Za poduk in kratek čas. Koledar in njegova zanesljivost. X Koledar ali pratika pomeni s p 1 o b računanje časa po letib in njegovib delib: mesencih, dnevib, urah. Zanesljivost koledarja je odvisna pred vsem od tega, da vemo, kako se nebeški svetovi (zvezde) premikajo; zlaati kako «e pie- mika zeml.ja okoli solnca, in kako se premika njeni zvesti tovavš, namre5 mesenc, okoli zemlje, in ž njo vred okoli solnca. Ako so te naše veduosti zanesljive, je tudi koledar zanesljiv; Se ne, mora tudi koledar nezanesljiv biti. Vednogt, ki se z nebeškirai svetovi in njibovimi poti, tedaj tudi s planetom. ki ga je Bog nam v stanovanje odločil, uamre5 z našo zemljo v tej zadevi pe5a, se iinenuje astrononiija ali z vezdoslo vje. Zato se tudi zamore re5i: zanesljivost koledarja je odvisna od zanesljivosti zvezdoslovnih vednosti. Pred V8em bočeuio v poglavitnib obrisih pokazati, kako je stalo v času pred Kristnsom z zvczdoslovjein, — tedaj tudi s koledarjem in z raSunanjem časa. Z zvedoslovjem so se najpoprej na jutrovem pe5ali. Priznati se ruora, da so Kinezi že par tavžent let pred Kristusom, enako tudi Babilonci in Egipčani v tej zadevi marsikaj dosegli. Vendar vsi ti starodavni naiodi niso imeli zanesljivega 5a8oslovja; zlasti 8e njih leta niso popolnonia strinjala z dejanskim solnčnim letora, to je, s 5asora, kojega zemlja potrebuje, da svoj tek okoli solnca e n k r a t dovrši in se zopet na svoje prejšno niesto povrne. K temu potiebuje 365 dni, 5 ur, 48 miuut, 45 sekund. Ne davno pred Kristnsovim rojstvomje vpeljal Rimljan Julij Cezar, ki je takrat stal na čelu rimske republike, po njem imenovani ,,julijanski" koledar, kteri je bil še ve5 stoletij potem v splošni rabi. Ta koledar se 8me v resnici zdatni popravek prejšnih časoslovij imenovati; vendar tudi on ni popolnoma vstre/.al dejanskim razmeram. Zato tudi zmešnjava v čagoslovji ni nehala, ampak še vedno ve5ja prihajala. Leta 1582., ko je Gregor XIII. papež bil, je bila napaSnost že tolika, da je prišlo pomladansko enakono5je *) mesto na 21. raarca. kedar je v resnici, že na 11. marca. Imenovani papež so tedaj ukazali, koledar popraviti, — najpoprej skozi to, da se je po 4. oktobru 1. 1582. v računu 10 dni izpustilo in takoj s 15. oktobrom, dalje štelo; potem skozi vvrstenje tako imenovanega piestopnega dneva vsako 5etrto leto (kar je že poprej veljalo) in skozi še druge popravke. Ta po papežu Gregorju XIII. imenovani rgregorijanskic koledar je po svojem bistvu še zdaj pri V8eh omikanih ljudstvih v rabi; le Rusi in izhodni kristjani sploh ra5unajo še vedno po starem koledarji. Zato tolika zmešnjava med njimi. Zdaj je med njimi in med nami razloSek že skoraj za celih 13 dni v letu. Zatoliko so oni zadej za naini. (Dalje prih.) *) Enakonočje pomeni čas, ko sta noč in dan enako dolga, kar se pripeti dvakrat v letu: 21. marca in 21. Beptembra. Pis. LuČ krščanstva pri pauonskih Slovencih. (Spisa! Jak. Gomilšak.) V. Ni potreba na dolgo in široko pripovedovati o tem, kar je sv. Metod Slovencem bil in storil. Iz knjižic družbe sv. Mohorja, iz ,,Življenja svetnikov", iz nad sto in sto prižnic smo Slovenci davno podučeui o tem: kako je sveti mož narodu no le krščanske obrede in nauke, marve5 tudi duha in šege vdebnil, kako je sv. meso in vse obrede v slovenskem jeziku opravljal, kako neutrudljivo je po deželi hodil, uče5 z besedo in lepim izgledom, ia vredovajž povsod redno dušno pastirovanje po vrlib domačih dubovnikih. Najbrž obiskal je ve5krat tudi sedanjo štajersko zemljo nad Dravo, kjer so stanovali in še stanujejo Šlovenci; najbiž je prišel v slavni Ptuj in drugam. Še zdaj se pripoveduje, da je tudi v cerkvi sv. Benedikta, v onem 5asu postavljeni, opravljal službo božjo, in oznanoval sveto vero. — Ne ve se prav, kedaj da je odišel sveti nadškof od Slovencev v drugi del velike svoje vladikovine, k Moravljanom. Se enkrat poznej, prišedsi iz Nem5ije, bival in deloval je nekaj časa v slovenskih pokrajinah, ko se je narareč bil zopet krvavi boj vnel med Moravljani in Nemci. V tem umerje, mcd leti 874—878 vojvoda Kocel, in sv. Metod, poklican po kralju Svetopolku, vrne se zopet v moravsko kraljevino. Ondi narod v Velegradu do sive staiosti pastiruje. Slovencem v Panoniji pak je po ^Koclovi smrti kmalu sre5a in svoboda utonila. Zalovalo je Ijudstvo za njim, kakor poprej za Privino, in to tein bolje, ker .je se strahom pogled obra5alo v pribodnost. Najbrž je tudi sedaj šla v zgubo poprejšna narodova samostalnost, posvetna in duhovna. Bratislav, Koclov naslednik, ne ve se prav, jeli tudi njegov sin, se je kazal celo od Nemcev odvisnega, dokler si teh pokrajin ni kralj Svetopolk prisvojil. Slovenci bili so pogostoma vpleteni v hude boje. Pridrli so sovražniki v domovino, teptaje in požigaje dela njih marljivosti in omike. Po smrti sv. Metoda je nehala tudi panonsko - moravska nadškofija, in tako je pripadla slovenska dežela zopet pod solnograško vladikovino. A nikoli ni vidila poprejšnih zlatih dni, vera, krš5ansko življenje, kakor tudi blagostanje je 5edalje bolj pojemalo.