakega moaeca. Doptei naj ae izvolijo poMljati uradni« m in sleor frankirano. - litoflal m ne vraCajo. — Za liimli a« platoja vsakokrat po tO kr. od garmond-vrrte. Ta)ja aa celo leto 2 gld.. za pol leta 1 gld, aa Četrt leta 60 kr. VmUai naj ae potilja: Cpranifttvo >a«W v Celji „Rudcči kril" človek ni zmirom srečen. Nasprotno, vedno je v nevarnosti. Kdor lu^j ima. tema preti nsvar-noat, da izgubi prej ali slej kaj od svojega posestva. Posamezni človek, kakor tod i države so odvisne od raznih elementov, ki preti uničiti njih lastnino. Zdaj se je treba bojevati z eno. zdaj z drago natorno močjo. Temu uniči požar ljubi dom, drugemu povodenj. tretjemu Ikoduje sovražni bližqj!k. Ravno tako je z državami, ki se boji najbolje sovražnih sosedov. Vojska je res hudo zid. To najbolje občutimo t sedanjem veku, oso-bito proti njegovemu koncu, ko moramo ljubi .mir" tako drago plačevati, ker se bal vojske tako zeld bojimo. Hude udarce oseka vojska sleherni državi, kedar koli pride. Vendar so njeni nasledki manj občutljivi, ako smo za vojsko pripravljeni, ako imamo pripravljena mazila, s katerimi se morejo prizadete rane zaceliti ali vaaj njih bolečine olajiati. S to mislijo so se sprijaznile te vse kulturne države. V vseh državah v Evropi so namreč osnovana privatna društva t imenom Rodeči krit", ki zbirajo v mirovnih čaaih sredstvi, da lajlajo v vojski bolečine in trpljenje vojakom Kar ao javne bolnišnice za navadne ljudi, to je / vojskinih časih .Rudeči krit' za ranjene in onemogle vojake. Kar je društev z imenom .Rudeči križ" v evropskih državah, vsa so v tesni zveri med seboj, namreč vsa se ravnajo po enih in istih blagih, človekoljubnih načelih. V ranjenem vojaku ne vidi nobeno društvo s tem imenom več sovražnika; marveč je sle-harno društvo takoj pripravljeno pomagati ranjenemu in onemoglemu vojaku, naj si bode is prijateljske ali sovražne vrste. Ta društva delajo v resnici tako, kakor je delal svetopisemski usmi- LISTEK Deset milijonov. Novala, spisal Mavraa Jokai. Poslovenil D. H. Deset milijonov dolarjev! Dvajset milijonov goldinarjev v zvenčečem denarji' Oče nebeški, te samo pri izgovaijanji te velikanske svote poštenega človeka groza spreletava. Dvajset milijonov goldinarjev v zlatu na jednem kupu tehta ravno sto in petdeset stotov; kako bi le človeške duše ne obteževali ? Prijatelj moj. če bi ti kdo rekel: glej tu imaš dvajset milijonov goldinarjev! Tvoji so. ako daš zanje tvoje pošteno ime . . . ti pa bi ga ne dal . . . če bi ti kdo rekel: na. vzemi jih. pa pri • «sm pozabi na večno zveličanje svoje neumrjoče duše . . ti pa bi ne pozabil . . . če bi ti ta ali oni rekel: na, tvoji ao. če izdaš osebo, ki ti je najbolj pri srci ... ti pa bi je ne izdal . . In če bi kdo rekel spravi jih. če izdaš za nje svojo domovino' ... ti pa bi je ne izdal ... no lahko bi sam o sebi trdil da si poštenjak. čist kakor sotace' ljeni Sam ari t an Zato se je pa .Rudeči krit* prikupil vsem stanovom, oeobito vsem vladarskim osebam, radi katerih se mora podati vojak večkrat v ogenj, da varuje svojo domovino s priljubljenim vladarjem vred Tem društvom, katera imajo večkrat po raznih evropskih mestih tudi skupna posvetovanja, stoji na čela navadno visoki dostojanstveniki in osebe is vladarskih rodovin Tudi v Avstriji imamo mogočni .Rudeči krit*, bogato društvo, ki se razteza čez celo driavo. Svoj sedet ima na Dunaji, kjer se shran-jujejo njegovi že dokaj veliki zakladi, ki so se nabrali v teku let, ker že ni bilo, hvala Bogu, dalje časa večje vojske.*) Pokrovitelj ali častni predsednik avstrijskemu .Rudečemu križu* je sama Njih visokost nadvojvoda 7iljem, veliki nadzornik avstrijskega topničarstva. Blagi vojvoda obrača vso skrb temu Ijudo-milemu društvu. Koderkoli potuje, zanima se za njega razcvitanje. .Rud - i ^rit* ima na Du. naji svoje uradnike, ki imajo na skrbi v velikih shrambah nabrano tvarino za pomoč ▼ vojskah. Izdaja tudi svoj časopis, ki izhaja v nemškem jeziku v mesečnih obrokih is ki s pozornim oče. som zasleduje društveno gibanje in vse. kar sem spada. Društvo .Rudečega krita* ima pa tud: razširjen delokrog. Glavno društvo ali odbor na Dunaji ima namreč pod imenom .deželnih pomožnih društev* v sleharni deželi in kronovini veliko svojo podražnioo. ki je aepet ali moško ali •) Drattvo pomaga tudi v miru, a pr. pri povod -njih. potarih. pri kotnih boleanih; n. pr lani pri koleri v Galiciji in Bodapetti. Pripravljeno je bilo, pomagati pri osnovanji bolmlnic, ako bi aa bila kolera raatirila. Pomagala bode gotovo tudi leto«, ako bi naa t* Mba botja obiskala Žal. da junak, ki je poglavitna oseba v sledeči povesti ni bil tak poštenjak, ker ni hotel biti. Zakaj da ne. bodete takoj zvedeli. Neverjetna povest, s ktero te mislim nekoliko pokratkočasiti ima to prednost pred drugimi ameri lanskimi povestmi te vrste, da ni izmišljena, temveč vsa skozi od besede do besede resnična. Pravil jo je kapitan Basond. tisti, ki se je bil okoli in okoli zemlje podal in je ob snem nje resničnost dokaza) Prigodila se je v tisti dobi, ko so si Španjolci Ameriko prisvojerali. čas jeTnl silno ugoden za taka romantična podjetja Junak in ropar, slavohlepnost in pohlepnost , ljubezen do domovine in lahkomišljeno sanjarstvo. bile so si tedaj tako v sorodu, da pač ni čada. če je ta ali oni eno z drugim zamenil. Boritelji za svobodo bratili so se dostikrat s pustolovci, ki so se sicer tudi borili, toda ne za slavo, pač pa za denar, za plen: vladne glave so pa zopet dostikrat z boritelji za svobodo prav tako postopale, kakor z lopovi, ktere so morali po postavi preganjati in zasledovati. Ko je Peni (dežela v zapadni južni Ameriki) razvil zastavo prostoeti, vstopil je v republikansko službo mlad Škot. ki je doslej Spanjski vladi služil. Ime mu je bilo Robertson. Peruvadka republika sprejela ga je za kapitana. pa žensko, kakor so njeni udje ali samo možje ali samo gospe. Ta deželna društva nabirajo leto za letom dokaj novcev j v pravilih določeni del pošiljajo glavnemu odboru na Dunaj, z dragimi pa sama gospodarijo. Vsako deželno pomožno društvo pa ima po okrajih in po samostojnih mestih sopet svoje male podružnice, sli za celo glavarstvo eno. ali za vsak sodnijski okraj posebej. Navadno se trudijo okrajni glavarji ali sodniki, da ustanovijo in da se zdrtujejo, oeobito soške podružnice po kmetih, kajti vsied svoje jako odgovorne službe se v druga društva radi ne vtikajo, pri teh jim je pa lehko delovati. k^jU .Rudeči krit* js zgolj in zeld patriotično (domoljubno) društvo, drattvo prave stare avstrijske koralne. Kakor čujemo, začeli so ae zdaj tudi Slovenci v Celji in v okolici zanimati za .Rudeči krit«, ker hočejo pokazati, da se ne zanimajo le za ožjo svojo domovino, ampak tudi za oelo skupno našo monarhijo. Zato nameravajo s svojimi skromnimi močmi za celjsko okolico osnovati možko podružnico deželnega pomožnega društva štajerskega Ženska podružnica že obstoji za celjriri okraj. Predsednik jej je grof. J ur Salm-ReifTer-scheid. pod predsednica p« baronica Hackelberg poslovodja pa c. kr. okrajni glavar dr. Wagner. Po tem zgleda nameravajo torej tudi Slovenci osnovati svojo podružnico .Rudečega krita*. Pristopiti bode treba, plačati nekaj letnine In nekaj pristopnine — vse na aitar ljube Avstrija? Govor poslanca dr. L. Gregorca v aeji po,"lanske zbornic« dni 2» jan. 18*3. (Dalje.) Po .Graz. Tagp.* se js bsje tam zbralo do 1000 pristašev, dragi listi so bili bolj skromni, Robertson je bil mlad, je imel živo dorai Ilijo, in je bd silno nagi« jeze. Posebno nakloa-jenoet kazal pa ja v vseh svojih delih do romantike in sploh do vsega, kar je bilo izrednega. Ravno to so pa najboljše lastnosti vsakega pomorščaka. Posebno ugodne so ma pa tedaj, ako se mu na morji ni le z viharji in vaiovjem, temveč tudi z roparji in drugimi sovražniki boriti. Prva naloga, ki jo je Robertson, peravanaki kapitan dobil, je bila ta, da so mu rekli poiskati pomorski briog Benavidezev. Benavidez je bil namreč tedaj glavar pomorskih roparjev, kterim se tndi .piratje" pravi. Benavidez je imel od špajske vlade sicer pošten pomorski patent, ki ga pa ni prav nič oviral, da js ob Hilenškem primoiji plenil, kar je ravno dosegal, poleg tega moril in požigal Robertson je dano mu nalogo izborno rešil. Ponoči je zasačil Benavideza z vso njegovo dra-balijo v skalnem zatišji. kjer ao se vedno najbolj varne čutili, ter js po silnem krvavem boji vse polovi I in povezal. U enemu se jt posrečilo, da je ušel. toda še temu zasadil je Robertson s potoma not v ledja, kjer se ma je pa klina zalomila in je pirat s zalomkom otekel. Na bregu, kjer je Robertson roparje premagal. razprostiralo je košato velikansko drevo svoje veje. po katerih so Indijani okusne sadeže ter »o ae zadovoljili a 600 (Živahnost pri pristaših). med temi najotlličnejši zborniki, gospodje Ghon. Steinuender — imen ne morem lahko pamtiti (Klici od desnice: Dumreicher'! — Dum-reicher. Čemu so se ti gospode tam sestali? — Odgovor: Da bi organizovali stranke. Proti komu? — Proti slovenski agitaciji. Baron Dum-reicher izjavil je celo meni nerazumljivo opazko, da bi Nemcem na KoroSkem njih statistična večina — prosim večina — sicer nič ne pomar gala proti narodnemu nasilji. Od koga? Od teh groznih Slovencev. Najnaravnejša poaledlca tega je, da morajo Slovenci na KoroSkem aploh Se živeti in aicer primeroma v prav velikem Številu. K^jti proti temu česar ni, ali ker je postalo slabotno, se menda ne bodo borili resni možje, za resne može pa hočejo veljati gospodje Ghon, Dumreicher itd. Jaz sklepam pa dalje in pravim: potem morajo biti tudi pri KoroSkem polku vojaki in sicer ravno tako v prav velikem, narodnemu razmerji primernem Številu. Saj se vendar ne more vzeti, da bi bile nabiralne komisije baS na KoroSkem tako svojevoljne, tako trmaste in tako pristranske, da bi se obračale le do nemških sosesk ter sprejemale le nemSke novince, pri slovenskih soseskah pa bi Sle dalj« in pustile slovenske novince. To se da ravno tako malo potrditi, kot da se je kako zmanjšal odstotek sposobnih pri slovenskem prebivalstvu na Koroškem nasproti nemSkemu prebivalstvu (Poslanec Klun: Nasprotno 'i. Zbor nemSke stranke toraj ne napoveduj« le slovesno vojsko Slovencem, ampak je tudi klasičen svedok, da se nahajajo Slovenci in sicer v tako znamenitem in nevarnem SUvilu, da tudi najresnejSi možje in nabolj izvedeni politikarji pravijo, nasilje od strani Slovencev proti njih narodu ni izključeno. Tako je nemogoče, da bi bil resničen vzrok, vsled katerega je vojno ministeratvo odstranilo polkovni jezik. Ravno do istega resultata nas privede statistika. Pri zadnjem ljudskem Štetji je bilo poleg 254.597 prebivalcev z nemSkim obče-valnim jezikom tudi 101.030 s slovenskim obče-valnim jezikom konstatovanih. To znaša 28% Slovencev. Toraj mora tudi pri koroškem polku bit' 28°, slov. vojakov, popolnoma dovelj, da se pridrži slovenski polkovni jezik v smislu ukaza vojnega ministerstva od 28. avgusta 1872. Znano pa je, da se gode slovenskim manjšinam pri ljudskem štetji največje krivice in nasilje. Tako se je poročalo tudi iz Koroškega. Zato pa je popolnoma opravičeno ako rečemo, da mora pravo število Slovencev na Koroškem mnogo večje biti, nego se je moglo pri zadnjem ljudskem štetji konstatovati. Poročilo krške ško&je obsegajoče vse Koroško, šteje do 125.000 Slovencev v okroglem številu v škofiji (Klici: Tako je tudi!). To je nad 1, prebivalstva in to je isto, kar obirali. Na to drevo dal je Robertson pirate obesiti, na vsako vejo po enega. Šestdeset jih je capljalo vse križem, kakor božična darila na božičnem drevesu. Za to velikansko delo je pričakoval Robertson tudi velikanskega plačila. Nič manj se ni nadjal, kakor da ga mora republika takoj za admirala imenovati Republika pernvanska pa na to niti mislila ni. temveč mu je od zakladov, ktere je Robertson z roparji vred na njihovi ladjji zasačil, pri poznala delež petdesetih tiaoč pijaatrov; toliko je namreč nanj prišlo. To je bil pa ledeno-mrzli curek na duSo alavohlepnega mladenča; takoj je službo popustil, v svoji jezi celemu svetu hrbet obrnil in se je v samoto podal. Blizo zaliva brezmadežnega spočetja D. M. vedel je za puščoben in neobljuden otok; ta otok si je izbral za svoje bodoče bivališče. Ondi si je postavil puščavico, ter si vzel človeka za postrežbo, kterega je bil po naključji rešil, da ni lakote poginil. Tudi nekaj Kreolinj je našel, ktere j« k sebi povabil. Izmed teh si je eno odbral za ženo, druge je pa za dekle pridržal. Tako urejen je zatrdno sklenil nikdar več ne med samogoltni in sprideni svet podati ae, temveč ondi ostati in kakor nov Adam s svojo kreolinjsko Evo skr- Iso poznavalci dežele trdili od nekdaj, da je namreč », Koroške nemška in alovenaka. Iz tega pa izvajam, da mora biti tudi pri Koroškem polku najmanj 30* „ slovenskih vojakov. To število se mora toliko bolj pritrditi, ker je samo vojno ministeratvo te veSkrat konatatovalo večji odstotek alovenakih vojakov pri tem polku in aloer 1. 187» celih 40"L 1882 cel<5 42%. Ni toraj verjetno, da bi bilo zdaj 1« 10% alovenakih vojakov pri tem polku. Goepoda moja! One razmere, ki ae dajo Is odatotnega preminjanja presoditi, se ohično natanko opazujejo, zlasti potem, kedar ae pokaže omahovanje. Vsacemu se mora toraj zdeti čudno in urivati vprašanje: zakaj ae j« odstotek slovenskih vojakov pri 7. pešpolku v kratkih 10 letih tako močno znižal, namreč od 42«, v tatu 1882. na 10% v letu 1892., to je za celih 32»,. Narodno gibanje ne more pojasniti tega kajti zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da se je število onih, ki so še imeli pogum, priznati na Koroškem slovenski občevalni jezik, ne za 32, ampak komaj za 1-2% znižalo; iz narodnega gibanja se toraj to ne da raztolmačiti. drugi vzroki so tu morali imeti avoje prate. Kateri? — No, o tem zamotamo mi alovenski poslanci dati precej izčrpen odgovor, in si^r na podlagi podatkov in poduka, ki nam je doapel iz Koroške. Baviti se hočem najprej s odgovorom na prvi del svojega prašanja t«r pravim: proti slovenskemu polkovnemu jeziku se je borilo in upiralo najprej polkovno poveljništvo in zbor častnikov 7. pešpolka (Prav res! na desni). Meni ae to zdi obžalovanja vredno, ali očiten čin je obžalovanja vreden tem bo(j, ker ao ae upirali proti določbam službenega pravilnika za ohranitev pravice oni, ki so bili v prvej vrati pozvani, pokornim biti. (Takoj«! na desni). Shbi vzgledi kvarno dobre šege in očitna nepokorščina častnikov ne more krepiti in povzdigati čustva za dolžnost pri podložnih vojakih. (Tako je! na desni i. Zato se meni zdi to obtalovanja vredno. Kar pa se tiče dogodka v moji trditvi, sklicujem se tu pred vsem na polkovno povelje obrata Kai-fella od 10. septembra 1871. Mnogo mi je do tega, da moji citati pridejo doslovno v stenografski zapisnik; zato prosim Njeg. ekselenco gosp. predsednika, da mi jih dozvoli prečitati. Polkovno povelje se glasi (čita): .Z ozirom na točko 3. poviševalnega prepisa imam pripomniti, da pri polku znanje druzega polkovnega jezika — slovenskega — k častnem povišanji nižjih častnikov ni absolutno potrebno, ker največ le 10% vojakov iz odkazanega pravilnega okraja za dopolnitev polka govori aamo slovenski in ne tudi nemški, in ker si cel<5 to malo število slovenskih vojakov pridobi v kratkem času za službovanje potrebno znanje nemškega jezika. Inomost, 20. septembra 1871. Kaiffel, m. p." beti za novo divjaško pleme v svojem malem I raju na sredi nezmerne morske ravani. Tukaj js mladi puščavnik prav zadovoljno že nekoliko časa živel in bi se bil mož morda ondi rad postaral, če bi ga oe bil slučaj za vedno od ondot pregnal. Kakor smo že rekli, se je izmed Benavide-zeve druhali jednemu roparju Marbelinu, posrečilo, da je utekel in srečno dospel v Valparaizo, kjer je vstopil v službo na španski ladiji za krmarja. Na sredi morja zaroti! se je s tovariši vred proti gospodarju ladije, kterega ao neko noč zvezali z njegovimi zvestimi vred, potem ao pa vas skupaj znosili v čolnič, kterega so od velike ladije v morje spustili, in avoji osodi prepustili. Ladija pa je postala lastnina zarotnikov. Marbelin j« slišal, kakošno božično drevo da je Robertson Indijanom ob Hilenskem nabrežji postavil. Nekoliko kasnej« je tudi zvedel, da grozni njegov nasprotnik na otoku Moha s celim svetom skregan živi. Sklenil js morilca svojih tovarišev živega v pest dobiti, saj valja kar hoče. Prav na tistem drevesu, kjer je Robertson njegove tovariše a konopcem poveličal, hotel je Marbelin Robertsonu to posielnoma prav!) da bi krenili od prej omenjene odloke, (čujte! Čujte! na strani pristašev. — Poslanec Klun: Popolnoma prav!). Slovenski jezik se bode toraj kot jeden izmed polkovnih jezikov ohranil v veljavi temveč, ker le od 60. leta s&n govori nad 20', vojakov iz okrajev, po organizaciji odločenih za dopolnitev, ne nemški narodni jezik pri polku in je od-nekedsj bila dolžnoat, govoriti polkovni jezik, v katerem ozira ao ae skoraj vsako leto dajali opomini. Zato se tudi ozirom na razglas od 4. marca 1871., Priis. 709 ne more dvomiti, da ae ima točka f) teh odlok pri poviševalnem roku v maji 1873. uporabiti in veljati posebno za vse častnike in kadete polka, koji so bili o 1. nov. 1871. pri njem. Na Dunaji, dne 15. marca 1873. Za vojnega ministra: Rossbach. F. M. L. m. p." S tem pa stvar še ni bila končana, ampak se j« Feldzeugmeister John. takrat |>oveljnik v Gradcu, v široki razpravi poprijel stvari pri mini-steratvu ter skušal dokazati, da častnikom 7. peš-polka ni treba učiti se slovenskega jezika. Vojno ministeratvo je zopet odgovorilo ae zanikanjem in sicer na sledeči način (čita): (Konec prih.) I so Ilobertsona iz najslajših sanj dvignili in s sabo odgnali. Lahko bi mu bil takoj ondi vrat zavil, toda Marbelin Si ni hotel veselja skaliti, ki ga bo občutil pri pogledu na Robertsona z drevesa visečega. Vlekli so ga toraj in v ladjo zaprli. Pot od Mohe pa do Arankamiškega pri-morja ae pa ailno vleče. Ravno ko ao roparji tjekaj jadrali, dvignil se je vihar in morje se je jelo jezno zaletavati v roparsko ladjo. Bolj ko so piratje kleli, bolj j« bučal vihar in gnal gorostasne valove; Indija se je pa proti peščenicam drvila kakor besna. Marbelin je kar norel, kajti med vaemi tovariši niti jednega ni bilo, ki bi ae bil na krmilo kaj prida razumel. Prav nič druzega jim ni kazalo, kakor mokri grob v morji okoli in okoli po njih zevajočem ali pa — Robertsonu okove sneti in za bo^jo voljo proaiti ga, da n^j se vstopi h krmilu, aioer ao izgubljeni. Robertson j« vbogal in je cele tri dni avoje jetničarje po morji za nos vodil. Kaj so hoteli druzega, kakor »bogati ga, aicer bi bili vri siromašno poginili. Ko je tretje jutro solnoe posijalo na morsko ravan, bili so vsi prav iz arca veseli videč pred saboj mirno luko, če prav ni bila tista, ob kteri je rastlo drevo s obetagaki. Nsjbo|j razveselil tm povelja in vse ukaze v nafti mili materin-Kini. Vrli Cvenarji storili no prvi korak; za njimi ao priftli Križevčanje in za temi I/>kavčani in za njimi atopamo mi kot neustrafteni narodnjaki. Daj Bog, da bi se možje v Vržeji tudi enkrat za vselej otresli prisiljenega jarma in stopili v naft krog, kot jekleni narodnjaki, pa ne kot hlapci tujih privandrancev! Sloven mora na dan! Vrl iv. Toaaiu nn« Telikonedeljo priredili so dne 26. januvarja tamoftnji rodoljubi .Narodno veselico". Ta veselica bila je druga te vrste; prva se je vrfiila žc lansko zimo. Z veselim srcem smemo danes javiti, da se glede narodnosti tudi nafti Tomaževčani vedno bolj in bolj zavedajo. To se je jasno pokazalo za časa imenovanih veselic in, kar nas prav veseli, bila je vdeležba ob zadnji veselici obilnejfta od prve, toraj zanimanje večje. Saj so pa tudi posamezne točke vsporeda bile dokaj zanimive. Igro .Popolna žena" igrali so domači dile-tantje s pomočjo g. Z. od Malenedelje i zborno. Po dovrtenej igri očaral nas je vrli slovenski umetnik, g. Korun (Kotelski), iz Velenja s krasnim sviranjem na citre Omenjenemu gospodu, ki se je potrudil vkljub daljnemu potu k nam. izrekamo s tem prisrčno zahvalo! Imeli smo tudi priliko slilati pevski zbor od Malenedelje. ki je zapel pod vodstvom gosp. Fr. Z. nekaj narodnih pesmi. Iznenadili so nas pa omenjeni pevci, ko ao lam pokazali, da so se poskusili tudi že v umetni pesmi; prav dobro so namreč zapeH pesem .Slovenec sem". Želimo njim toraj znaten napredek pevovodji g. Z. pa stoteren sad za njegov trud! Pozdraviti smo imeli tudi precej gostov, tako od lepe Kapele, od sv. Jurja ob Ščavnici, iz Središča, Ormoža i. t. d, kojim se za qjih dobrotno vdeležbo najprisrčnejfte zahvaljujemo' Nikdo mi ne bode očital, da si usojam na tem mestu častitej Tomaževskej inteligenciji, zlasti mlademu narodnjaku g. Škriecu zahvaliti za prirejanje takih narodnih veselic. — Dramite ljudstvo tudi nadalje, dokler ga ne privedete iz mraka na najsvetlejfti dan narodne zavednosti! Treni:. Krtka nt. Pretečeno nedeljo imelo je nafte, po nevtrujenem delovanju gospoda A. Tanciga, c. hn pofttarja novovstanovljeno .bralno drufttvo Krftka vas, Cerklje in Čatež* svoj prvi občni "bor v gostilni gosp. Josip Podrič-a v Krtki vasi. ,)ri katerem so bili. ker gospod A. Tancig nikakor ni hotel predsednifttva sprejeti, izvoljeni : Gospod Josip Rudroan. trgovec v Krtki vasi. gospod A. Tancig, c. kr. pofttar v Kriki vasi, podpredsednikom, gospod Josip llajovic blagajnikom. gosped Ivan Benedičič. učitelj v Cerkljah, tajnikom, za odbornike pa gosped Janko Gantar, nadučitelj. gospod Fran Sevnik, posestnik, in g. Ijev. Tla so že izkopana in podlaga že podložena. Rlektrična železnica, ki napravi osem ovinkov okrog »tolpa vozila bo potnike na vrh in sicer s strmino osem odstotkov na miljo. Iz različnih viftin odpiralo se bo obiskovalcem osem različnih razgledov na razstavo. Na vrhu bo zvezdarnica, kjer bo tudi godba razveseljevala razstavine obiskovalce s prav mičnimi napevi. V pritličji bo restavrant in točila se bodo najimenitnejfta vina. Tudi godbenih veselic ne bo primanjkovalo. Zvečer bodo japonake svetilke, razsvetljene z električno lučjo, razsvetljevale bodo cel tir od vrha do tal tsko svetlo, kakor po dnevu in s svojo pisano bliftčobo dajale čaroben pogled. Pod-lsga bo zidana iz kamenja in stolp sestavljen iz železa in jekla FJektrična železnica bo prepeljala lahko vsako uro 12 000 potnikov. i Kolika j« jsdna milijarda v zlata aH aro-bra.) Neki Francoz izračunil je nastopne podrobnosti, ki utegnejo marsikoga zanimati. V zlatu bi tehtala jedna milijarda celih 322.600-! izraženih v prelepem in pravilnem jeziku ter dovršeni pesniftki obliki, od to mične zbirke nam najbolje ugaja. Prijatelju na grobu (Sajnkoviču iz Srediiča). Ker ni v naftem listu prostora za ocenjevanje slovenskih knjig, dostavimo samo to še, da je tudi unanja oblika kaj prikupljiva. •Novo nemiko-slovensko pravniško na-zivljs). katero sestavlja dr. J. Babnik, bode do konca junija gotovo. To bode lep napredek za sk-vensko pravoslovje, velika zasluga za drufttvo .Pravnik* in pisatelja samega. i Kmetovalec,) ilustrovan gospodarski list s prilogo .Vrtnar*. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Ta preizvrsten kmetijski list. katerega ureduje tajnik kmetijske družbe g. 0. Pire, je vsega priporočila vreden. List izhaja po dvakrat na mesec ter velja s prilogo vred po 2 gld., za učitelje in ljudske knjiž niče pa po 1 gld. na leto. Naročuje se pri kmetijski družbi kranjski. Salendrove ulioe štev. 3 v Ljubljjani. — Današnjemu listu smo priložili posebno prilogo. Vabilo k drnibi n. Mohorji Navada je že. da se poleg .družbinega oglasnika" vsako Isto šs posebei zglasimo ob času. ko se po alovenskih pokrajinah nabirajo stari in novi udje dražbe sv. Mohorja Zve»ti tej navadi obračamo se tudi letos do milih naših Loterijske številke i;-*rečkane dne 10. lebrnvarija 1HKI. Gradec: 00. 52, 90, 54, KO. Dunaj: 44. 2. 36. 85. 15. Izpraznjeno potovalno mesto. plnje. ki je tudi*"-' kovnih pokrajinah zavarovalni drutbi pri na?t <-piti je inie. ki je tudi~fislana isvanredno v slovenskih jesi-—... --•——v >--•— ••— zaupanje, nastopil kvi*u-ij>ki ki-miaari inteligentnemu in aumatn-------- 25 ili. 40 let. neolenjen, zdrav in trden, ki je slovenaksga jezika v l*sedi in pisavi popolnoma znv-Sen m umore ■ti-kazat I neomsdesevano preittivljenje m popolnoma urejene denarne razmere kavcija p--nuja ae. Ce doM to inesto, kateremu t« m moral povvetiti izključno ia ns-prsntano. sa kar bi dol.hral stalno plačo in ponel-ne nagrade. prilika, da »i vrtvari pri primerni poraMjhros« in odliCnem zadrianji gotovo in atalno slnftbo, ki je zdruiena « pravico do mnirovljenja. Oglas* naj ae pa »a m o take .m..!*, ki morejo sa-•lostiti vnem tem zahtevam, katere rade potujejo m imajo trdno voljo, njim stavljenim nalogam s enako marljivostjo in poaebno vztrajnostjo iapolnjerau in ae tako »esti, da ni najmanjlega (Vitanja in ktsremu ao kraji znani, katerih pokrajine bi potoval. Ijurtnoročno nemiko in alovsnsko pisane prošnje, katerim naj *e prilofte prepisi sprifieval in .referenc«*, poslati je pod It. .ML1M-* v lislii. poste resunte KukoviC-eve konkurzne mase V Brežicah •TmSS in sicer vsega sm In kilaojjahief klafa, ftslsa pri < sik sv po najnižjih cenah. SjSis Slovenskim županom in tajnikom »e priporoča Občinski red mmm zbirka zakonov I. zvezek Priredil gosp. dr. Ivan Dečko, odvetnik, ež. poslanec itd. Cena mehko vezani knjigi gld 1 80. trdoveiani 2 gld. SO kr. S potto 10 kr vse. Dobiti pri Drag. Hribarju v Ce\ji Adolf Hauptmann tovarna oljnatih barv, (IimSt, lakov In kloja v Ljubljani <"'3 30 meterskih centov lepega paličnega fižola (NVaehtel-Bohneru. > 10 kr. Li. Kaap-Ailjain proti povsetju. 1'riporočuio« uUmtoo aa naročb« I Iti, I • Franc Tvlajcen, v l>..lu pri Hrastniku VA B I L O XVIII. rednemu občnemu zboru gomj«-saYlniska posojilnice t Hozirji dna 29. februarja 1893. ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo ravnatelja. 2. Poročilo računskih pregledovale« v. 3. Sklepanje o porabi tistega dobička 4. Nasvet ravnateljstva o znilanji obresti as hra- nilne vloge. 5. Volitev ravnatelja, odbornikov in računskih pre- gledovalcev. 6. Posameznosti. Ravnat eljttro. 11 goldluijtf m&ke postaje nr. Štajerskem poslan, ako ae naročnik akliče na ta časnik, atane pri meni en modroc na pereaih (Feder-matratae). Ti modroci ao aolidno is naiboljfte tva-rine narejeni, Imajo po 90 dobro veaanih. močnih peres ia najboljiega bakrenega drata, ao s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtelji rabi do 15-20 let ss-basik psptsv ne aahtevajo. - - Pri naroČilih s delale naanani naj M vselej natančna mera poa-telj« v notranji loči — Ako as torej dobi aa 11 gld. dober, (Tanko dopoalau, tapeciran modroc na peresih, js pač neumestno kupovati malv-vrsdno nadomestke, kakor ličaate limnice, »lam-niče itd., kateri pravemu namenu, imet' dobro posteljo ne vatreaajo. Updru v LjiUjui, Seieakargeve aJke 4 Ta domača, edina narodna tvrdka te atroke na Slovenakem bodi alav. obSnatvu najlolje pripor-Cena as nakupovanje Uauie, eslsšsM> gsrmi-«w. aivsaev. atolor. pasja sf. sscriaMin v sega v tapetniško obrt apadajočega dela flV» Ceniki a podobami aaatonj in franko. Hitra m posten a poatrstbs, niake cena posebno pri l>aliMih in ob-lirnejih narofilih k "J _ Otročji romlčki /yfl ^^jako elegantni fini. in m-čni dobivajo as pri meni akori ...... vitje p., vsaki ceni do t5 gld. _ . Pri mini J* *aJc***1*i Janj m mpormojt otročji* rotičkor. M Lahko im prtjstmo dalo, ki daje lep postranski zaslužek, ponija se oso-bam, katerim njihova postranska opravila pufičajo nekoliko prostega časa Kdor bi se želel lotiti tega dela pUa naj upravniktvu taga llata ter naj nad naslovom zunaj na zavitka zapiie Mar. 238. (ID s-2 mmmmwffl[ Za usnjarskega učenca sprejmem krepkega, adravega, pi starega dečka in gs pre-krMn .ridnega, najmanj 15 l< Im a obleko, hrano In Šmartno pri IJtiji. Gostilna ,Alla Vittoria' Pet« Mu«ch«ka , Trat« «ST, 'Si iavratna vina, in prirejuje jak<> okusna jedila PrenčiMa neverjetno v ceno. PrljKiroCa se Severnem ti? „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje jj v Londonu. FUtltla a Avstrijsko: FllljiU u Ogrsko: H.i, ym»rn-J»:> Aktiva drulbe dne 30. junija 1891 frk. 117.5ft0.7H7 Letni savarovalni dohodki s ob- reatmi do 30. junija 1891 . . . »,725.25»--Iaplačanja aa aavarovanje. aa rente in odkupe i. dr. odkar poalnje druiba (1848) .... 249,311.44»-V zadnjem dvanaiatmeaečnem poslovanji prijavilo ae je novih aavarovAi\j aa....... «1,372.000- teko. da aejeprijaviloaavarovanj vaačaa odkar druiba posluje aa . 1.728, l H4 555 -Prospekti, cene po katerih se ravna drull* pri iadavanji polic in prijavni obraaci dobe aa brea-plsCno pri goa^lih^sntih^al^^a pri giBMilil <») 12 I a itifiaai teiaji in stopami, lepo posestvo a aemljiMem v popolno dobrem atanjije n« prodaj. Kje. iave ao pri posestniku Frssc Bsvaaks, v l«embergu pri Dobrni. u»»-« Zahvala. Blagorodni g-ap. Anton (iregorlč s Ptuja je tukajšnji Mi k Malmedelii poalal rasnih *m)s ev aa uboge učenre Goap Anton K-al. učitelj v Središči, pa več avezkov svojih abramh .legend", itd. ravn.. tudi v ist namen Ol-ema mi- t: •%amh g.«|.o l..v so v imenu vs učeče ae mladine najsrčneje zahvaljujemo llog plati K rajni tol. svat Malonedcljski .^vprgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in iolskimi potrebščinami. Velika zaloga albumov in okvirov za fotografije intnikov. listnic in sploh na debelo in drobno, po tovarni&kih cenah. C. kr. privileg. d A. Maser 1 | fal rika cikorije Ooapodinjsm! Poakuaite obče prian.vno, kot najbo(jo fj* Glaser-kavo. Dobite jo v vsaki apecerijski trgovini. Pazite posebno na iatinitost nale firme, ki alove: «. to. prtv latoiks dksrije Adolf Olaser * Coap. Lemeechita (Ceako). JAKOB JANlC lastnik velikega sela Frsiaabsrg- Min Oe«a proda blizu 500 mladih jabolčnih dreves najboljših vrst ~ |M> 30—35 kr. komail. ~ Oglmttl* naj m poU^o pravočasno 1» .t i Ildaj.lt,lj in urednik Dragotin Hribar Ti.k TlruMronc ll.kani'. [) Hribar * Celji Priloga »Domovini« št. 5.. dne Celjske novice. (Volitev v okrajni sastop csljski i Narodni volilci 7-a volitev v okrajni zastop celjski zbirajo se. in Mioer oni i/ velikega posestva v četrtek dne Itf. t m. ob osmi uri in oni iz kinetskih sku pin v pondeljek 2<». t. m. tudi ob osmi uri v frontilni g. l-emeža. poleg okrajnega Sodišča, od koder se potem podajo skupaj v že pred deveto aro na volišče. Narodni volilci morajo se zaradi tega zbrati vte ob 8. uri. da ne zamudijo volitve volilnega komisijona; kajti od volilnega komisi-jona je v velikem posestvu lahko odvinno. ali Slovenci zmagamo, ali propademo. Narodna stranka ima lepo večino med volilci velikega posestva. Če vsi narodni volilci pridejo, in to točno ob 8 uri, zmsgali bcdemo Slovenci še sijajnejše. kakor pred itirimi leti. Bog ne daj toraj. da bi kateri naših volile«v izostal, ali se le zakasnil' (0. Celestin Lojk) kapucin. lektor, premeščen ie iz zdravstvenih ozirov iz Gorice v Celje. (Volitev v okrajni sastop celjski i ne dA miru niti Foreggerju, ne tovarišem v državnem zboru, ki so te dni od inin's!erstva zahtevali, naj bi namestniji v Gradci naročilo, da sestavi drugačen imenik volilcev. Seveda, tim starim našim nasprotnikom bi bd le po volji tak imenik, po katerem bi celjski nemškutarji mogli dobiti večino. (Maakarada »Celjskega Sokola"». Pred pustno veselje prikipi do vrhuncit še le zadnje dni. bodisi Is tako kratkega predpusta. To čutili smo tudi pri letošnji maskaradi .Celjskega So kola" dne i». svečana Tu ni vse tako vrvek> v gostem »emu. kot pretečenega leta in dasi je bila veselica povsem živahna in dobro obiskana, manjkal je vendar pravi predpustni duh princa Karnevala. Citalniški prostori bili so okusno de-korirani v pristnem kitajskem slogu; čudili smo se. da se je ta težavna naloga tako dobro posrečila odboru. Kakor zvemo grd za to glavna zasluga g. Srečko Magoliču. kateri je vodil celo delo in gospodoma Petru Majdič-u in Dragotinu Hribar ju, ki sta mu dala na razpolaganje lep del dekoracij. Maske same so nas popolnoma zadovoljile; ženski kostumi bili so uprav k.asni. lmpozantna zima in drugi letni časi, ljubki krokar ter res nežni golubček. nadalje krasaa prodajalka iz juga, lepi harlekin. originalna Kitajka in lepa vrsta drugih mask. katere vse našteti nam ne preostaja prostora, polnile so dvorano. Tudi gospodje so bili izvanredno pridni. Poleg rudečih naših Sokolov, neutrudljivih pri plesu, zabavalo je 8 kitastih kinezov občinstvo; tudi drugih moških m;tsk bilo je dovolj, k) prehitro so prelevili svoje kostume v — obligatne frake. Posebna zasluga gre neumornemu kitajskemu harlekinu in kolovratastemu Japancu Našteli smo pri kadriljah 24 parov. Ker je bila tudi restavracija dovolj dobro oskrbljena, ločili smo se povsem razumno še le proti ranemu jutru 15. febmvarja 18»3. če tudi ne tako is srca zadovoljni, kot lansko leto - krivi so temu drugače tako vrli St. Jur-čanje, ki so nas letos zapustili, smemo vendar tudi tretjo aokolsko msskarado zapisati med častne večere celjskih Slovencev. Naj se vsako leto lepše in lepše nuvijsjo. dokler jim bodo preskrbljeni primernejši proetori. Okrajni sastep eeljeki) imel je pod pred sedništvom g. nač. dra Joe. Seraec-a svojo sejo dne 4. svečanu t I. ob 8. uri popoldne v pisarni okrajnega zastopa. Na dnevnem redu te seje bilo je rszun navadnega odobrenja zapisnika prejšne seje. sklepanje o nakupila novega kamenoloma za Vitenjsko oesto, posvetovanje o prevzet;i v občinske oeste čez Gangež v občini Št Jurij, ktera zadeva ss je izročila referentu gosp plem. Herks-u v pregtedanje in poročilo, potem da voljenje podpor občinam pri oranji snega v skupnem znesku 181 gkl.. nadslje posvetovanje o peticiji za odpisanje davka od vinogradov poškodovanih vsled strupene rose in več dragih zadev zastran cest. poplsčanje bolniških stroškov i. t. d. Seje, ktera je bila zadnja pred volitvami, Udeležili so se vsi gg okrajni odborniki in js trajala od 8. do pol 6. ure popoldne. Zborovanje ksajerejosv,) Ustnikov konj in sploh ljubiteljev konj. vršilo se bode v petek dne 5. marca predpoldne ob 10 uri v Žavci v gostilni .pri Kroni". Pri zborovanji govoril bode v navzočnosti deželnega odbornika c. ia kr. majorja Schuberth-a. gospod Josip Voloušek, oas in kr. okrajni živinozdravnik is Celja, strokovno o živinoreji. Spodnje-itajerske novice. ipimb—ii pri t. dshsvšiinl) č g kaplan J. Kostanjevec gre od sv. Marjete na Pesnici za kaplana k sv. Marku poleg Ptuja (VabUe.) Ščavniško sadjarsko društvo bode imelo v nedeljo, dne 19. febmvarja t. I. popoldne *> 3. uri pri goep. Alojziju Kreftu v Očeelavcih redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo blag^nika, 3 Predavanje potovalnega učitelja goep. Iv. BeUja, 4. Volitev novega odbora, 5. Pogovor o razdelitvi dreves na društvsnike. — Po zborovanju veeelica s petjem in godbo. — K obilnej udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v 8«vntei) ima sedaj potrjena pravila. Osnovna veselica bode spomladi in obeta biti jako sijajna. (V Halosaki bode deželni odbor pn nasvetu kmetijske družbe priredil tečaje za copfjeaje trt (V Slovenjem Gruden) je kupil okrajni zastop za 12000 gld. hišo. v katerem bode bolnišnica. Hranilnica je posojilne obresti za pol odstotka znižala. (Ks4») bode odslej sedež deželnega živino-zdravnika mesto Ljutomera, kakor je določil deželni odbor. iBrefttesi ne dobri nemške šole; ministerstvo je na pritožbo Slovencev razsodilo, da je v Brežicah premalo nemških otrok. Ali nišam mi to vselej trdili? (Želena« pr««« «4 lilgisi U Ftafn Ia hrvatske sMtfsi so zagovarjali vsled predkrtsas prošnje poslanci v državnem zbora, ki js to sndevo vlsdi s priporočilom odstopil (Sevnttkn kmthjfkt )i« ililn) dobi bris-gsiko, zoper strnpeao roso, sistema AI1wsilsr od glavne družbe. (Is ■■illnski sksltes) ss vsdko Ijndl v Ameriko, in sioer v Brazilijo premijojs Toda dvo miti je, dn M oadi srečni postali, msada ravno nasprotno. . (Ha Vidam) se posvetijo o Mm} nore cerkve; v ta nnmea imajo Is 20.000 gld tovljenlh, mej temi 10000 gld. od gosps Hofe vsrjeve v Krškem. (Mm vream), ki je bilo te dai. je zaftslo meg in led močno tajati. 0 povodnjih, katerih m je bilo slasti ob rekah ia nižinah bati, posebno ob zamrzaeni Savi pod Krškim, ni bilo čati, da bi bile poškodovane vasi, ko so bile oko« Brstič seM v nevarnosti Droge slovenske novice. (Is IjnMjssi) ss asm poroča, da tadi oadi ljudje sa hripo zelo boiehsjo (Ia beds trpstsi prebivalce na Krstim predlagali so naši poslsaci v drtsvasm zboru (dr. Frjsnčič, PTrifovi. dn bi jim vlada miamdf kaj podpore naklonila Predlog js bil sprajst Ds js ljudstvo silno podpore potrebno, dokaz team je vedno rastoče izseljsvsnje v Ameriko (Is Deteajsfcaga ss nam poroča: S tem. dn dobimo Dolenjci toti reiilmo liliraioo, začotfa se za nas novo življenje. Ne le, dn ss naše prebivalstvo bo|j in bolj zaveda, da ssčenjs pr« mišljevati, kako si naravne zaklade izkoriščati, tudi večja podjetja bodo v našem kraju nastala V tej zadevi poročati mi je danes o vebksnski pnrni žagi na Gorjancih, kojo js postavil graMak in bivši profesor dr. R. Schlssingsr. Tn žaga ima namen, da bode poleg izdelavami vsakovrstnega mehkega lesa za svetovno kupčijo, isdeto-vala tadi raznovrstne zaboje. SkaUjios L t d. za vso Francosko, kar jih tem rabijo v zavijanje ia shranitev smodek Umevao je, da v teki veliki ditavi pokade mnogo finih anodk, katere m predajajo zavite v škatljicah 0 velikosti tega podjetja si n^lnžje pravo podobo pridobimo, ako pomislimo, da j« račun graščinskega gosda graščine Ruprč vrhu, razun mnogih manjših gozdnih parcel bližnjih posestnikov, podjetnik naknpil od ogrete vlade grajščinske gozde Žsmbsršks grajščine v obsegu 70000 oral. Vendar m ti gosdi as bodo as enkrat posskaK, ter s tem naš <*► lenjski kres aničU. da bi aam toča Isto sa Istem še bolj, kakor sedaj velikansko škodo naprarijsla, s« je pa Robertson sam. Takoj, ko je zagledal vojno angleško ladijo. ktera jim je ravno nasproti jadrala, planil je v morje in proti njej plaval, kamor je tadi srečno dospel Marbelin si ni upal beguna od Angležev nazaj zahtevati Prvič si ni upal, drugič pa njegova ladija nikakor ni bila sposobna za kakoršenkoli slučajen boj z angleškim paraikom. Robertson, kakor hitro se je prostega čutil, zopet vstopi v vrsto horiteljev za svobodo. Imenovali so ga takoj za kapitana jako lepej fregati. Robertson čutil se je mahoma prerojenega Sprevidel je bedarijo pričetega svojega puščav-ničevanja na otoku Moha. ktero se mu je sedaj tako neumno zdelo, da niti misliti ni bo tel več nanj. Sam v sebi je čutil, kako trezen, resnoben možak da je kar h krati postal, možak, ki nima druzega misliti, kakor na svojo knjigo, na svoje dolžnosti in na svojo čast. Zato si je pa tudi prizadeval vsem trem vsaj toliko zadostovati, kolikor se mu j« to potrebno zdelo; to ravno povzdignilo ga j« pa med najlx.ljše vojake republikanske. Kar je obljubil, ostal je mož-beseda. Lo-povstva in izdajalstva bi pri njem nihče ne bil iskal, prijateljem nasproti je bil požrtvovalen do skrajnosti. Če je imel tolar v žepu. bila je volno polovica tistega, ki ga je prvi na posodo prosil. če je bil pa sam suh se pa tudi ni grdo držal, kakor bi imel vseh d«vet naglavnih grehov nad sabo. Robertson js bil kavalir od nog do glsvs. Pa tudi pobožen je bil in na vero je kaj držal! Povsod, kjer se je izkrcal, je bila njegova prva pot v cerkev. C«rkev je bila sploh poslopje, kterega prag je povsod prestopil, samo če jo je videl, kar je pri njem še tem bolj pomenljivo, ker je bil Robertson sam protestantovske vere, cerkve ob španjekih naselbinah pa res od kraja katoliške. V Limi prišel je nekdaj Robertson v cerkev Marije de la Mercedes. Vstopil ss js v kot bliso orgelj, kjer je poslušal divno petje, v kterem je tu pa tam spoznal sanjarije starih tolteških pesni. Občudoval je pisane ljudske rkupine, ki so slikarski lepo zdrnževsle pisano indijansko obleko z evropejsko (ničnostjo in španjclsko koketnostjo. Ljudje so prihsjali in odhajali; molili, pa tudi le samo oči pasli Ravnokar zavzel se je Robertson nad div-nim glasom v petji Nune so ravno pele; .stabat mater dolorosa* v koru, iz kterega je čudovito lep glas slišal, kakor doni le sladkomilo petje nebeškega pevca slavca iz šumečega gozda Ves zamaknjen zrl je mornar tjekaj, odkoder mu je donelo sladko petje na uho Ugledal je v belo obleko avito žensko bitje, kakoršnega do sedaj ni niti v sanjah nikdar gledal. V Me dem dolgoličnem obrazu, v sadjarsko povešsaih očeh ia v nežno obokanih ustnicnh mislil js, dn gleda podobo svojega sngajja varuha. Ta ženska je bila pač vse kaj drusega, kakor pn njegov sngelj varuh. Omamljen čnknl je konec petju; tremi m je na oelem životu, ob enem čutil m je pn tako srečnega, kakor bi bil stal na pragu sv. raja ia ondi poslušni petje izvoljenih. Kaj druzega je le mogel Robertson občutiti, kakor najvišjo slast divnegn sadjarstva, čegar predmet je bite revno ženska v samostanskem zidovji. ktera je za eno stopinjo bližje nebes nego navadni ljudje, zato pa tudi m ravno toliko svetu bolj oddaljena Ta čut mu je pretvorila dušo popolnoma. Ko m je povrnil čez aekaj časa na ladijo ni nihče več v njem spoznal točnega, čaječega gospodarja, kakoršra je bil Robertson dosedsj Sanjaril je, tudi če je budil. Mesto lahke neekrbnoati prevladala je ssdsj njegovega duha pesniška domil Ijavont. V takem položaji peljal m je le enkrat v Kartageno. odkoder m je pa prav hitro aopet v Limo povrnil. Dalj* pnkodnjiC i ampak poletje ima oatati vaaj 100 let. tako, da ae bode les z nova zarasel. To podjetje po zdravljamo Dolenjci z veseljem, ker se je podjet nik izrazil, da bode samo domače ljudi za delo jemal, ter se je vs«y do sedaj vestno tega nečela držal. Sploh pa je od njega samo dobro slišati. ker mnogo dobrega revežem stori in tukajšnje rokodelce, obrtnike in voznike podpira s tem. da jim mnogo zaslužka diye. Ker je on uže osem takih velikih tovarn postavil, bode niy-bržje v bodočnosti tudi iz tega podjetja na vstalo akoijsko podjetniško druStvo in to utegne sedanje razmere predrugačiti. Vendar naj bode s tem, kakor nže hoče. nekih pomislekov si vsak Kraqjec, ki nekoliko natančneje zgodovino svoje ožje domovine pozna, ne more znebiti; kako je mogoče bilo, da je Ogerska ta gozd prodala, ko vender Žumberk v istini Kranjski krono-vini v last pripada? Pred kakimi 20 leti bile so v kranjskem deželnem zboru temeljite razprave ravno od strani slove-iskih in narodnih poslancev — v teku časa zaspala je ta zadeva bolj in bolj — čemu? Zato, da je sedaj Ogerska polovica lep<5 novce dobila! To bi bilo domoljubno polje pokazati se pravim narodnim zastopnikom! Želeti bi bilo, da bi nepristranski zgodovinar veščak odkril nam temoto o tem vprašanji! (V Litijii je bil priredil poseben odbor, kateremu je stal na čelu ondotni priljubljeni okrajni glavar, veselico na koriat šolskim otrokom. i Gradnja dolenjska ialsinicsi dobro napredke. še med letošnjo ostro zimo je delalo samo v Katetkem oknyi okoli 2000 delavcev, toda največ pod zemljo, v rovih pri Šmarji in Višnji gori. l>elavci so večinoma domačini, a podjetniki žalibog — tujci. i Avstrijsko vinorsjako društvoi je naklonilo 25 gld. podpore krški meščanski Sol! za premije učencem pri cepljenji trt. (Slovanom v Gorici: ondotni mestni zbor kar neče privoliti slovenske šole. Bog vt5, ali ga bod« vlada prisilila? Kako so morali pa Slovenci v Ljubljani ubogati! (Od Dolsnjs Krka) se nam poroča da ondi ljudje kar kupom v Ameriko silijo, da jim pa denarja primanjkuje za drago preselitev. (Koroikim Slovancami kar ne privoščijo narodnega življenja Nekateri natodni župani in k rajni šolski sveti bi radi po slovensko gospo-skam dopisovali in dobivali postave v slovenskem jeziku, toda c. kr. okrajna glavarstva jim to na višje povelje kar naravnost prepovedujejo. Kdo je še kaj takšnega slišal v (T Radatah) so v nedeljo dne 12. svečana vstanovili .bralno društvo". (▼ Idriji) je bila huda bolezen, katera je končala že mnogim življenje. Največ umre mož v starosti 35—40 lt?t in zapusti vspo 5—ti otrok, tako da je od novega leta postalo te več kot ."0 sirot. Pravgo. da je tn tako grozna inHu-enca, in ne vejo zdravniki zanjo pomoči. Vsi bolniki grozno norijo, da morajo imeti po tri močne varuhe. Bolezen je po celem životu; nekaterim je hudo v glavi in vratu, dragim na trebuhu in na plučah. Nekoliko je že ponehala. (V Pravalahi na Koroškem je imela podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico v pondeljek 13-1, m. še precej dobro obiskovan shod. Bolj pripraven bi bil kak dragi dan, morda nedelja. Veselica preložila se je tudi za poveliki noči. Odposlanec glavne družbe g. Drag. Hribar iz Celja razlagal je med drugim tudi o vladnega programa točki: .Narodno posestno stanje* z ozirom na šolo. Da je ljudstvo dobro razumelo, dokaz je to, da seje vpisalo 17 novih članov in nabralo še 7 gld. 80 kr. darov. Vrli koroški bratje tudi pod neznosnim pritiskom vendar le napredujejo. (Slovenski romarski posebni vlak v Rimi gre povodom 50.-letnega jubileja škofovstva sv. Očeta papeža Leona XIII. dne 10. aprila 1.1. Natančneje sporočimo v prihodnji številki. Druge avstrijske novice. (▼ državnem zboru) se proračunski razgovor prav počasi ra/vija. Veliko govornikov je bilo pri oddelku naučnega ministerst va. pri katerem je dobro govoril naš slovenski poslanec Ko bič. Poslanec Spinčič je terjal, da se prične razgovor pri odgovoru ministra na njegovo vprašanje; toda predlog je padel, ker ga Se vsi slovenski poslanci {»odpirali niso. Žalostno! iHohsnwart.) ta imenitni avstrijski državnik. ki ima tudi za Slovence, ki so ga volili v državni zbor. vol ke zasluge, praznoval je U- dni svoj 70. rojstni dan. Odlični udje njegovega kluba so mu čestitali. '(Vladni program za novo veiino) ne ugaja nikomur; le nemški liberalci so največ ž nj'ra zadovoljni, zlasti ker poudarja da mora nemški jezik imeti prednost pred drugimi jeziki. Poljaki so tudi le na pol zadovoljni z novim programom. Čehi nič. Slovenci tudi ne. In vendar bodo vsi, razen Mladočehov vlado Se |>odpirali! iDolenje-a vstrijaki deželni zbori se zbere te dni v kratko posvetovanje. (V Pragi) so glede nemških šol tako nezdrave razmere, kakor v Ljubljani. Nemci tožijo, da nimajo njih otroci dovolj prostora v Soli, pa zakaj ? Ker j. mljejo v nemške šole več čeških, kakor nemSkih otiok. Enako je tudi v Ljubljani. Mestne nemške šole so tudi polne, posebno pa dekliške; toda v njih je večina slovenskih otrok, posebno v d. kliški šoli. Tako se dela slovenskim (hvkoplačevalcem in otrokom krivica; Nemci so potlej pa še tako predrzni, da se pritožujejo. (V Badapsitil Is do Madjari 1 lKIHi priredili deželno razstavo v .-pomin na tiaočletnico. odkar so se oni baje naselili na ogersketn. (Majvai državnih papirjev i in raznih delnic. ki se glas«' na sedanji denar, treba je nemudoma menjati, za nove papirje, ki bodo izdani po novem denarji (krone), pa neali samo štiri I od sto obresti. Ogled po Širokem svetu. (Kolere) se je bati 1. IH93. v srednji Evropi: I zdaj seje prikazala v Mar/eli na Francoskem. Zato bode na predlog avstrijsk